Glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra -9. februar 1987 - števika 5 Čeprav prave Prešernove podobe nimamo, so vendarštevilni slovenski likovniki poskušali na temelju opisov in drugih pričevanj upodobiti Prešernov lik v risbi, olju in plastiki. Zato smo ob našem kulturnem prazniku izbrali za vas nekatere podobe Prešerna, kakor so jih upodobili naši mojstri v različnih obdobjih. Božidar Jakac 1946 Stane Dremelj Ivan Čargo 1939 Frančišek Smerdu 8. februar—slovenski kulturni praznik Kulturni dan Kot vsako leto tudi letos praznujemo 8. februar, dan Prešernove smrti, kot kulturni praznik slovenskega naroda. Znano je, da je bil ta dan razglašen za praznik že med našim narodnoosvo-bodllnim bojem, kar daje osmemu februarju še posebno težo In pomen. Nedvomno je kultura tradicionalno vsajena v našega človeka In prav kultura v najširšem smislu besede je bila tudi tisti temelj In vzgib, ki je pomagala živeti našemu človeku pa tudi preživeti In zmagati v vihri zgodovine In življenja. Ne bi na tem mestu ponavljali starih ugotovitev, kako je kultura vplivala tudi na naš oboroženi narodnoosvobodilni boj, saj Je malo narodov na svetu, katerih udarne brigade bi nosile Imena njihovih pesnikov in pisateljev. In kultura nam pomaga živeti tudi v zdajšnjih, hudih časih naše ekonomske krize, saj nam na vsakem koraku priča o globljem smislu življenja In boju za humane vrednote, ki pa lahko obstajajo samo z večjim delovnim učinkom, predvsem pa z večjim in poglobljenim znanjem, ki je prav tako nedeljiv del človekove kulture nasploh. Tudi v Iskri, v tem našem številnem kolektivu, Imamo med delavci vrsto kulturnih ustvarjalcev — pesnikov, slikarjev, umetniških fotografov, kiparjev, recitatorjev In igralskih umetnikov. Prav zato smo skušali v drobni, a zanimivi prilogi te številke predstaviti dela nekaterih kulturnih ustvarjalcev — Iskrašev in morda tako najlepše počastiti naš kulturni praznik — 8. februar. Kolegij glavnih direktorjev DO SOZD Iskra Odpiranje v jugoslovanski in svetovni prostor Na torkovem celodnevnem kolegiju na Brdu pri Kranju so Iskrini glavni direktorji razpravljali o predlogu zasnove nove organiziranosti SOZD Iskra, preregistraciji zunanjetrgovinske dejavnosti sestavljene organizacije in se seznanili z novostmi najpomembnejših zakonov in predpisov, ki so bili lansko leto sprejeti v zvezni skupščini. Največ pozornosti so namenili reorganizaciji Iskre, predvsem pa možnosti ustanavljanja programskih skupnosti. Že kar precej časa govorimo, da je Iskra zaprt, tog in neracionalen sistem, ki je nefunkcionalno vključen v okolje. In skrajni čas je, da s praktičnimi in učinkovitimi akcijami prekinemo to stagnacijo Iskre in sprejmemo takšne strateške opredelitve, ki bodo vodile Iskro v odpiranje tako v jugoslovanski kot tudi svetovni prostor. Verjetno je bila ta misel nenehno prisotna na zadnjem kolegiju Iskrinih direktorjev, kjer so med drugim večkrat poudarili, da je Iskra močno prerasla sedanjo organiziranost. Tako so na kolegiju razpravljali predvsem o možnosti ustanavljanja program- skih skupnosti, kot četrtem nivoju organizacije, da pa je pri tem temeljni kamen, tako za poslovno kot samoupravno delovanje Iskre, interesno združevanje. Pri tem ne gre toliko za organizacijske probleme, pač pa za tehnološko, tržno in razvojno prestrukturiranje programov,_ ki naj bi vodili v tehnološki dvig Iskre in nasploh njeno rast. Tako so se direktorji dogovorili, da bomo v tej smeri čimprej začeli s konkretnimi akcijami in tako podprli proces interesnega združevanja v Iskri in izven nje. O tem pa bomo v našem glasilu redno poročali. V nadaljevanju seje je v. d. član KPO llija Medič prenesel kolegiju predloge o preregistraciji zunanjetrgovinske dejavnosti SOZD Iskra, ki bi bila v skladu z novo zunanjetrgovinsko zakonodajo. Tako so glavni direktorji sprejeli sklepe, da se Iskra Commerce preregistrira za zunanjo trgovino kot proizvodna zunanjetrgovinska organizacija. Zaradi operativnosti in nemotenosti izvajanja ZT funkcij do dokončne ureditve organiziranosti celotnega poslovnega sistema se ohrani funkcija ZT poslovanja za vse OZD združene v SOZD Iskra, v skladu z obstoj- ečimi samoupravnimi akti na delovni organizaciji Iskra Commerce. V nadaljevnaju kolegija je v. d. pomočnik predsednika KPO SOZD Iskra Pavle Gantar Iskrine direktorje seznanil z nekaterimi novostmi najpomembnejših zveznih zakonov in predpisov, ki jih je sprejela skupščina SFRJ. Ob koncu seje pa so na kolegiju razpravljali še o nadaljevanju konstituiranja poslovodnega odbora SOZD Iskra, o problematiki Iskrinih izgub, ki bodo po ocenah za lansko leto znašale kar 3,6 miljarde dinarjev pa o neusklajeni in neenotni politiki delitve osebnih dohodkov v celotni Iskri. Seznanili so se tudi s težavami na kadrovskem področju v Iskra Invest servisu in problematiko plačil s tujino v nekaterih Iskrinih delovnih organizacijah. Iskra Servis Inovacijska nagrada Iskrinemu serviserju Franc Pirc, serviser ojačevalnih naprav v Iskrinem servisu v Rožni dolini v Ljubljani je prejel nagrado in priznanje za inovatorsko delo pri razvoju tako imenovanega posredovalca informacij, to je naprave, ki jo zdaj v maloserijski proizvodnji izde-Ijuje in pri kupcih montira DO Iskra Servis. Za prizadevnost so mu izrekli priznanje tudi v matični organizaciji. V delovni organizaciji Iskra Servis so na slavnostni prednovoletni seji delavskega sveta podelili tudi tri priznanja najbolj zaslužnim serviserjem v minulem in prejšnjih letih. Med njimi je prejel priznanje tudi Franc Pirc, in sicer, kot so med drugim zapisali v obrazložitev »za vestno opravljanje svojih del in nalog, izkazal pa se je tudi kot inovator.« Še pred tem so Franca Pirca nagradili in mu izročili priznanje na slovesnosti v ljubljanski občini Vič-Rudnik, in sicer za inovativno delo pri razvoju posredovalca informacij. Naprava je namenjenea posre- dovanju informacij pri vseh zaste-klenih govorilnih okencih na avtobusnih in železniških postajah, v javnih uradih, bankah in v različnih vratarnicah. Omogoča boljše komuniciranje s strankami, s tem pa je v pomoč tako zaposlenim kot tudi tistim, ki želijo dobiti neko informacijo. Pobudo, da bi Iskrini serviserji razvili in izdelali takšno napravo, so dali na ljubljanski avtobusni postaji, torej tam, kjer DO Iskra Servis že vrsto let vzdržuje njihove ojačevalne naprave. Nič kaj enostavno nalogo so zaupali Francu Pircu, sprva pa so pri samem razv- oju sodelovali tudi Bojan Klemen- zdaj že v maloserijski proizvodnji v te, Lado Gorjup in Mane Štetič. Iskrini servisni organizaciji. Posredovalec informacij-02 je LD Inovatorju Francu Pircu dela nikoli ne zmanjka. Načrt neprimerljiv s preteklimi obdobji Izteklo se je prvo leto srednjeročnega obdobja 1986—1990. Po zadnji oceni so bili s planom zastavljeni cilji uspešno realizirani in delno tudi preseženi. V DO smo dosegli ugodne rezultate, tako glede produktivnosti, donosnosti, prodaje na domačem in tujem trgu, kot pri izvajanju večjih investicij, od katerih sta bili dve zaključeni, ena je še v teku, nekaj novih pa je še v pripravljalni fazi. Stanje likvidnosti je bilo zadovoljivo tako, da ni bilo motenj v tekoči proizvodnji, finančni učinki pa so zadostovali za odplačevanje vseh naših dolgov. Izvozna proizvodnja bo stimulirana s kombinacijo realnega tečaja dinarja in izvoznih stimulacij tako, da bi omilili cenovno konkurenčnost nazu-nanjeni trgu. Šele realizirani izvoz, oz. devizni priliv naj bi postal ključni faktor pri določanju možnosti za nakup deviz za plačilo v tujino, zato je potrebno doseči čimvečji priliv Kljub vsemu pa nismo zadovoljni, saj vrsta problemov, ki jih zaznavamo v zadnjih letih, tako v mikro, ikot v makro prostoru, še zaostruje pogoje poslovanja v naši delovni organizaciji. Osnovni cilj in naloge v letu 1987 so zato usmerjeni v odpravljanje vseh subjektivnih napak in zmanjševanje vpliva zunanjih faktorjev. Glede na to, da je naša DO Elementi sestavljena iz enajstih temeljnih organizacij, smo se že na začetku priprave gospodarskega načrta za leto 1987 dogovorili za skupne cilje in izhodišča, da bi pripravili čimbolj enoten in usklajen planski akt, pri tem pa smo upoštevali tudi cilje, zastavljene v skupnih temeljih srednjeročnega plana DO za obdobje 1986-7-1^90. V tem kratkem zapisu lahko navedemo le nekaj osnovnih kazalcev