■W' Uhaja mk du praznikov. Iiiood daily Holliday». LETO—TEAR Cena lista PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NÀÈtODNE PODPORNE JEDNOTE KONFLIKT BED SOVJETI IN JAPONCI Preiskava v japonskem konzulatu razkadila Japonce. Izgredi kulijev v Indo-Kini Šangaj, 19. maja. — Iz Harbi-na poročajo, da je sovjetska policija vpadla v japonski konzulat v Blagoveščensku v Sibiriji in izvedla preiskavo. Sovjetske oblasti obtožujejo Japonce, da u-tihotapljajo živila iz Mandžurije v Sibirijo in konzul je vodja tihotapcev. Razkačeni japonski krogi v Mandžuriji zanikajo obtožbo in poslan je bil japonski konzul, iz Harbina, da poseti Blagoveščensko in preišče zadevo. Pariz, 19. maja. — Kakor poročajo iz Indo-Kine, francoske kolonije v Aziji, so bili tamkaj zadnjo soboto veliki izgredi ku lijev v Sadecu. Okrog 1600 kulijev, ki so nosili rdeče zastave, je napadlo prostore administrativnega načelnika. Policija je odbila napad. Pariški komunistični list "L'Humanité" obtožuje ko-lonijalno vlado v Indo-Kini, da je pred kratkim dala pobiti 2B domačinov z bombami iz zraka in 39 drugih upornih kulijev je bilo obsojenih v smrt. ■ Hrvaška »aH z dojenčkom lzp«itM« Iz Joie Protest ljudstva pomagal rudarjevi ženi, ki je bila z detetom vred vržena v zapor radi varjenja piva Sultaiko zaplenjevanje steklenic ustavljeno Chicago. — Cikažki administrator izvajanja ' prohibi-rije, J. C. Yellowley, je ustavil navale na prodajalnice s steklenicami, sodi, filtratl, samaški in drugo ropotijo, ki služi Izdelovanju opojnih kakor neopojnlh pijač. Yellow-ley je odredi evojim prohibič-nikom, naj se orne je ns isks-nje kotličkov ln naj puete steklarske tovarne na miru. Vse-kakor se boji, da bo ljudatvo preveč brilo norce Is ssplen je-vanja steklene robe. - Montesane, Wash. — protest, ki so ga dvignili Ri v državi Washington, posebno "Post-Intelligencer" v Seattlu, je pomagal, da je bila žena rudarja Joe Butoraca zadnjo sobo-to izpuščena Iz ječe in z njo vred je bilo izpuščeno njene devetmesečno dete, ki ga je morala vzeti h seboj v zapor. Mrs. Butorac je bila obsojena na 86 dni zapora, ko so prohibičniki našli v njenem stanovanju doma zvarjeno pivo. Dokaza ni bilo, da žena prodaja pijačo. ' Vrhovni sodnik George D. A-bel je dovolil, ds gre žena z o-trokom vred domov potem, ko so za njo podpisali kavcijo. Zadeva pojde pred višje sodišče. Prej dokler niso časopisi začeli obsojati tega početja in zahtevati pojasnila, kaj da je dete zakrivilo, ki mora z materjo deliti zapor, ni hotel sodnik nič sližati o kavciji. Joe Butorac, njen mož, j€LiS dar, ki je bil v JI je nezmožen za delo. Poleg dojenčka imata že sedem otrok. (Butorac je nedvomno Hrvat. —Op. ured.) Sodnijski proces proti Lewisu Obtožen je žalitve sodišča, ker ae ni držal določb aodnl jako pre-povedi, ki je bila izdana proti njemu Springfield, III — (F. P.) — Te dni je državno okrožno sodišče pričelo z zasliševanjem, dali so John L. Lewis in 32 njegovih pristašev kršili sodnijsko prepoved, ki je bila izpoelovana proti njim od strani reorganizirane rudarske unije. Sodnijski proces radi žaljenja sodišča, kot piše Lewisovo glasilo, se v krogih stare unije ne smatra za važno zadevo. , Stvar pa ni tako malenkozt-na kot jo skuša prikazati Lewisovo glasilo, kajti ako sodišče proglasi, da je diskredftirani rudarski voditelj žalil sodišče s kršenjem sodnijeke prepovedi, bo to pomenilo, da je Lewis do-igral svojo vlogo med rudarji v Na drugi strani, ako odlo&lo, da' injunkci-ja, ki je vezala roke