poslovanja, predvidenih v letu 1987. Predvidevamo dokaj visoko realno rast fizičnega obsega proizvodnje (za 25%), vendar je to logična posledica zaključka izgradnje novih zmogljivosti v letu 1986. Porast dolarskega izvoza je planiran za 22%, prav tako tudi uvoza. Tako predvidevamo, da bomo v letu 1987 izvozili za 23 mio dolarjev, uvozili pa za 16,5 mio dolarjev. S pomočjo navedenega porasta proizvodnje in izvoza bomo ustvarili 68 milijard celotnega prihodka, ali 79% več kot ocenjujemo za leto 1986. Ob racionalizaciji stroškov in izboljševanju kakovosti bomo povečali dohodek za 87%, čisti dohodek pa za 78%. Za akumulacijo bomo namenili še enkrat več sredstev kot v letu 1986, kar je nujno glede na planirane nove investicije v štirih temeljnih organizacijah. V planu so podrobno opredeljene razvojne naloge ter akcije, ki morajo prispevati k celovitemu zagotavljanju ka- kovosti in zanesljivosti naših izdelkov, najpomembnejše naloge s področja proizvodne dejavnosti, naloge s področja financiranja poslovnega procesa za nemoteno likvidnost, naloge za uspešno izpolnitev plana izvoza, naloge s področja informatike ter naloge s področja kadrovske dejavnosti. Ob vsem tem pa je prisotna bojazen, da so bila naša planska prizadevanja zaman, saj ob tako hitrem in nepravočasnem spreminjanju zakonodaje pri nas še povečujemo neproduktivni delovni čas in s tem neposredno zmanjšujemo tudi produktivnost. V skladu z ekonomsko politiko bomo v letu 1987 zasledovali izpolnjevanje osnovnih ciljev razvoja, ki so opredeljeni v resoluciji za leto 1987: a) povečanje proizvodnje in izvoza b) povečanje produktivnosti dela in učinkovitosti poslovanja c) bistveno zmanjšanje inflacije. Predvideni so številni ukrepi, predvsem finančna konsolidacija gospodarstva, monetarna in protiinflacijska politika. V veljavi bodo povečini ostali vsi osnovni instrumenti monetarne politike, čeprav je bilana-povedana sprostitev restrikcij. Tako je predvideno, da bosta primarna emisija in denarna masa zastajali za rastjo družbenega proizvoda, izvajalo se bo četrtletno. Selektivno kreditiranje se bo nadaljevalo, predvsem za izvozne posle, medtem ko za domači trg ne bo ustreznih virov in bodo pogoji slabši. Napovedana je politika realnih obrestnih mer, ki se bo četrtletno prilagajala gibanju cen industrijske proizvodnje. od izvoza na kojvertibilni trg. Spremembe so predvidene tudi v obračunskem sistemu. Celotne materialne naložbe bo treba četrtletno revalorizirati na tržne cene in učinke vnašati v poslovni sklad. Amortizacija bo realnejša zaradi učinkov revalorizacije in višjih stopenj. Prav te spremembe bodo bistveno vplivale na poslovni uspeh, ali neuspeh, ki bo pomenil sanacijo, stečaj in likvidacijo. Prav zaradi teh sprememb zakonodaje smo odlašali s sprejetjem gospodarskega plana, vendar pa je še vedno izdelan po stari metodologiji in ga bo v kratkem potrebno znova razdelati, glede na vsa nova izhodišča sprejetih zakonskih določil. Zaskrbljujoče pa je, da bodo novi plani neprimerljivi s preteklimi obdobji, kar bo ote-žkočalo prikazovanje realnih rezultatov gospodarjenja, tako pri ustvarjanju, kot pri delitvi. Ob sprejemu letnega programa Predsedstvo sindikata podprlo letni plan Koncem minulega meseca je bila v novogoriški Iskri — Avtoelektriki izjemno pomembna seja predsedstva sindikata, ki jo je sklical predsednik Miloš Vodopivec. Na dnevnem redu je bila le ena točka, ki je zajemala osnovne usmeritve in naloge tega 3500 članskega kolektiva v letošnjem letu, torej obravnavo in sprejem letnega programa. Seje so se udeležili tudi glavni direktor, njegov namestnik in pomočnika. Investicijska dejavnost Presek stanja investicijske dejavnosti, ki jev Avtoelektriki v vseh TOZD v širokem razmahu, je podal Aleš Nemec. V teku so pomembne gradnje, nekatere že v zaključni fazi in bodo kmalu služile svojemu Smelo zastavljen plan V uvodu je predsednik Vodopivec podal kratko poročilo s seje novogoriškega sindikalnega sveta, kjer so obravnavali gospodarske rezultate minulega leta. Nič kaj vzpodbudni niso, saj so kar štiri novogoriške velike delovne organizacije zabeležile izgubo, na srečo pa med njimi ni Avtoelektrike. Podrobnejši rezultati pa bodo znani po sprejemu zaključnih računov. Besedo je nato povzel glavni direktor Robert Žerjal in podrobno obrazložil ' letni program za leto 1987. Ta je pogumno in optimistično zastavljen, kar potrjujejo tudi naslednji podatki: porast proizvodnje naj bi bil za 19% večji nasproti letu poprej, različno po posameznih. TOZD (najbolj se bo dvignil v tovarni električnih rotacijskih strojih). število zaposlenih se bo povečalo za 4,6%, predvsem strokovnega kadra, ki ga v tem trenutku močno primanjkuje. Na osnovi plana proizvodnje bo prodaja v letošnjem letu podvojena 'glede na lansko leto. Tudi izvozni rezultati so optimistično zastavljeni, vendar uresničlji- KONFESESCA UUtrSKE 1EHMKE ZVEZA ORSAiAZACU ZA TSHVtČNO KULTURO jUSOSLAVM •tO. LEtNSO USTAROVsrVE »N BEUt UUOSKE TEtetlKE jUGOSLAVUE 1946 -1966. IZDAJA PRIZNANJE m-mommu /umr ra oni Pred kratkim /e prišla v novogoriško Iskro Avtoelektrlko prijetna novica. Konferenca ljudske tehnike, zveza organizacij za tehnično kulturo Jugoslavije Je namreč podelila Avtoelektriki pomembno priznanje za dolgoletno delo In prispevek k razvoju, napredku tehnične kulture, delovno-prolzvodnega ustvarjanja In dejavnosti organizacij ljudske tehnike. Priznanje so podelili ob 40-letnlcl ustanovitve In dela ljudske tehnike Jugoslavije. (M. R.) vi — tudi zaradi novih prodajnih možnosti, ki so se odprle na nekatera tuja tržišča v lanskem decembru in letošnjem januarju. Vrednost izvoza ocenjujejo na 22,3 milijonov dolarjev, od tega 73% na konvertibilni trg, 15% dinarskega izvoza in 15% klirinškega izvoza. Torej bo ves'izvoz predstavljal 27% celotne proizvodnje Iskre — Avtoelektrike. Tudi ocenjeni uvoz je dobro pokrit v primerjavi z izvozom. Tretjino proizvodnje v izvoz Da pa bo možno realizirati zastavljene izvozne naloge, torej izvoziti za več kot tretjino, bo potrebno vse napore usmeriti v razvijanje in homologiranje sodobnih izdelkov, v zagotavljanju konstantne kakovosti ter v izpolnjevanje dobavnih rokov. Iskati in osvajati bo potrebno nova tržišča in iskati možnosti za realizacijo izvoznih poslov na trajnejših osnovah. Naj za lažje razumevanje navedemo samo nekaj izdelkov, ki jih bodo morali narediti in prodati v Avtoelektriki, da bodo v celoti sledili zastavljenim ciljem: 410 tisoč malih zaganjalnikov, 530 tisoč vžigalniki tuljav, 500 tisoč avtomobilskih relejev, 340 tisoč dinam, 530 tisoč alternatorjev, 122 tisoč regulatorjev, 330 tisoč magnetnih vžigalnikov, 198 tisoč velikih zaganjalnikov, 800 tisoč ogrevalnih svečk, 25 tisoč motorjev in na tisoče drugih avtoelektričnih izdelkov. To so velike in obvezujoče naloge, ki bodo uresničljive le z boljšo organizacijo dela, z izva-. janjem programa tehnološke prenove proizvodnje, z boljšim in smotrnejšim izkoristkom delovnega časa, z izpolnjevanjem rokov pri predvidenih investicijskih vlaganjih in nenazadnjez boljšo delovno in splošno disciplino, kar je bilo na seji izrecno poudarjeno. namenu. Na tem mestu moramo vsekakor omeniti novo, sodobno ambulanto, veliko pridobitev za vse zaposlene, saj bo v njej splošna zdravstvena in zobozdravstvena služba. Tudi proizvodna hala za potrebe tovarne generatorjev in elektronike je že dokončana, postopno selitev proizvodnje iz zdajšnjih, neustreznih prostorov bodo pričeli prihodnji mesec. Tik ob njej dobiva dokončno obliko nova proizvodna hala za proizvodnjo elektronike. Dela so se nekoliko zavlekla zaradi zahtevnosti samega proizvodnega programa, po zdajšnjih predvidevanjih pa bo vse nared v nekaj naslednjih mesecih. Ko bo zahtevna proizvodnja v celoti stekla, bodo obstajale realne možnosti za ustanovitev nove temeljne organizacije »elektronika«. Svoje prostore razširja tudi tovarna specialnih električnih rotacijskih strojev za proizvodnjo alternatorjev večjih moči in specialnih elektromotorjev za hitrejše prilagajanje tržnim potrebam. Naj na kratko pogledamo še v druge TOZD: tovarna malih zaganjalnikov — zamenjava tehnološko zastarele in izrabljene opreme, tovarna velikih in malih zaganjalnikov — projekt zaganjalniki, tovarna vžigalnih tuljav Bovec — projekt elektronske vžigalne tuljave in novi proizvodni programi, tovarna žarnic