Lewisu, nI več v veljavi, je gotova reč, da bodo sledili ostri ln morda krvavi boji, predno bo Lewie priznal, da je poražen in da nima nobene zaslombe več pri rudarjih v dvanajstem rudarskem distrik-tu. Medtem ko sc vrše zasliševanja na sodišču, glasili obeh rudarskih unij priiiašata napade na nasprotujoče si uradnike. "Illinois Miner" prinaša kartu-ne, s katerimi smeši Lewisu, 'United Mine Worker* Journal' pa obmetava uporne rudarske voditelje z nečednimi priimki, Organizatorlčno delo, ki gs je začela reorgsnizirana rudarska unija v državah Qhio, Kansas in Arkansas, dobro napreduje. Predno je Lewis prišel na krmilo rudarske unije, so bile v teh •ttSkSfflW»* močne orgsnizscije ru-jami P*«* "Hlg^ * iVOj0 zavoženo takti- ko je Lewi* veliko pripomogel, da so bile dlstriktne unije razbite in reorganizirana rudarska unija je morsls pričeti s svojim delom med rudarji v teh državah na novo. Odkar so ee rudarji v Illinol-su pričeli puntati, Lewis nima posebne sreče. Le s silnim naporov ee mu je pt«račilo, da je na konvenciji rudarjev na polju antracita potlačil upor. ki je o-grožal njegovo administracijo. Oposicijs. ki jo nastala proti Lewisu na konvenciji, ee Je sicer polegla, toda nihče ne more jamčiti, da se ne obnovi pri prvi ugodni priliki. Kadar bo Lewie izgubil še tisto malo zaupanja, ki ga uživa med rudarji na polju trdega premoga, tedaj bo to pomenilo konec njegovega paže-vanja. Nov rekord: 20 psdačev v srake Koosevelt Field, L. I. — V nedeljo popoldne je bil na tukaj-Anjem letališču dosežen evetovni rekord v masnem skoku iz letala, ko je 20 moških hkratu skočilo iz višine in plavalo po zraku proti tlom s pomočjo padala (pera-Auta). Eden teh, Armad Lizette, je med padanjem vrtel filmsko kamero in snel sliko svojih tovarišev. Preko 5000 oseb je gledalo ta prizor. oropan v Mo- Kitajski delegat skvi I/ondon, 19. maja. — Iz Mo-Hkve poročajo, da je bil vodja kitajsko mirovne delegacije, ki Je dospela zadnji teden v Moskvo na konferenco za končanja man-dfcurakega spora, oropan torbe, v kateri je imel važne dokumente. I'"trajanja so se vsled tega sa vlekla. Trije ubiti v Berlin. 19. maja. — V *P°P*" ki du med komunisti in fašisti, »o se vračali domov s shodov, so 1'ile tri osebe ubite zadnjo seke-to ¿večer. Policija namerava prepovedati istočasne seje In shode obsk ekstremnih strank. A base pustila raonsrje ns csdllu Pariz. 19. maja.—Aimse Sem-ple McPherson, ki je v aprilu pri-peljsls čredo romsrjev Iz Los Angeleee v Palestino, je obrnila romarjem hrbet in odkurila v B-gipt e svojo hčerjo In dvema vodnikoma. To vest je prineslo 40 romarjev, ki so včeraj dospeli v Pariš. Zapuščena črada se salo jasi sa svojo pestarteo. Neka ovčica je isjsvila, da je Aimee —jialjn^šoparks is mti January U. I» 10, M UM »Nt^fU, I. 11TS. Po* MCIO-NALISTI PLE NI JO SOL CMcago, III., torek, 20. «taja (May 20), 1930. pro* Domača policija jim ni več kos, ker je preveč satjagrahov v akciji. Demonstracije za odpravo kasto "nedotakljivcev" » Bombaj, Indija, 19. maja. — Včeraj je imela indijska policija vražji posel s satjagrahi — tako se imenujejo nacionalistični prostovoljci, ki so aktivni v Gand-h i je vi pasivni revolti — ki so v velikih množicah na vseh obrežjih Indije navalili na državne solnarne, v katerih se nabira in čisti morska sol. Krvavih spopadov ni bilo, bile pa so številne a-retacije po vseh krajih. V Dharsani se je ponovila komedija obojestranskega pasiv-nega odpora: satjagrahi in policaji so sedeli na cesti in čakali, kdo se bo prej naveličal sedenja. Toda nacionalisti so postali zvi-tejši. Razdelili so as V več grup iii dočim je ena grupa sedela na cesti, je druga korakala v solnar-no t druge strani. Policija je brž hitela tja, medtem pa so sedači vstali ln navalili v solnarno ter odneali večjo količino soli. To se je dogodilo v! mnogih drugih krajih. Brez malega povsod eo satjagrahi nadkrilili policijo po številu in napadli solnarne v dveh ali treh skupinah. Medtem ko je policija imela o-pravek z eno skupino, so druge u-drle skozi ^ograjo in plenile sol. Policijske čete so neprenehoma dirjale sem in tja, niso pa bile kos velikim množicam, ki so ra-stle kakor is tal in se neprenehoma cepile in delile v manjše skupine,«. ... Ta nova taktika "solne revol-te" je rezultat zadnjega zboro-vanja odbornikov nacionalističnega kongresa v Allahabadu. Tam so zaključili, da ss kampanja stalno koncetrira na gotove province z velikim številom prostovoljcev, ki se imajo deliti v skupine, da tako raseepijo in u-trudijo policijo. Kalkuta, 19. maja. — Tu Je izbruhnilo nepričakovano gibanje v prilog nedotskljivcem — najnižji kasti indijskega ljudstva, ki nima nobenih pravic In se smatra za nižje od živeH — ki se smatra za velik triumf Gandhijeve kampanje. Okrog dvesto žensk iz vlžjih kast se je oborožilo s sekirami in napadle so tempel v Munšiganju, provinca Bengal, ter Odstranile ograjo, ki brani nedotakljlvcem vstop v tempel. Več kot 2000 ljudi je mirno gledalo prizor, ki je bil za nje nenavaden. •~tw,n 1103. Act »f Subscript ion Yearly 1111 ŽALOSTNE RAZMERE V TEKSTILNIH MESTIH Dolge delovne ure In nizke ds rode alabe posledica Cksrlotte, N. C. — (F. P.) Kupčije s narkotičnim strupom, butlegarstvo In prostitucija so cvetke, ki rastejo v raju tekstil- Predlogaproti mjunkcijam Nasprotniki zavlačujejo diskusijo o predlogi, da jo tako uki-jsjo ¿\ Washington, D. C. — (F. P.) —- Senator Nohris, načelnik senatnega justlgnega komiteja, je te dni ponovno opozoril člane komiteja, naj vapmejo v roke pro-tiinjunkcijsko predlogo, ki je bila predložene pred meaeoi ln ima namen odpraviti "yellow dog" pogodbe v Industrijskem življenju Amerike. ki , Odvetniki, ki so pašno sledili diskusiji člantft komiteja o tej predlogi, napovedujejo, da bo veČina Članov komiteja glasovala proti akciji, i da bi senat razpravljal p predlogi v tekočem zasedanju kongresa. Nasprotniki bodo storili vse, da t prepreči jo poročilo odseka v senatni zbornici, da tako zavlečejo glaaovanje o predlogi najmanj za dve leti. 1+ oa Jnno 14, 1011. REVŠČINA V RE STO BRATSKE LJUBEZNI Poročilo centralnega delavskega sveta govori, da je v Phlladel-phljl okrog dvestotlsoč delsv-cev brez dels Poslsl je svoje Sgente, ds vodijo žplonažo med stavblnnklml delavci Newark, N« J. — (F. P.) — Na apel protlunijskih stavbin-skih podjetnikov je Justini department poslsl večje število svojih agentov, ki delajo na to, da razbijajo organizacijo stavbnih delavcev v tem okrožju. Meddržavna trgovska komisija je poslala ovoja Ijildi, da-vodijo preiskavo pritdlb, katere Je dvignila proti stavblnski uniji West-inghouse Co., znana protlunljska elektrarska družba. Iron League orgsnlzaclja železarskih dela veov, kateri nače-luje Theodore M. Brandle, je koncentrirala ovojo pozornost na delovanje detektivov, ki Jih je poslal justični department. Detektivi pričakujejo, da bodo našU evidenco, ki bi vodila do ob-tožbe stavbinske unije, češ, da o-vira trgovino s tem, ker noče u-porabljati neunljskega stavbin-skega materiala. Stavblnski delavci oo mnenja, da je Walter Gordon Merrlt, predsednik Lige sa industrijske pravice, organizacije, ki se je posvetila jpzbijanju delavskih u-ni j, izppoloval, da so bili agentje justičnega departmenta poslani v Newflt l*hlladelphla, Pa. — (F. P.)