Ljubljana — izgradnja nadomestnega objekta, tovarna delovnih sredstev, izgradnja kalilnice, TOZD Inštitut za avtoelekt-riko — izgradnja objekta za razvojno dejavnost. V tem sestavku smo torej na kratko pregledali najvažnejše naloge, ki stojijo pred kolektivom Avtoelektrike. In kot smo že v uvodu zapisali, uresničljive bodo le s pravilnim pristopom vseh zaposlenih k opravljanju vsakodnevnih del in nalog, k dvigu tehnološke in splošne discipline, kar pa je še najvažnejše, posvetiti večjo skrb kakovosti. M. R. 8. februar — slovenski kulturni praznik Iskraši ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februar — slovenski kulturni praznik Stane Križnar: Megle se dvigajo Z-- ” “ Predmejčani! Zq vas, poti vašimi gorami pustost za vedno se predrami polni elana, moči razposajene drugi svet se vam zažene. Igraje trga veter listje veh na gori postaja življenje bolj , veselo le tiho poslušajte bučanje uresničile vaše so se sanje. , Pisana zdaj je jesenska narava zrasla pri vas je tovarnica prava kar zdaj buči z dolin ostane to le vaš spomin. Planine spet se lepotijo ob delu veliko uspehov želijo vso srečo na gori s svojo domačijo sodelavci-ke iz Šempetra vam iskreno želijo Julij Kožuh v___________■ - - v - ■ J Druženje s Poldetom Bibičem Kako ste postali igralec? Po naključju. V mariborski klasični gimnaziji so moji sošolci marljivo delali na kulturnem področju. Igrali so tudi Namišljenega bolhika. Ko bi morali potovati v Ptuj na okrajno tekmovanje, je »lekarnar« obolel. Prišli so pome in od Maribora do Ptuja sem se na vlaku naučil vlogo. Sprva sem mislil, da se v »teatru nič ne dela« in, da bom lahko tudi pisal. Postal sem igralec, ne pisatelj in šele zdaj sem napisal knjigo. V gledališču se gara. Igrali ste veliko vlog, v gledališču, v filmih, posnete so na plošči, radijske igre na trakove... Nazadnje ste zboleli... Človek zboli iz različnih razlogov. Med drugim je za igralca pomembno posebno dihanje, da dosežeš prepričljivost, učinek. Pri tem je izrazita tehnična in psihološka stran. Psihološki vpliv nastane, ko berete kritike. V knjigi IGRALEC pišete o Stanetu Severju, da je vplival na vas. USODNO? Mnogi igralci obožujejo svoj glas, uživajo ob poslušanju samega sebe. Stane Sever mi je to izbil iz glave in usmeril misli na vlogo. Družil seje z nami mladimi in nam pomagal. Ali je igralec ustvarjalec? Mislim, da je! Igralec prinese v vlogo nekaj novega, svojega. Vendar to uradno ni priznano. Ga izrinejo režiserji? So režiserji, ki samo manipulirajo z igralci, nastopajo kot kakšni diktatorji. Igralec naj bo soustvarjalec, saj dela v skupini. Všeč mi je, kako pišete p sodelavcih. Ali v gledališču ni obrekovanja, ali pa ste vi diplomat? Obrekovanje sodi k igralskemu poklicu. Igralec razčleni in razišče svojo vlogo. A ni hudega, dokler obrekovanje nikomur ne škodi. Ste tudi režirali? Samo enkrat. V Rožančevi stavbi so nastopili veliki igralci in je prišla do izraza njihova ustvarjalnost. Igralec ne more biti sam. Niti v monodrami ne. Takrat si naredi gledalce za soigralce. Meni je to bolje uspevalo na podeželju. Dobili ste Prešernovo nagrado, Borštnikov prstan in še kaj. Ali je to obremenitev, ali vzpodbuda? Oboje. Slovenski prostor je majhen. Živimo od abonentov in smo veliko na odru (norma je 120 večernih predstav). Trudimo seja ne uspe vedno vse. Najljubša vloga? Težko izberem. Jih je več. Rad sem igral Volodjo v Jančarjevem Velikem briljantnem valčku. Pa sem zbolel. Imate rajši negativne, ali pozitivne vloge? t A, ^ Pozitivne so enodimenzionalne. Negativci imajo več različnih lastnosti. Vam je všeč Trubar? ' ' To je moja največja vloga. Je dobra, zanimiva, pretresljiva... Je bolje v gledališču, ali pred kamero? Gledalci naredijo poseben čar, je vse živo. Imam rajši gledališče. Pred kamerami so boljši igralci z gledališkimi izkušnjami. A v filmu je,delo lažje. Tisti večer je bil nepozaben. Polde Bibič je vsa leta Slovencem veliko podarjal in zdaj se lahko veseli prehojene poti in uspehov, ne samo kot igralec, marveč tudi kot pisatelj Toda še ga čakajo nove vloge in tudi snov za Še kakšno pisateljsko izpoved. Zlata Volarič Razstava slik Maksima Sedeja-mlajšega V prostorih DO Elektrozveze, na stegenski lokaciji, je razstavljal svoje slike Maksim Sedej mlajši. Na otvoritveni slavnosti je o umetnikovem ustvarjanju spregovorila Jana Veselova, nakar' je Maksim Sedej še sam spregovoril o svojem likovnem izražanju, ki je v našem prostoru dovolj samosvoje, da pritegne opazovalca, da se poglobi v sicer nekoliko nenavaden vendar zanimiv svet barvnih kompozicij. Maks Sedej, ki seje rodil v Ljubljani 1935 in ima za sabo že vrsto uspelih razstav, tako doma, kot v tujini, nekaj besed o njegovem delu pa si sposojamo od dr. Tine Hribar: »... Barvitost nima nobene zveze z morebitnimi lokalnimi barvami. Nima reprezentativne, oz. mimetične vloge. Nosilka likovne senzacije je barva. Barvna konceptualizacija znotraj zadanega problemskega sklopa, kako uvesti in izrabiti najširšo skalo, ne da bi slikovno polje razpadlo v kaosu, ali zakrnelo v redu tega, ali onega iluzionizma, je uspešno razrešena. Soočeni smo z renesanso renesančnih barv, ne da bi morali hkrati postati tudi na siceršnji renesančni vizualni diktat. Takšna osvoboditev renesančnih barv Sedeju omogoča pogumnejši nanos barv z nasičenimi vrednostmi. Raven golega estetskega blišča ali dekoracije prevladuje Sedej s koloris-tično občutljivostjo, silovitostjo komplementarnih kontrastov in rušenjem utečenih interferenčnih aksiomov o odnosu med obliko in barvo. Pri čemer mu je bila seveda že na ravni likovne konceptualizacije jasna utopičnost absolutne izraznosti barve, izraznosti barve same po sebi ne glede na obliko: brezobličnost je istovetna z brezbarvnostjo. V tretji in zadnji-skupini ciklusa O naravi nič novega Sedej od slike do slike čedalje bolj radikalizira likovni jezik, pogovor med oblikami in barvami. Biomorfne figure so odpravljene. Pravzaprav ni več mogoče zagotovo reči, da še gre za naravo. Sled razlike med naravnim in umetelnim, med ph-ysis in techne, je morda zaslediti le v geometrijsko ne do kraja perfekcioni-ranih oblikah. V sliki z naslovom Pogled v zeleni vodnjak se prepletajo zgolj zeleni trakovi različnih faktur in najrazličnejših tonov. Zelena barva se prikazuje v množici svojih vrednosti. Edinole črni pasovi še označujejo, da ta brezdanji vodnjak zelenila, da ta zeleni videz ni vse, da je torej vse videz, toda razen tega tudi nič. Tako nas ob grozi zgolj niča še sicer skoraj grozeči zeleni videz, od katerega bi se najraje odvrnili, vseeno pritegne. V poslednjih slikah črnega ni več. Toda paradoks je ravno v tem, da nas ta manko črnega vznemirja. Kakor že nas privlači vsa ta barvitost in razčlenjenost, ne moremo uiti želji po tem, da bi se vrnili k onim slikam s črno črnim ozadjem. _ 1 o nam o naravi ne pove nič novega, nekaj novega pa nam pove o niču, predvsem pa o razmerju med človekom in sliko v njenih barvah in njenih oblikah. Barve in liki, kakor smo videli, niso znaki, so pa označevalci, katerih značilnost je ta, da reprezentirajo subjekt, sami pa nikdar ne najdejo tistega zadnjega oz-načenca, po katerem bi 'se ujeli v znak za subjekt. Zadnje instance za označevalca ni. Zato slikarju ne more nobena slika, ki jo je naslikal in s tem dovršil, obveljati kot idealna. Gledalca pa neustavljiva želja žene od slike do slike, od oblike do oblike in od barve do barve. Ker se dotikajo nedotakljivega. Ker kljub temu da vsebi nimajo rade iluzij, v človeku ravno z resnico kot videzom ne ubijajo iluzij, ne kličejo cinizma mrtvih iluzij. Narobe. Človeka približajo skušnjavi. Nemogoči skušnjavi, da bi v naravi in v sebi izzval tisto, česar se ne da izzvati. B. Č. C ) Poti Dolge so naše poti; ' na njih nešteto ovir. Včasih korak naš zastane, včasih nas negotovost zajame, nas pahne na jalovi tir. Vsakdo ne ve A kdor tetko je nosil svoj krit po strminah, kdor bil je v trpljenju žejen vode, kdor suhega kruha deli! je z lačnim človekom, kdor je občutil vojno gorje, Ta ve Ta ve, da je varen in trden korak le po poteh svobodne zemlje. Francka Tronkar \_______________________________________y r x Spev ovenelega Otožnost oči nasmeh obraza drobno telo — veliko srce. Dajem pesem lepih misli spomin živi. Ne morem več razdal sem... iskal mladost... utrgan cvet. Kesanje kislo