— Vse dobrodelne organizacijo v Philadelphiji so preobloftene z prošnjami za pomoč, ki prihajajo od družin brespoaelnlh delavcev. Centralni delavski svst, ki je u-vedel študijo v brezposelho situacijo, sodi, da je v mestu ln okolici okrog dvestotlsoč delavcev brez dela. Vse dobrodelne organizacije v Philadelphiji oo ze združile in or-gsnizirale kampanjo aa nabiranje priOpevkov v oklad, Ig katerega ae bo podpiralo najpotrebnejše delavske družine. V to svr-ho se potrebufc najmanj četrt milijona dolarjev, Mestna uprava se je odzvala o prispevkom 160,-000. ' i Medtem ko blagostanjske organizacije skiižajo zakrpati luknje, ki jih je ustvarila industrijska depresija, ki je vrgla armado delsvcev v brezposelnost, oo delodajalci pričeli s zniževanjem mezd v svojih podjetjih, da tako reducirajo Itak pičle dohodke de-llavoev. Rezultat te taktiko oo bile stavke, ki so se pojsvlle pri noga v&arskih družbah. Depresija js občutno udarila prodajalnlžke klerke v velikih departmentnih trgovinah, ko jim je bila znižana mssds ns f 16 ln Že msnj tedensko, veliko število prodajalcev in prodsjslk ps Je bilo odslovijsdih. Mnogo delavskih družin os Je v prošlih šestih mesedh Izselilo iz PhilsdelphJje ln v delavskih distriktih vidi človek voepolno napisov, da so hiše na prodaj. Vrednost hiš je v teh distriktih padla zs 26%, toda vslic temu jih Isstnlkl ne morejo prodati. V delavskih distriktih rtsvlsduje tišina ln tugs, ki spominja ns po-kopsllščs. Hooverjevs "prospsrl-teta" je prlnesls ssres lepe raz-merel ■Hrt , Odmovl Morurlteo ko* POMIČNE INTRIGE V WA8HINGTONU Predsednik Hoover ae boji tek-meca v prihodnji predsedniški h nih baronov v južnih državah. __ To Je posledica ponočnega delshin' Portpodsl v sens tor «ko tek- za delavke in otroke v zvezi f nizko mesdo od $8 do $16 zs 60 ur dela v tednu. iTak je komentar, ki ga je podal jsvnostl B. L. Kline, ki se je mudil več tednov v piedmont-skem tekstilnem okrožju,' kjer je proučeval industrijske razme- Kiine je obiskal sredižča tekstilne Industrije, kjer je našel žalostne razmere. Naletel je na butlegarja in prostitutke, med katerimi so nodorastla dekleta, ki se svojegs poklica niU naj-manje na sramujejo. Mnogo teh je prej delalo v tekstilnih tover-aak, toda ker eo Jim družbe plačevale tako nizke mezde, da niso zadostovalo niti za najskrom-nejše potrebščine, so se vrgle v prostitucijo v prepričanju, da je vsak poklic boljši kot industrij-ska sužnost. v kateri so jih dr-žsll tekstilni baroni Washington. D. C. — (F. P.) — Predsednik Hoover vidi v Dwlght Morrowu, ameriškemu poalaniku v Mehiki In kandidatu za zveznega senatorja v državu New Jersey, nevarnega tekmeca v borbi za predsedniško nominacijo J. 1982. To je mnenje, ki prevladuje med konservstlvnl-ml političnimi opazovalci v Wa-ehingtonu. To Je tudi vzrok, pravijo, da se je koagroenik Frank- mo proti Morreiru In bivšemu senatorju Frelingtiuyaenu. Fort je zveet prlataA administracije, toda senatorske ambicije so se ga oprijele šele pred par tedni. Ko se je Morrow mudil v Londonu, kjer je delal na to, da se sklene pogodbs o redukciji oboroževanja na morju, kakršno je želel Hoover, po polltlkašl v New Jersey Ju, ki nssprotuj ejo Morrowu, pričeli širiti govorice, da bo Morrow al«dll Wilsonovi