razjeda srce... Otožnost mine... spomin odide oveneli cvet. Damijan Pahor-DANI \______________________'_____________v / ; \ Nekega dne Ko nekega dne sonce bo zlatilo poljane, reke in nebo, ko se drevo bo okrasilo in ptice poneso na krilih vetra v daljave Življenja radosti norčave bo zvezda oživela. Ovita v pajčolan želja bo poletela preko poljan, rek in neba in srca glas bo zadonel, ko, dete, te v roke bom vzel... Veter pa briše sledi Z vsakim korakom poti manj ostaja, trudnost počasi prodira v kri, vsak sončen dan nove upe poraja, veter pa briše sledi... llraz.de globoke solze so pustile, pomlad ž;‘ davno v očeh drugih spi. ptice so v drug se nasmeh preselile, veter pa briše sledi... Uroš Vošnjak Vsak Eden črn, drugi bel. Eden da, drugi ne. Nikoli dva! Eden hodi, drugi gre. Eden joka, drugi ne. Nikoli dva! Eden tak. Drugi tak. Vsak. Francka Tronkar Naj bom vulkan Pobotaj me netno, po bokih in stegnih morda bom čutila morda bom ljubila kot Mona Liza skrivnostno, odkrito se bom nasmehnila. Odprla bom popke cvetov in čustva do konca vseh prstov. Naj nežen drget vso me prežema, naj čutim drhtenje, skrivnostno brnenje globoko v sebi, izbruhnem naj cela ob tebi. Staša Vukovič J V & februar — slovenski kulturni praznik Breza Breza bela, ti si preživela! Tebi več ko štirideset let. Koliko je čezte ptic že preletelo, v varstvu obiskalo s pesmijo veselo? Koliko je src za vedno onemelo, koliko radosti v oblakih skoprnelo? Svetel metulj, od sonca zlat — je polete! med veje... /n z lista pije roso solz, ko sonce milost seje. — Breza bela, ti si preživela! Rudi Miškot Iskraš in Iskrašica Ljuba Iskrašica nič me ne glej, kar odkrito povej, če ljubiš me kaj! Ljubim te, ljubim in rada te imam, samo mojemu Iskrašu tega povedati ne znam. Od danes naprej boš moja za vselej, doma očetu in mami vse odkrilo povej. Med dvema Iskrašema ljubezen je vžgala, če bi reveža molčala bi od nesreče jokala. Zaljubljene oči združijo ljudi, iz Iskraških oči srečna ljubezen žari. Tone Frantar J V Humoreska Zlate Volarič: V vrsti Vse drobcene ostenje mojih živcev mi bodo požrla čakanja v vrsti. Tega ne zdržim več. Žena me je poslala po kavo, kruh, mleko in olje. Postavim se v vrsto pred prodajalno, kjer delijo kavo samo po visokih cenah. Ona! Ja, ona si je želela kave. Čemu ji ne bi ustregel! Upam, da bo zvečer tudi ona meni. Ko dobim kavo in mi izpraznijo pol denarnice, grem po mleko, kruh in olje. Povsod so se vijugale dolge vrste kupcev, ker so šušljali, da se bodo cene zvišale za petintrideset odstotkov. Potem se mi preblisne iz spomina, da je naročila, naj kupim tudi meso. Kakršno koli! Prav. Sem zadnji v petindvajset-človeški vrsti. Tudi meso dobim. Lepo. Rdeče. Sveže. Po mesno dišeče. Imam že vso hrano v torbi, ko srečam Jožeta, mojega prijatelja. Veš, Vojko, mi potoži, ves dopoldan sem čakal pri okencu za dovoljenja. Kakšno dovoljenje si želel? Za gradnjo garaže ob hiši pa ga nisem dobil, ker nimam vseh dodatnih potrdil. Dolga pot od okenca do okenca me še čaka. Pa te pustijo iz službe? Ja, a odpišejo nam manjkajoče ure. Saj, saj! Tudi jaz že ves popoldan čakam v vrstah. Ali veš, da se je moj mali petletni Ivko odrekel sladoledu. Rekel mi je, da on že ne bo čakal v vrsti. No, vsaj pri ženi ne boš zvečer č akal, seje zasmejal Jože in odbrzel v neko vrsto čakat to, ali ono reč. Ko me je spomnil na mojo ženo, sem pomislil, da bi jo s čim raz veselil, a ne samo s kavo. Ja, že vem. Kupil bom vstopnice za koncert Mozartovih in Bachovih skladb. Oba obožuje, zato jo povabim. Oh, kako prijetno bo presenečena! Na vstopnice sem čakal pol ure v vrsti. Doma pa čaka name sinko Ivko. Sam stoji pred hišo, kot kak stražar. Kje je mama?, ga vprašam. V postelji. Ali je bolna? Mislim, dani, kerje stric Miran šel k njej in takoj legel. Morda je on bolan. Res? Takoj grem k njej! Ne moreš. Zakaj ne? Pred vrati čaka nanjo stric Ivan in na hodniku stric Peter. Res? Čudno! Takoj pojdem tja! Ne. Naročila mi je, da stojte vsi vsi v vrsti. Tudi ti! Mizarstvo je lep poklic V PPC vsi poznamo mizarje vzdrževalce. To so strokovnjaki, ki skrbe za drobna popravila miz, vrat, predalov, predelnih sten in še kaj. Malokdo pave, da ima Invest servis tudi mizarsko delavnico za večja popravila in obnove, kjer je potrebna obdelava s stroji. V okviru programiranih vzdrževalnih del obstaja v Invest servisu na Potočnikovi ulici 2 v Ljubljani tudi mizarska delavnica s strojnim parkom. Ta za Iskrine pogodbene naročnike prevzema različna mizarska dela, prenove, ali konstrukcije po posebnih načrtih arhitekta — skratka vsa dela, ki sodijo v mizarsko dejavnost. Čeprav se nekoliko čudno sliši, so prav Iskrine organizacije terjale od Invest servisa razširitev in vlaganja v mizarsko strojno delavnico. Znano je, da se Iskra s številnimi lokacijami zelo rada seli, s tem pa so povezane marsikatere zahteve glede mizarskih storitev, to je postavitve predelnih sten in dodatne toplotne izolacije. Mimo tega so seveda potrebne izdelave različnih omar, miz, panojev, dekorativnih elementov in drugega. Celotna notranja oprema ne predstavlja za mizarje nobenega posebnega napora, ker se lotijo celotnega paketa storitev, od izdelave manjših nezahtevnih del, do obrobnih, kamor sodijo zasteklitve predelnih sten, nadsvetlobnih in nihajnih vrat ter podobnega. Včasih so dela povezana-z dejavnostjo elektrikarjev in ključavničarjev, ki so tudi v sestavu programiranega vzdrževanja. Tako so celotne obrtniške storitve osredotočene v eni sami službi. Glavna težnja delavcev mizarne na terenu je usposobitev in obnova delovnih prostorov tako, da ne motijo nobenega dela v pisarnah. Vsa strojna dela narede v mizami, izgotovljene elemente le montirajo na kraju samem pa še s temi deli se po potrebi prilagodijo naročniku. Sam strojni park omogoča dokaj velik razpon strojne izdelave pohištvenih izdelkov, stavbenih mizarskih izdelkov, npr. zunajtipskih elementov — oken, vrat — torej vseh tistih sestavnih delov, ki niso serijsko izdelani in seveda tudi embalaže. Ročnega dela je malo, vendar pa tudi brez njega ne gre. Dela so v veliki meri mehanizirana, kolikor pač dovoljuje sama tehnologija izdelave. Potrebe so velike, vendar za širitev delavnice ni možnosti zaradi prostorskih omejitev. Delavci mizarne več pričakujejo od gradnje novih delavnic na stegenskem kompleksu, kar je tudi zapisano v srednjeročnem programu. Seveda izdelke ustrezno površinsko obdelajo, kitajo, barvajo in lakirap. To . narede spet drugi iz sosednjega oddelka — pleskarjev. Naročniki samo povedo svoje želje, vse ostalo je prepuščeno delavcem Invest servisa, da si razdele delo po specifičnih strokah. Delajo tako rekoč po sistemu »ključ v roke«. To je bistvena prednost pred drugimi podobnimi obrtniškimi dejavnostmi. Dela je, kot smo že omenili, dovolj, vendar je mizarska dejavnost Invest servisa med Iskrinimi tovarnami ljubljanskega bazena malo znana, kar je škoda, ker je pri določenih dejavnostih konkurenčna. Mizarji so štirje. Po potrebi se le-tem priključijo še štirje delavci iz sorodnih dejavnosti. Vse prevoze opravijo sami. Pogodbeno vzdržujejo 40 lokacij Iskre. Sodelujejo s mizarji-vzdrževalci, ki pa pravilno skrbe za drobna po- pravila, redno vzdrževanje pa je prepuščeno njim. O tem jih sproti obveščajo. Mizarsko delavnico vodi sku-pinovodja Ivan Žnidaršič, ki je zaradi marljivosti že prejel priznanje-plaketo ob 10-letnici Invest servisa. V oddelku se odlično razumejo, sporov ni niti najmanjših. Ne pritožujejo se, čeprav jim dan za dnem sili prah v nos. To pa je slaba stran sicer lepega mizarskega poklica. Marjan Kralj Iskra Delta na Ohridu Iskra-Delta in ohridski Minel-Ema bostg do konca leta na Ohridu zgradila novo tovarno za proizvodnjo procesnega mikroračunalniškega sistema dips 85, namenjenega za vodenje in nadzor procesov v elektrogospodarstvu, toplovodih in plinovodih na daljavo. Predračunska vrednost nove tovarne je milijardo dinarjev (vsak investitor prispeva po 50 odstotkov), gradbena dela po pomenijo samo desetino vrednosti naložbe. Objave Iskra Iskra-Tovarna elektroakustičnih naprav In transformatorjev — Elektroakustika, n. sub. o., 66210 Sežana, Partizanska 82 — druge pogoje, ki jih za najodgovornejša dela in naloge predvideva družbeni dogovor o kadrovski politiki v občini 4. vodje razvojno tehnološkega sektorja Pogoji: — visoka (VII. stopnja), ali višja (VI. stopnja) izobrazbe tehnične usmeritve — vsaj tri leta delovnih izkušenj v stroki — organizacijske sposobnosti — pogoje, ki jih za najodgovornejša dela in naloge predvideva družbeni dogovor o kadrovski politiki v občini Delavski svet ISKRA DO Elektroakustika Sežana razpisuje dela in naloge 1. Individualnega poslovodnega organa — direktorja pogoji: Visoka izobrazba (VII. stopnja) tehnične, ekonomske, pravne, ali organizacijske smeri in najmanj 3 leta uspešnih delovnih izkušenj na odgovornih nalogah in opravilih — da obvlada enega od svetovnih jezikov — da ima sposobnost vodenja in smisel za teamsko delo — da je pripravljen s svojim delovanjem krepiti ugled Iskre in se dosledno zavzemati za uresničevanje skupnih dogovorjenih ciljev v Iskri, DO in DPS. — da izpolnjuje pogoje določene z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki Izbrani kandidat bo imenovan za dobo štirih let. 2. pomočnika direktorja Pogoji: — visoka izobrazba (VII. stopnja) tehnične, ekonomske, pravne, ali organizacijske smeri — vsaj tri leta uspešnih delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah — obvladanje enega izmed svetovnih jezikov — poslovne in organizacijske sposobnosti — druge pogoje, ki jih za najodgovornejša dela in naloge predvideva družbeni dogovor o kadrovski politiki •ftf/ 3. vodje proizvodnega sektorja Pogoji: — visoka (Vil. stopnja), ali višja (VI. stopnja) izobrazbe ekonomske, elektro, strojne, ali organizacijske usmeritve — vsaj tri leta delovnih izkušenj v stroki — organizacijske sposobnosti 5. vodje gospodarskega sektorja Pogoji: — visoka (Vil. stopnja), ali višja VI. stopnja izobrazbe ekonomske, organizacijske, strojne, ali elektro usmeritve — vsaj tri leta delovnih izkušenj v stroki — poslovne in organizacijske sposobnosti — druge pogoje, ki jih za najodgovornejša dela in naloge predvideva družbeni dogovor o kadrovski politiki v občini 6. vodje finančno računovodskega sektorja Pogoji: — visoka (Vil. stopnja), ali višja (VI. stopnja) izobrazbe ekonomske usmeritve — vsaj tri leta delovnih izkušenj v stroki — poslovne in organizacijske sposobnosti — druge pogoje, ki jih za najodgovornejša dela in naloge predvideva družbeni dogovor o kadrovski politiki v občini 7. vodje kadrovsko splošnega sektorja Pogoji: — visoka (VII. stopnja), ali višja (VI. stopnja) izobrazbe družboslovne usmeritve — vsaj tri leta delovnih izkušenj v stroki — organizacijske sposobnosti — druge pogoje, kijih za najodgovornejša dela in naloge predvideva družbeni dogovor o kadrovski politiki v občini Kandidati od zaporedne številke 2 do 7 bodo imenovani za dobo 4 let. Za opravljanje zgoraj navedenih del in nalog združujemo delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: ISKRA DO ELEKTROAKUSTIKA SEŽANA, Partizanska c. 82 Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po poteku roka za vložitev prijav. Za podrobnejše informacije pokličite po telefonu: 067/73 441, ali se osebno zglasite v DO. Delovna organizacija Mikroelektronika v ustanavljanju, 61000 Ljubljana, Stegne 15 b vabi k sodelovanju večje število novih sodelavcev za delo — na področju načrtovanja, razvoja in raziskav — na področju proizvodnje in tehnologije STE: — doktor, ali magister tehničnih, ali prirodoslovnih ved — diplomirani inženir fizike, kemije, metalurgije, elektrotehnike, strojništva, računalništva, matematike — imate končano srednjo šolo tehnične, ali splošne smeri — mislite, da presegate zadolžitve, ki jih trenutno opravljate in želite dokazati, da zmorete več — želite izpopolnjevati svoje znanje doma in v tujini — imate veselje in pogum za delo na področju mikroelektronike Potem vas vabimo na neobvezen razgovor o možnosti zaposlitve na naštetih področjih. Delovna organizacija ISKRA MIKROELEKTRONIKA — v ust. je ena izmed mlajših delovnih organizacij, ki deluje na področju modernih visokih tehnologij in razpolaga z najmodernejšo računalniško in strojno opremo, ki zahteva permanentno izpopolnjevanje, kreativno in strokovno delo. Prijavo s kratkim življenjepisom pošljite na naslov: ISKRA MIKROELEKTRONIKA — v ustanavljanju. Ljubljana, Stegne 15 d v roku 15 dni od dneva objave. Jamčimo za tajnost podatkov. Ob smrti moje drage mame Marije Majer se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam montaže stikal za podarjeno cvetje in denarno pomoč. Enaka zahvala vsem, ki ste mi nesebično pomagali v času njene dolge bolezni žalujoča hčerka Marija s sinom Ob boleči izgubi moža Jožeta Žagarja se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem v montaži E7 in umerjevalnici TOZD števci za denarno pomoč in podarjeno cvetje žena Angelca s hčerko Tatjano Ob smrti moje mame Angele Horvat se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD TRC za izraze sožalja in denarno pomoč sin Edo Horvat ? Iskra Iskra-lndustrija širokopotrošnih izdelkov, n. sol. o., TOZD-Tovarna antenskih naprav — Antene, n. sub. o., 61360 Vrhnika, Idrijska 42 Od 12.1. 1987 do 31. 3.1987 nudimo Ugoden nakup 75% popusta \n • t ' ' ■' vseh tipov anten in antenskega pribora. Prodajamo na Vrhniki, Idrijska 42 Vse informacije lahko dobite na telefon 752-937, ali 752-616. Planinska sekcija kranjskih DO Iskra Dobrča planinska sekcija DO ISKRA Kralnj bo priredila v soboto 15. februarja 1987 že tradicionalen zimski vzpon na DOBRČO. S posebnim avtobusom se bomo ob 7. odpeljali izpred hotela Creina do vasi Hudi Graben nad Tržičem. Od tu bo do Kostanjčeve koče na Dobrči dve uri in pol ne prehudega vzpona. V koči se bomo odpočili, nato pa nadaljevali s hojo na vrh 1653 m visoke Dobrča, za kar bomo potrebovali le še pol ure. V dolino do va- si Brezje bomo sestopili po isti poti, v Kranju bomo že pred 16. Cena prevoza bo 500.— din. Vodnika J. Šparovec in J. Trilar priporočata udeležencem dobro zimsko opremo in za lažjo hojo smučarske palice. Prijave in vplačila sprejema V. Pajk iz tajništva DO ERO, tel.: 2822, do srede 11. februarja. Vprimeru majhnega števila prijav bomo prevoz izvedli z osebnimi avtomobili. Planinski SREČNO! Načrtujemo bogato sezono Planinci kranjskih delovnih organizacij Iskre so 16. januarja 1987 zborovali. Pregledali so svoje delovanje v preteklem letu in predstavili programe za leto 1987. Skupaj so lani izvedli 21 planskih izletov — od lahkih družinskih do težjih ter na najvišje naše in tuje vrhove, po najzahtevnejših planinskih poteh. O varnosti, ki jo pogojuje razsodnost vodnikov in planincev ter opremljenost, so ugotavljali, da bo slednji treba nameniti še več pozornosti, kajti z vzponi si planinci krepijo svoje lastne zmožnosti, s tem pa tudi delovno učinkovitost. Visoke stroške prevozov bo nujno treba usklajevati s številnejšo zasedbo in tako tudi poskrbeti za boljšo udeležbo z obveščanjem, zlasti prek tovarniških časopisov in z osebnimi stiki. Spregovorili so tudi o nameravani gradnji planinske postojanke na Jakobu, ki naj bi jo upravljala planinska sekcija, ter o plan inski članarini za leto 1987, ki jo je že možno poravnati pri planinskih poverjenikih Telematike, Kibernetike in Električnih orodij. Iz bogatega programa planinskih izletov predstavljamo le nekatere cilje za leto 1987: Dobrča, Kopitnik, Slavnik, Kalški greben, Viševnik, Nanos, Grosswendiger, Krn, Mrzlica 8-dnevno dopustniško planinarjenje po Srbiji (20. do 28. junija), Jerebica, Marmolata, M. Cavalo, Olimp in Rila (dopustniški vzpon na najvišje vrhove Grčije in Bolgarije —od 29. avgusta do 6. septembra), Pefrek, Skuta, Kepa, Stegovnik,... Ob zaključku leta pa bodo organizirali silvestovanje v planinski koči na svojstven, skromen planinski način. Peter Leban Iskra Iskra Elementi Industrija elementov za elektroniko, n. sol. o., TOZD-SEM-Tovarna specialnih elementov in materialov, n. sub. o., 61000 Ljubljana, Tržaška 2 vabi k sodelovanju mlajše strokovnjake za razvojno, tehnološko, komercialno-tehnično in mehansko servisno področje. Za področje razvoja in tehnologije (planerji) želimo inženirje I. in II. stopnje elektrotehnike in strojništva, kakor tudi sodelavce s srednjo izobrazbo tehnične smeri. Za komercialno — tehnično področje vabimo k sodelovanju sodelavce z višjo, oz. srednjo izobrazbo komercialne, ali tehnične smeri. Za mehansko — servisno delavnico vabimo k sodelovanju KV kovinostrugarje in P K delavce. Vloge za sodelovanje sprejema splošno — kadrovska služba. Iskra