poti, ki ga je privedla v Belo hišo. ako se mu bo pnsr«-/ ilo, da bo prihodnjo jeeen izvoljen za zveznega senatorja. Te Je bilo dovolj, da oe Je pojavila bojazen v krogih pristašev Heoverjevo administracije. Fort ee je potem o-glaail v Beli hiši, kjer oe je posvetoval e predsednikom in odborom ss politično strateg^ ns-ksr je nesnsnil. de bo ksndldlrsl proti Morrow u. Zagovorniki velike bojne morne-rice predlagajo ogromne v sol s denarja ss gradnje kojnlk Is- dlj _ Wseklngton. D. C. — (F. P.) — Kongresnih Fred A. Brltten is drŽave Illinois, načelnik odseka za mofnarlžke zsdeve, Je mnenje, ds bi morsls vlsds Edrtu lenih držsv potrožltl milijardo do-Urjev v prihodnjih desetih-lotih zs gradnjo bojnih ladU, ako hoče doseči izenačen je boj nege brodovjs z Veliko Britealjo. V tem smislu Je v nižji zbornici predložil predlogo In trdi, da je dobil zagotovilo od mornariškega tajnika Adamsa In drugih, ki zagovarjajo močno bojno mornarico. r * Senator David A. Reed, člsn s-merlške delegacije, ki se je udeležila mornarlčne konference v Londonu, Je izrazil mnenje, de bi bili strožkl, ki . jih vsebuje Brfttenova predloga previsoki. Rezultati mprnarične konference, o kateri so mnogi pričakovali, da se bo odločno sevzela za redukcijo bojnega brodovjs, se že kažeja PoloisJ isklsrakih delavcev v^ ^ «Mi« ^ London. — Angleške unije v Jok lan* I In železarski ladu»trijl so te dni podpisale novo pogodb» z delodajalci, ki daje vežje ugodnosti nefsečenlm delavcem, ki so prejemali doslej zelo ntsk* mezde. Ko stopi nove pogodbs v ve- Brat "Kristus" tofti brata MJudeža" sa «100,000 Chieago.—Adolf Fassnecht Igra Kristuss v paaionakl I-grl. nkgov brat George Fese-nacht Igra pa Judeža lškar-jota. Oba aU prišla v Ame-riko Is Frelburgs v Nemčiji In vsak od teh vodi svojo skupino pasionsklh Igralcev. Zadnji teden je George sstožll A-dolfa za 9100,000 odškodnine trdeč, da mu "Kriatue" krade pravice, ker Je paakutako Igro preetavll v angleščino. Volilna kampanja v Pennsylvania Grundyjeva mažlaa ss Js poslu- žila novih zvijač v boju proti Davlsu Pittsburgh, Ps. — Volilna tekma v Pennsylvanijl oe vržl v znamenju ootre kompetlclje med Grundyjem in Davloom, kandidatoma re p ubit kan-oke stranke za zveznega senatorja. Dsvlss podpirajo delsv-ske orgsnizscije, ki so oe Izrek» le zsnj. Ns drugI strani Je oe-nstor Grudy, ki razpolaga a ve-llkimi vsotami denarja, ki gs dobiva od openžaparjev, .člJih interese Grundy tako svesio zagovarja le dolgo vroto let Tovarnarji ne žtedljo s densrjem in gs trotfjo ns način, ki vzbu-js oploipo pozornost oslo v tej državi, katera je znana radi politične korupcije, kar ss Js po* ssbno pokszslo, ko je bil Izvoljen senstorjom vodja republikansko maline Vere, kateremu je sonat odrekel ssdsž, ki ga je pridobil o pomočjo velikih de» nsrnih vsot, kstere Je potrošil v kampanji. Grundyjevl pristali op zdsj začeli z skeljo, ds oe Dsvias dis-kvallfielra. Poslali oo peticijo državni volilni komloljl, da Is-brlšs Davlsovo Ime na volilni listi na temelju, ds v legslnem smislu D^ls nI problvslec države Pennsylvsnljo, Peticije se nsnsšs ns dejstvo, ds gs Je predsednik Hsrd-Ing, ko gs je imenovsl tajnikom zveznega delsvskegs depsrt-menta, označil, da prihaja Iz države Illinois. Odvetnik, ki Js predložil peticijo volilni komiei-jl, Jo isjsvll, ds v slučsju, sko se bo komisije Izrekls v DsVioov prilog, bo zadevo tiral pred ao« dlšča. Ko je bil Davis obveščen o tem koraku ovojih nssprotni-kov, Je izjsvtl, dS Je to nsvsdn* zvijača, ki oe Jo hočejo poelužl-tl, ker oo pričeli slutiti, ds bo Grundy poražen. V političnih krogih prevladuje mnenje, da bo Davie izšel zms-govlt Iz volilne bitke. Pred krat-klm se Je pridružil Dsvlso bivši zvezni oenstor George Whsr 8TEV.