Delovna organizacija Mikroelektronika v ustanavljanju, 61000 Ljubljana, Stegne 15 b vabi k sodelovanju večje število delavk — operaterk ki jih zanima in privlači delov novi moderni DO s sodobno tehnologijo in opremo Dela in naloge se opravljajo v izjemno čistih, klimatiziranih proizvodnih prostorih in zahtevajo natančnost, iznajdljivost, določeno ročno spretnost in dober vid. Delovno razmerje bi sklenili zlasti z mladimi delavkami z izkušnjami v kemijski, tekstilni, elektrokovinski industriji — kemijski laborant' — kemijski procesničar — fotograf — šivilja — tkalke — pletilje — predice — kontrolorke — elektromehanik — izdelovalec električnih orodij Operaterkam nudimo zanimivo in dinamično delo z možnostjo pridobitve novih izkušenj in znanj ter stimulativne osebne dohodke. £ izbranimi kandidatkami bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3 mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi ^sprejema Kadrovska služba ISKRA MIKROELEKTRONIKA — v ust., Ljubljana, Stegne 15 d, 15 dni po objavi. Podlistek Naš sobesednik ing. Vladimir Klavs Samoupravna rast Iskre Aprila 1978. leta se je sestal na svoji prvi seji prvi delavski svet SOZD Iskre, kajti do tedaj je funkcijo najvišjega samoupravnega organa Iskre opravljala skupščina SOZD Iskra, katerenačeluje bil polni dve leti, do izvolitve, prvegade-lavskega sveta prav naš sogovornik. Zato smo ga najprej poprosili, da bi nam obudil nekaj spominov na tiste čase. »Tudi takrat, 1977 in 1978. leta, smo imeli uspehe tako na gospodarskem, kot tudi na samoupravnem in družbenopolitičnem področju. Prav leto 1977 je potekalo in minulo Vaktivnem prilagajanju naše Iskre novim ustavnim določilom ter iz njih izhajajočega Zakonao združenem delu, o delovnih razmerjih in drugih, ki naj bi te ustavne spremembe presadili na tla gospodarstva. In pri tem delu smo bili lahko zelo ponosni in se lahko resnično pohvalili, da smo prav Iskraši že v minulih obdobjih nastajanja našega kolektiva reševali probleme notranje organiziranosti in predvsem samoupravne organiziranosti. Neskromno lahko trdim: bili smo in smo še vedno pred drugimi. Več o tem zdaj ne bi govoril, saj so se Iskraši o samoupravnem usklajevanju podrobno seznanjali v glasilu Iskra, ali pav drugih sredstvih obveščanja. Manj zadovoljen pa je bil naš sogovornik z delom takratnih samoupravnih organov. »Z delom SkupščineZP Iskrav letu 1977 nisem mogel biti popolnoma zadovoljen, in to iz več razlogov. Objektivna težava je bila v tem, da jev Iskrino samoupravno organiziranost nekje na sredi naših naporov posegel Zakon o Združenem delu, ki je prinesel nove kakovosti in nove poglede z bolj konkretno izraženimi zahtevami po urejanju dohodkovnih odnosov, delitvi dohodka, po vloženem delu, itd.« Med takratne objektivne težave je naš sogovornik uvrstil tudi neustrezen informacijski sistem »ne morem pa trditi«, kot je poudaril, »da upravljale! nismo dobivali dosti informacij, saj pogosto ugotavljamo, da jih je bilo celo preveč in se dušimo v kupih papirja.« Delovanja Iskrinih samoupravnih teles pa seveda niso zavirali le objektivni problemi. »Še vedno smo se srečevali z nedisciplino delegatov in teles. Predvsem bi lahko ta greh naprtil skupščinskim odborom, ki so bili pogosto nesklepčni ali pa komajsklepčni, precej pa sejerazlikovalatudi raven razprav na njihovih srečanjih. Vsi smo se zavedali, daso bili delegati, družbenopolitični aktivisti in poslovodni delavci preobremenjeni. Vemo, daje bilo mnogokrat težko uskladiti termine različnih zasedanj in sestankov, in to v Iskri ali padrugod —v vseh telesih družbene sfere, v katerih pač Iskrini delegati sodelujejo. Tega smo se vsi zavedali, kljub temu pa bi bilo lahko bolje. Nikogar ne želim kritizirati. S tem svojim razmišljanjem bi rad le opozoril, da mora človek opravljati tisto delo., ki so mu ga drugi delavci zaupali. Poudarjam — zaupali.« S področja samouprave je najin pogovor, razumljivo, zašel tudi nadruga področja, pomembna za Iskro. Zgodovino in prihodnost našega kolektiva je Vladimir Klavs za tisti čas razdelil na tri obdobja — na prve začetke, ko je bila Iskra še majhna, zatem na nastanek velike Iskre, torej do prve večje združitve, ter na obdobje, ki se je začelo pred nekaj leti in je postavilo temeljeza Iskro, kakršna naj bi bila čez 10, 20 let, in sicer na osnovi usmeritve v profesionalo in polprofesionalo. »Razvoj mikroelektronike, področja, ki bo dalo rezultate v prihodnjih letih, elektronske telefonije, računalništva, optoelektronike, inženirjev, skratka dejavnosti', ki so nova etapa v razvoju profesionalizacije elektronike, to je vizija Iskre in v tem vidim veliko možnost za delavce Iskre, za delavce, ki pa bodo morali to možnost tudi izkoristiti,« je poudaril naš sogovornik. »Če pa bomo hoteli čimprej uresničiti zastavljene cilje, bomo morali več pozornosti nameniti na primer šolskemu sistemu, investicijski dejavnosti, inovacijam, kakovosti itd.« je še dodal. Od teh področij je med pogovorom največ pozornosti namenil prav šolskemu sistemu in investicijam. »Kljub izredno velikemu številu Iskrinih štipendistov (približno2.000jih je —op. p.), pa je to za hitrejše preusmerjanje v profesionalizacijo še vedno premalo, in to tako številčno kot tudi po kakovostnem smislu. Naš šolski sistem namreč prepočasi osvaja ideje prilagajanja dejanskim potrebam industrije in družbe. G re torej za širši problem, delno pa je za to odgovorno samo gospodarstvo, ki ni ustrezno organizirano in povezano z vzgojnimi ustanovami. Pri vsem tem je zanimivo, da gospodarstvo tudi samo ni povsem dognalo, kakšne profile kadrov potrebuje. To je delno razumljivo in opravičljivo, kajti kader, ki se začne, na primer, šolati danes, bo učinkovit v gospodarstvu šele čez kakšnih deset let: po šolanju, po odslužitvi vojaškega roka in po določenem času. uvajanja na delovno mesto. Pri vsem tem pa naši proizvodni programi običajno ne presegajo petletnega obdobja,,torej gospodarstvo dejansko na pamet in bolj po občutku načrtuje, kakšne kadre bo potrebovalo v prihodnje.« Drugo takšno področje, kateremu je Vladimir Klavs, pred desetimi leti namenil več pozornosti, pa je bila investicijska dejavnost. Torej dejavnost, ki predstavlja materialno bazo za uresničitev Iskrinih načrtov. »Tudi na tem področju,« je dejal smo se podobno kot pri šolanju in štipendiranju, srečevali z načrtnim ali bolje rečeno nenačrtnim programiranjem. Gre za to, da sprejemamo proizvodne programe le za krajše obdobje, največ za pet let, to pa je dosti premalo in ostajamo bolj pri vizionarstvu in načelnih idejah, premalo (ali nič) pa imamo izdelanih dolgoročnejših programov. Bodimo odkriti in primerjamo sebe z drugimi v tujini. Znano je, . da ima na primer svetovno znani Siemens izdelane svoje razvojne programe tudi za 60 let naprej, Iskra pa leza petletno obdobje. »Ta kritika pa ne sme izzveneti zgolj kot kritizerstvo, pač pa bi želel z njo vzpodbuditi tudi danes vse delavce iskre, da v prihodnje usmerijo več na- porov in prizadevanj pravtistim področjem, ki zdaj zavirajo še večje uspehe Iskrinega kolektiva. Ob tem sem prepričan, da bo Iskra tudi v prihodnjem obdobju podobno kotv minulih letih, naredilave-lik korak naprej. Prepričan sem, da Iskraši ne bodo razočarali samih sebe in da ne bomo razočarali slovenske in jugoslovanske družbe.« je zaključil naš sogovornik svoje spomine na čas svojega predsednikovanja naj višjega samoupravnega organa Iskre pred desetimi leti. Takrat je tudi odložil to funkcijo in se od nje poslovil z naslednjimi besedami, ki so nekako rezimi-rale njegovo takratno dveletno mandatno obdobje: Preteklo dveletno mandatno obdobje je bilo za ISKRO in njen nadaljnji razvoj odločilno v dveh pogledih: — na eni strani je za ta čas značilna izredna kativnost v celotni naši družbi v zvezi z njeno kompleksno preobrazbo na osnovi nove ustave, ZZD in drugih zakonov, ki so že bili in ki še bodo sprejeti in ki v celotno naše delovanje prinašajo bistvene spremembe v smeri nadaljnje izgradnje naše samoupravne družbe, tako v pogledu delovnih odnosov, ugotavljanja in delitve dohodka, dohodkovnih odnosov, tržništva, zunanje trgovine, bančništva tid. — druga izredna značilnost oziroma bolje rečeno pridobitev v tem obdobju je bila dokončna odprava zloglasnega in nemogočega stanja nelikvidnosti uzakonjena v predlanskem letu, ki je prehodno prinesla sicer kratkotrajen zastoj in mnogokatere izgube, kmalu pa veliko oživljanje gospodarske aktivnosti in razmeroma zelo ugodne poslovne rezultate v preteklem letu. Paralelno s tem jDa je z novim pristopom v pogledu srednjeročnega planiranja, ISKRA s svojim srednjeročnim planom razvoja, postala sestavni del prioritetnega srednjeročnega plana družbeno ekonomskega razvoja SRS in je s svojo intenzivnejšo usmeritvijo v profesionalizacijo in nadaljnjim poudarkom na razširjanju vključevanja v mednarodno delitev dela začrtala kvalitetno nov in velik vzpon ISKRE, ki ga že v letošnjem tretjem letu tega petletnega planskega obdobja označujejo predvidenih rekordnih preko tisoč milijard S din proizvodnje in 100 milijonov dolarjev izvoza. Dogajanju z vsem tem v zvezi je bilo predvsem posvečeno delo Skupščine na njenih 9 zasedanjih in vseh ostalih aktivnostih. Poleg tega je Skupščina razpravljala in sklepala o raznih zadevah, ki so spadale v njeno pristojnost, kot so: smernice in naloge za izvajanje tekočih letnih planov, četrtletni, polletni in letni poslovni rezultati, razne organizacijske in kadrovske zadeve. ter volitve in imenovanja znotraj ISKRE kot v razne zunanje institucije. Skupščina je nadalje razpravljala in sklepala o poroštvih, združevanju sredstev in sodelovanju z drugimi organizacijami združenega dela in končno je v tem obdobju bila institucionalizirana nagrada in priznanja ISKRE ter bil podeljen domicil ISKRE Odboru partizanskih RA delavnic in Odboru koroških partizanov. Posebno pozornost je v letu 1976 Skupščina s svečanim izrednim zasedanjem posvetila 30-letnici obstoja in delovanja ISKRE. Ta pretekli sklic Skupščine pomeni v naši samoupravni praksi nadaljnje utrjevanje delovanja na delegatskem principu. Da bi delo Skupščine potekalo čimbolj uspešno in racionalno, je v tem obdobju skladno s Samoupravnim sporazumom delovalo 10 odborov, ki so v okviru svojih pristojnosti obravnavali in sklepali o raznih zadevah in predlagali Skupščini ustrezna priporočila in ukrepe. Tako so delovali: — odbor za program in razvoj — odbor za gospodarsko finančne zadeve — odbor za kadrovsko socialne zadeve — odbor za inovacije — odbor za marketing in informatiko — odbor za organizacijske zadeve — odbor za ljudsko obrambo — odbor za družbeno samozaščito — odbor za zunanjetrgovinsko poslovanje — odbor za samoupravni nadzor. Poleg tega se je za pripravo zasedanj Skupščine po potrebi sestajalo predsedstvo Skupščine. Da bi bile akcije v zvezi s prilagajanjem naše samoupravne organiziranosti čimbolj usklajene, je Skupščina na6. zasedanju imenovala poseben odbor za spremljanje izvrševanja programa in delovnih načrtov preobrazbe samoupravnih odnosov v SOZD ISKRA, ki je vodil priprave sprejetja tez in samoupravnega sporazuma, in izvedel tudi vsa potrebna usklajevanja med organizacijami združenega dela. Tu pripominjamo, da je bilo delo Skupščine uspešno, dočim je bilo delo skupščinskih odborov občasno moteno zaradi nesklepčnosti. Vseh zasedanj navedenih odborov je bilo preko 60. Novi samoupravni sporazum o združevanju v SOZD ISKRA, na osnovi katerega je bil izvoljen delavski svet, na katerega prvi seji smo danes, pomeni temelj nove samoupravne organiziranosti in s tem v zvezi stojijo pred vami še v letošnjem letu vplike naloge ob sprejemanju še vseh preostalih internih samoupravnih aktov, kpttudi samoupravnih sporazumov z drugimi subjekti združenega dela. Pri tem delu in pri delu v zvezi z bodočim poslovnim uveljavljanjem ISKRE želim novemu predsedniku in vam, v blagor vseh Iskrašev in naše celotne družbe uspešno delo. Inče mi na koncu dodatno dovoliteše minuto pozornosti in par besed komentarja k dvoletnemu predsedovanju, oceni in vtisih v zvezi z mnogoštevilnimi srečanji in razgovori v najrazličnejših sferah naše družbe, kakortudi v kontaktih z in-ozemci, moram ugotoviti: da: — Iskrin ugled v zadnjih letih izredno hitro narašča in to v največji meri zaradi njenega uspešnega poslovanja doma in mednarodni delitvi dela, njenega uspešnega uveljavljanja na področju razvojnega in znanstveno-raziskovalnega dela ter aplikacije teh doseškov tudi za potrebe JLA. Nadalje ugotovitev, da je ISKRA kot SOZD, če ne edini, pa eden redkih resničnih SOZD v Jugoslaviji, ki seje krojil v mnogih letih od svojega nastanka in se končno ob zadnji reorganizaciji izoblikoval in uzakonil z novim samoupravnim sporazumom. Taka izredna konsolidacija ISKRE in njen prodor na nove programe, kot so računalništvo, mikroelektronika, optoelek-tronika in smer v profesionalizacijo na sploh, začrtana v temeljih plana srednjeročnega razvoja, pomeni garancijo za izreden nadaljnji razvoj ISKRE v nadaljnjem desetletju. Pri tako začrtanem konceptu in konsolidaciji razvoja ISKRE, kot nosilca slovenske elektro in elektronske industrije, imajo odločilne zasluge poslovodni odbori DO in SOZD s tov. generalnim direktorjem Hujsom na čelu, ki so znali jasno začrtati smer razvoja, DPO in samoupravljaci pa v tem, da smo ta koncept ustrezno podprli. Prepričan sem, da kljub temu, da se mnogokrat zgodi, da znajo drugi bolje ceniti naše dosežke, kot mi sami, sem prepričan, da bo tudi ta sklic centralnega DS znal upravljati IS.KRO k novim še mnogo večjim dosežkom. »Ovde sve živo krade!« Čeprav je med gornjima tokoma Tare in Mo-rače le nekaj kilometrov, tečeta namreč v nasprotni smeri, je njun vodostaj, vsaj v poletnih mesecih, precej različen. »V Tari je vode kolikor ti je duša da«, Morača pa je, v veslaškem žargonu, »en sam-moker kamen«. Torej nekaj za razbijanje čolna in glave. Vsaj lanskega avgusta je bilo tako. Tisti, ki so po M orači že veslali, pravijo, da jezačetekjulija zadnji rok za potovanje po tej črnogorski (mokri) lepotici. No, jaz sem bil tam avgusta... S potovanjem torej ni bilo nič. Zardi čolna in glave ne pa še prijateljeva žena (kdo drug?!) je ponorela češ, da ima vseh jugoslovanskih rek in najinega veslanja čez glavo in, da hoče na morje, v civilizacijo. Med prelepim Biogradskim jezerom in Titogradom se velja ustaviti vsaj dvakrat: ob čudovitem kanjonu Morače, saj pelje cesta prav ob njem in pri samostanu Morača. Gre za enega izmed najznamenitejših samostanov v tej republiki in sploh v Jugoslaviji, zato morda nekaj podatkov o njem: zgradili so ga leta 1252, v začetku 16. stoletja so Turki požgali ostrešje tako, da je več, ali manj propadel do leta 1575, ko so ga spet obnovili. Med ikonami v cerkvi izstopa Sv. Sava, samostan pa ima tudi tri evangelije v rokopisu. Na samostanskem dvorišču je tudi majhna Nikolajska cerkvica, ki je po izročilu še starejša od velike. Tudi njo so Turki požgali, obnovili pa so jo skoraj stoletje pozneje kot veliko. Z avtom ob reki, po kateri sem želel veslati. Kot, da bi čoln peljal na dopust... • Titograd. Le še 44 metrov nad morjem. Srednja avgustovska temperatura v Titogradu je natanko 26,4° C. To je tista statistična, po zmrzovanju na Žabljaku pa me je črnogorsko glavno mesto dobesedno pričakalo še z desetimi stopinjami več. Živ pekel in suša, čeprav se stara in nekdanja Podgorica in sedanji Titograd lahko pohvalita s petimi rekami: Moračo, Ribnico, Zeto, Cijevno in Sitnico. Razbeljen avto. Kajak in kanu na strehi nista bila »ta prava« senca za takratno vročino. In žeja me je tisti dan postavila v strahotno ne- Tole je na/starejšl most na rečici Ribnica, ki se v Titogradu Izliva v večjo Moračo. TOPIŠ Lado Drobež S peresom in kajakom na dopust + prijeten položaj. Do skrajnosti banalen. Pa še sam sem bil kriv zanj, ker nisem poznal tamkajšnjih »običajev in navad«. Ena izmed največjih samopostrežb v novem Titogradu. Kot kamela po treh letih Sahare sem planil s praznimi steklenicami med polne. Hitra zamenjava »staro za novo«, na to sem opozoril tudi prodajalca, nato pa k blagajni. »Kje imate pa steklenice,« meje po skoraj polurnemčaka-nju grobo, .pozdravila' blagajničarka. Povedal sem ji, da sem jih pač postavil vzaboj in, da sem na to opozoril prodajalca. »Ne verjamem vam, plačajte še steklenice, ali pa na svidenje«, je bil njen zaključek dialoga. Vrsta za menoj se je veselo hahljala in muzala. Meni pa kri v glavo. Pa ne tista zaradi sramu. Dobesedno ponorel sem. Končno so le pripeljali prodajalca, očividca, opravičilo blagajničarke pa je bilo, vsaj zame, precej nenavadno: »Oprostite, toda tukaj vsi kradejo!