—NUMBER 118 SLABE POŠLEM CE VISOKE CARINE Ameriška Uvozna trgovina I duje. Hooverjeva ad ministra- dja Je pokazala ovoje nezmožnosti _ Wsshlngton, D. C — (F. P.) Prilike za povrnitev normalnih razmer v smerlške industrije v tekočem letu so selo slabe, kar je posledice neresoodne taktike Hoovorjeve večine v nižji sbor-nici kongresa, ki je sprejela carinske določbe, ki so izzvale vs* 11 ko protestov v Inozemstvu. Ne-za do vol J no« t mod dele vel in fsr-marjl radi uvoženo politike Je tako velika, da sdmlnlatracijs nič ksj s vesoljem ne pričakuje volitev prihodnjo jeoen, ker pričakuje, de bodo kongresnlkl, ki so stali za administracijo, poražs-nt, Brezposelnost, ki Jo nastala v zadnjih Šeotlh mesecih, oe nI oko-ro še nič zmsnjšals v spomlsdan-sklh mesecih. Kanada, kateri oe je zsgrosllo s Grundyjevo visoko csrlno, js udsrlls nazaj In udareo sedaj občuti ameriška jeklsrsks Industrija. Drugo Inozemske državo oo reducirale ovojo trgovino g Ameriko. Ameriška izvoana trgovina Je v prvih treh meoecih tekočega leta nazadovala na $290,000,000, Edina dešela, ki že veliko naroča v Ameriki, Je So-vjotoks unljs. Padanje isvons v inozematvo Je vollko pripomoglo k rssširjenju brenpooelnooti v e-moriških Industrijsh. Inglsdl ka* šejo, da bo tudi trgovina z Rusijo naasdovala, ako bo vlada Zdrušenih držav nadaljevala a svojo sovražno taktiko nsprsm sovjetski vladi. Zvesns uposlevalna služba Js te dni Izdala svoje poročilo, v katerem opisuje slabe rasmero, ki še vedno prevladujejo v ameriških Industrijah, pooebno v Jeklenki In šelezarskl. Poročilo ns dsje nobenega upanje, da oe bodo razmere obrnilo na boljše v bližnji bodočnosti. Več kot tisoč promlnentnlh e* konomov se Je pridružilo apelu ns Hooverjs, naj vetlra Grundy-Jevo csrlnoko predlogo v slučaju, da bo sprejeta v kongresu. Pokazali so na poeledice, ki bodo nastale v Industrijah, ako ss bo nsložllo šs težje breme kot ga nosijo odjemalci že sedaj. Opo-gorili so prsdsodnika, da oe bodo trgovski odnožajl med Ameriko In inosemsklml deželami poostrili, ako se bo podel na pritisk zagovornikov visoke carine. Lobisti v službi mogočnih tovarnarjev, k) vlečejo korioti od visoke carIrlfs, ee oe smejali napovedi In niso polagali nikake važnosti ne svarila, ki so prižls od ekonomov ln drugih razumnih ljudi. Posledice trpi sedsj sme-riško delsvstvo, sa kstero oe pa IUk niso nikoli brlgsli. 126 deportiranih v Rvropo Chicago. — Zadnjo soboto Je ton Pepper In mu obljubil pod-.'vlek is Chlcaga odpeljsl nsdal>> poro. ft Izmed republiksnsklh poli tičnlh voditeljev ae je pridružil njih 126 inozemeev proti New Yorku, odkoder bodo poslani v rasne evropske dežele, Is ksterlh I Grundyju le zaklsdniškl tajnik oo prišli. MedIdaportlrancl^Je(bl- Mellon In njegova mašlna. lo 40 oseb Iz Chlcaga In okolice; drugi so bfll privedeni s zapade. V tej množici je Mlo pet blazne-IzaajeHelJ raketnege motorja |„ 25 imigrantov, ki so se u- tihotapili lo Kanade v Združene Berila, 19. maja. — Maks Va- države. — Istočasno Je bil v CM-lier, nemški IsnsJdiUlJ motorja, ^gu «retlran Henry Kral, višje-kl gs ženejo ekaplozlje raket, j«'«¿Eski študent, ki je utihotapljel bil v afboto žrtev svojegs pokli- (»oljske is Ksnsde čez mejo Is cs. Med eksperimentiranjem v koUktal od vasksgs $800 pod sle-svojl delavnici ns svojem no- 'parsko pretvezo, ds ns bodo de-vem modelu rakete s tekočim ki- portlrsnl, ker Je on podkupil ns-sikom oe Je rszlete! del motorje 'aolnlške oblasti, le mu restrgsl žile ns vratu. Bil je ns mestu mrtev. Tnrasds v Arkeanansi 19 mrtvih Littis Rock. Ark. — V node-I Jo zjutraj js besael tornado po vzhodnem Arkansasu in 19 oeeb — vol oamorrl — je isgubik» živ de. Ko etopl nove pogodbs v ve- |j«nJe. V JužnosspSdnem delu Ijavo, bodo navadni jeklarski de-.