« Vrsta za menoj se je še naprej veselo hahljala in muzala... Samo še en nasvet iz Titograda: če boste tako nebogljen popotnik, kot sem bil jaz, kupite meso že v Mojkovcu, ali npr. v Kolašinu. V Titogradu imajo le dve mesnici — ena je skoraj vedno zaprta, druga, ki sem jo pravkar opisoval pa je »živalski vrt« v malem, mislim na muhe... Pa dober tek! Res pa je, da je v Titogradu precej izredno dobrih gostišč, tudi takšnih, kjer imajo šarana, skadarskega krapa. (Se nadaljuje) Pred zimskimi športnimi igrami Iskre XXV., jubilejne bodo na Kohli Gotovo ste v našem tedniku že prebrali, da bodo 27. In 28. februarja v Bohinjski Bistrici in na Kobil tokra že XXV. jubilejne Iskrine zimske športne igre, vedno v veleslalomu, v zadnjih letih pa tudi v smučarskem teku. Se vam je na kvalifikacijah po delovnih organizacijah uspelo uvrstiti med najboljše Iskrine smučarje? Če ste dosegli »normo za Iskrino državno prvenstvo«, se torej vidimo v petek, oz. soboto, ali pa kar oba dneva, saj se vse več alpskih smučark in smučarjev odloča tudi za tek. Vidimo se torej v Bohinjski Bistrici in na Kobli. Za naše jubilejne zimske športne igre torej prijetna osvežitev po neprestanem »drgnjenju« smučišč v Kranjski gori in smučin v Gozdu Martuljku, ali Ratečah. Če pa omenimo še hptel špik v Martuljku, kjer sta bila domala vedno podelitev medalj in pa obvezno slavje, je zamenjava smučišč še toliko bolj raidmljiva. Hotela namreč ni več, spj so ga zaradi dotrajanosti podrli, drugod v Kranjski gori, ali okolici pa za tolikšno množico Iskrašev nimajo ustreznih zmogljivosti, ali pa jih po hotelih zaradi svojih penzionskih gostov nočejo oddati. Pa še pustna sobota bo takrat! Mar naj ob: tem zapišemo, da so maske med smučarji zaželene? Kar, saj so te naše igre z leti postale premalo družabne; vse se začne in konča pri tistih nekaj sekundah, oz. desetinkah sekund na smučišču pa s podelitvijo medalj, za kakšno resnično Iskraško srečanje smučarjev pa že ne ostane več časa. Seveda razen, obvezne »sindikalne klobase«... Kakor koli že, v komisiji za šport in rekreacijo pri Iskrinem sindikatu je že (in še bo) zavel nov veter. Dokaz temu je že odločitev za spremembo »terenov«, torej za Koblo in Bohinjsko Bistrico. Žal pa je bilo premalo časa, da bi zreducirali tudi število veleslalomskih tekmovalnih razredov med moškimi: zdaj jih je kar 7, da sedem, medtem ko so pri veleslalomistkah trije, po toliko pa jih je tudi v tekih. Še zaradi nečesa je bila odločitev za spremembo smučišč izredno dobrodošla in sicer zaradi prevoza, zlasti vlaka, ki bo predvsem Iskrašem s Primorske še kako dobrodošel: pripeljal jih bo pod samo smučišče. In kakšno je to smučišče, ki ga marsikdo med nami še nepozna. V Smučarskem centru Kobla imajo tri zaporedne dvosedežnice (Kobla I, II in III) ter tri vlečnice (Bistrica, Ravne in Kozji hrbet). Vse te naprave lahko prepeljejo na uro do 5600 smučarjev. Smučišča se razprostirajo na 95 hektarih površin s travnato podlago in je torej mogoče smučati že ob minimalni debelini snega. No, to zdaj ob tem snegu seveda ne igra nobene vloge. Smučarskih prog je za skupno 23 kilometrov z višinsko razliko 940' metrov. Smučarji lahko izbirajo med 6000 metrov dolgo »družinsko progo«, 3800 metrov dolgo progo za smuk in številnimi smučišči za začetnike. Smučarje tekače pa bo seveda zanimalo, kako je urejeno zanje. Gotovo ste že slišali za tako imenovano FIS progo v Bohinjski Bistrici. Dolga je 3,6 km, oz. 10 kilometrov, tečete pa lahko-tudi v smučini ob vznožju Koble I, kjer je proga dolga 4 km in na Ravnah, kjer so potegnili, vsaj običajno potegnejo, dve smučini, dolgi 3 in 6 kilometrov. - Za avtomobiliste je ob vznožju in na Ravnah 500 parkirnih prostorov. Smučarski center Koblajetudi edino smučišče v Sloveniji, do katerega se lahko pripeljete z vlakom in sicer iz smeri Koper— Nova Gorica—Bohinjska Bistrica, ali pa Ljubljana—Kranj—Jesenice—Bohinjska Bistrica. Lado Drobež Kotiček za Iskraše Senčnik za svetilko Prijetno svetlobo bo dala svetilka, ki jo postavimo na nizko mizico ali na posteljno omarico. Senčnik je iz belega papirja, izdelamo ga sami. V senčnik postavimo staro svetilko ali samo žarnico na primernem ogrodju. Potrebujemo štiri dvojne, debelejše liste, iztrgane iz risalnega bloka, ali pa preganjane liste tršega, belega papirja. Velikost listov 24,5 krat 31,5 cm. Iz skice je razvidno, kako liste preganemo in na pregibu vodoravno prerežemo. Po črtkani, navpični črti list zapognemo. Zarezana konca potisnemo navznoter. Zunanja robova lista premažemo z lepilom, zapognemo ju navznoter in zalepimo. Dele senčnika zlepimo na mestih, ki so na skici črtkana, na enem mestu naj ostane senčnik še odprt. ' V senčnik vstavimo žarnico, ki ne sme biti močnejša od 40 W. Sedaj senčnik dokončno zlepimo, na spodnjem koncu pustimo odprtino, skozi katero speljemo kabel. Pisane okrasne blazine Iz .koščkov vzorčastega bombažnega blaga sešijemo prevleko za okrasno blazino. Tehniki sestavljanja krp pravimo angleško »pat-chvvork«. Izberemo blago enake kakovosti in debeline. Lahko sestavljamo krpe enakega vzorca različnih barvnih odtenkov, ali pa kombiniramo različne barvne odtenke in različne vzorce, da dobimo ubrano celoto. Preden se lotimo dela, si pripravimo kroj in šablono. Pri urezova-nju moramo biti natančni. Vedno režemo le v smeri nitk. Poševni rezi se namreč radi razvlečejo. Na vseh straneh dodamo enako mero dodatka za šive. Pri rezanju pazimo, da se nam blago ne izmika. Na urezani del z dodatkom za šive položimo šablono. Z ostrim svinčnikom zarišemo ob šabloni po narobni strani blaga, da bomo videli, kje mora teči šiv. Koščke blaga najprej spnemo z navdar-kom. Potem šivamo s strojem, lahko pa tudi ročno, le da so šivi primerno gosti. Dodatke za šive zalikamo vedno le v eno smer, če šiv razfikamo, bo šivanje na licu grdo. Ko kombiniramo svetlo in temno blago, zalikamo dodatke za šive vedno na temno stran. Dodatke za šive izdelamo s cik ca k šivom, če želimo, da bo prevleka trpežnejša in da se blago ne bo kosmalo. Prevleko zlikamo, sešijemo jo na treh straneh, vdenemo blazino, četrto stranico blazine nato zašijemo ročno s skritimi šivi. Namizne punčke Iz vate, volne in koščka pisane flanele izdelamo punčko, ki jo lahko s pridom uporabimo za tiste, ki imajo zjutraj radi kuhana jajčka. S punčko pokrijemo kuhano jajce, da se ne ohladi, medtem, ko čaka na zajtrk. Iz vate oblikujemo okroglo kepo za glavo. Vato ovijemo najprej v kos ženske raztegljive nogavice, ki jo povežemo s tanko žico (da dobimo vrat). Čez nogavico nagnemo košček bombažnega rožnatega trikoja (lahko stara majica), na katerega izvezemo obraz. Z debelejšo iglo in rjavo volno na-šijemo na glavo lase, ki jih povežemo v pričesko ali pokrijemo z ruto. Na vrat našijemo nabrano krilce iz tople flanele, primerno veliko, da ga lahko poveznemo čez kuhano jajce. — O ne, nič hudega ni, to sem storil zato, da imam noge na toplem — Bi rekel, da bo tvoja teta ves dopoldan pred tem ogledalom... Simultanka velemojstra Puca Za popestritev šahovske dejavnosti v Iskri Telematiki smo povabili šahovskega velemojstra Stojana Puca, ki je z nami odigral simultanko. Stojan Puc je danes najstarejši slovenski velemojster, ki je svoje največje uspehe dosegel v obdobju takoj po 2. svetovni vojni in dosegel svoj vrh z nastopom v državni reprezentanci, ki je leta 1950 na 9. šahovski olimpiadi osvojila svojo dosedaj edino zlato medaljo. Po končani simultanki je velemojster Puc pohvalil kakovost partij naših šahistov in priznal, da je bil v treh partijah celo izgubljen, vendar tega nismo znali izkoristiti. Remizirala sta Tone Končnik in Jože Cimperman, ostale partije je dobil velemojster. V spomin na to srečanje smo Stojanu Pucu poklonili telefonski aparat, da »bomo na zvezi«, kot je v šali dejal velemojster. Po šahovskem dvoboju smo z velemojstrom preživeli še prijeten večer, kjer smo izvedeli marsikaj zanimivega iz njegove bogate kariere in pa tudi njegovo mnenje o sedanjih šahovskih dogodkih. — Vzemi ven protezo, Viktor! Nočem, da b! Imel potem težave s prebavo. Iskra ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušan Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisovhe vračamo. — Naslov: Ljubljana, Gregorčičeva 23 telefon: 223-977. PripraVa za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica — Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.