^ruy« es je pe pojevlla povo-lavd prejemali |f.24 več na to-j^nj |n na atotine oseb Je Izgubilo domove. Kleklriflkadja želesalc Albany,' N. Y. — Ooverner RooM v< lt je vetlral predlogo, kij je tkdočevsla pedeijženje čsss na deset let za elektrifikacije železnic v mestu New Yorku. Železniške družbe s^ dvakrat prej dobile podaijšaffj« časa, to. de sedsj Jim namera nI uspela, ker je Ml Rooeevelt mnenje, da ee akrije ne sme Že nadalje za-vleče vati. — tobek, 20. MAJA. prosveta THE ENLIGHTENMSMT CLAMO Df LASTNIMA ILOVKKia NASOUNE PODTOE- NB JBI'NUTB OriM «f ami pmkSUbai W tí im tànàmm ér*m*» ilmmm ObliMI) to E*m- 4m HM M Wto. UN m Moi let*, n M w 4*Ut UM; M to «NN M «to kl«. 99.7t » m totoi m «m. «Ml. PROSVKT* Wtf m «mtk LawmKW A**.. MJKMBUt OF THE KÏDMATKD - »f,. mmàâm i« BMVAÍAAMII riSwfiif ^ rrWr (fi*. M-M). poimm r*—a \ «m to • um tow poufcto m> «I m m IM m wtovt- t Kavs iz grobov Francija, Evropa In ves svet, ki se zani-ms. ima čudno zabavo. Pokojni francoekl 'tiger" Clemenceau je apisal knjigo o avetovnl vojni, ki je izšla po njegovi amrti. Knjiga §e imenuje "Veličina in beda zmage" ki v njej napada poleg drugih tudi Wilsona In maršala Focha, ki sta tndi le v grobu. Wilaon mu je bil velik idealist in risb, nepraiHšen diplomat. Focha je pa obdoliil, da je zakrivil mnogo kozlov na zapadni fronti, ki so stali atotisoče francoskih mož in milijone frankov. Foch nI mogel pridobiti ameriškega generala Pershin-ga za popolno kooperacijo. Tako Clemenceau. Pochovl prijatelji so brž izkopali Iz prahu neke Fochove zaplake, v katerih alavni generalisslmo štriglja "tigra" kot volikega trmoglave« in naduteža, ki je tudi zakrivil, da Je "la grande France" zelo krvavela med vojno in še dolgo čaaa po vojni. To posthumno zadiranje In očitanje iz dveh grobov Je kajpada lepa slika franeoake zmage. Prepir dveh mrličev ha pomagal, ds bi "veličina zmage" še večjs. Naše mnenje je, da bi bila Francija morda na boljem, če bi sploh nikdar ne Imela Cle-mencauja niti Focha. Mllitsristi in imperiall-sti niso fte nikdsr osrečili nobenega naroda. Glasovi iz naselbin Javen dobiček Ljudje, ki zagovarjajo kapitalizem, neprenehoma pojejo staro peaem: "Kjer ni dobička, Um ni podjeWa." V teh besedah je ssmo pol resnice, ki bi fe morala glaaltl: "Kjer ni privatnega dobička, tam nI privatnega podjetja." V Ameriki — ni treba Iti v "aoclaliatično" Evropo ali pohujlljlvo Kanado — je na tisoče podjetij, ki ne nosijo nikomur privatnega pro-fita pa se vseeno lepo rasvijajo. Pošta je največje podjetje v deželi, vendar pa ne noal dobička. baš narobe: izgubo dela leto sa letom, kljub temu ne pride vladi na misel, da bi oddala pošto privatni korporaciji. Pošta ni bila ustanovljena zato, da boMelala denarni dobiček vladi, temveč samo sato, da bo alušils ljudstvu — In v tem Je vss dobiček pošte. Vsi poštni dohodki se porsbijo sa Izboljšavo slutbe (ko-llkor Js to sploh mogoče v okvirju današnjih razmer) in zato nikoli nič ne oetane. Javna knjiinica Js povsod občinska ustanova, ki tudi ne prinaša dobička v dolarjih, kljub temu dela lep dobiček v obliki brezplačnega čtlva, ki Je vsakomur ns razpolago. To Je druga forma Javnega profita. Tretja forma Je polarna brambe, ki tudi ne eksistlra za denarni dobiček. Dalje Imamo občinske vodovode, elektrarne, ceste itd. Motiv privatnsgs dobičku Je lahko močan, ne more pa tekmovati z javnimi podjetji, ki obstoje zgolj za JaVen dobiček. Prav tako lahko bi eksistirale vse industrije za Javen dobiček — sa javno dobro vseh ljudi. To bi bila industrijska demokracija ali s drugo besedo: socializem. Migijej iz Južne Amerike "Slovenski tednik", ki izhaja v Buenos Aireau. Argentinlja, potrebuje brez malega mesec dni, da donel* Chicagt» Najnovejša šte-vilka, ki Je doapela v uredništvo Proavete, Je dstirsns 19. sprils, torej dan pred veliko nočjo. V tej številki Je velikonočni članek, v ka-tereni čitamo tudi tole: "Kadar Je gorkata prič. la zmagovati mraz. luč temo. in ko so dnevi postajali krajši, noči pa daljše, so le narodi v daljni pretekloatl ime-II praznik rojatva pomladi, praznik vstajenja In prebujenja nsrsve. Ts praznik Je bil fte od psmtiveks nsjv«čj| v letu. PosUvils gs Je na-rava sama. Človek ga Je le vtaknil v koledar na pravo mesto In le to le za severno poloblo naše okrogle doline solz. Ns tem koncu sveta, kjer mi sedaj «Ivimo, niao prazniki v nikakem »kladu z naravo. Za Bottf ee potimo, na Ve-llko noč pa listje pada. Vidi ae. da učenjaki, ki so delali koledar, In cerkveni očetje, ki so postavljali praznike, niso takrat le računali s julno polovico naAe zemlje Pravijo eeio. da Je bilo tedaj greh mialltl. da živijo IJadJe tudi na drugi polovici zemlje." Y«i bet! ( udetno razodetje ni nič vedelo o Ameriki. .Vedenje le toliko, kolikor so vedeli ljudje, ki pa so vedeli Jako malo! Banovec lumcertira v Milwaukee Milwaukee, Wis. — Kadar o kakšni stvsri slišimo ali čitamo pohvale, iz previdnosti večkrat malo podvomimo, kajti prigodi se včaaih, da'se v hvsli pretirava. Ali kar smo še -dišali in či-tali pohvalnega o našemu pevcu Svetozgr Banovtu, ni bilo prav nič pretiranega. Kdorkoli gu je še slišal peti, tisti to dobro ve. Kadar človek sjišl,peti tega pevca, mu Je težko najti prayc ga if/aza za pravo pohvalo. Zdi se, da naš besednjsk ne vsebuje besed/ s katerimi bi mogel dovolj živo opisati občutke, ki Jih človek občuti, ko gs posluša. Tista gladka, mehka milina glasu, ob kateri se taja srce, povzroča, da pozabimo na vsakdanjost, in se preselimo Um nekam, kamor nas vodi pevec i svojo pesmijo. 2ivci so elektri-zirani, v grlu te nekaj prijetno šegečs in neka neznana radost in zsdovoljnost vzhičepo sili ns dan. Ob Ukih trenutkih šele človek spolna vae lepote slovenake pe-ami. Banovec Je pri nas obdrža* val še dva koncerta v 8. B. Turn dvoiani. Obakrat je bila d v o-rana nabito polna. Prvi koncert je priredil zaae, drugega v korist org. Slovenskega doma. ? tem dejanjem Je pokazal, da n« poseduje samo izredno lep it mil glaa, ampak da «f tudi od» likuje s plemenitim in veliko-dušnim srcem. Saj ga tudi v Um njegova pesem sama najbolj razoddva. Skromna in mila duša, U Banovec. Kdor g» vidi In sliši, ga mora nevede in nehoU vzljubiti. In še enkrat imamo milwauški Slovane! pri-llko ga videti in ališati. Ta pri« lika bo v nedeljo 25, maje, kc bo mr. Banovec obdršaval svoj tretji koncert v S. S. Turn dvorani. Dajmo mu zopet udeležbo, da bo vriskala nJsgova blaga duša Saj nJemu Je predvsem za to, da ga mnogi ailšijo In da Jih zadovolji s svojim petjem. V tem aam ušiva in Čuti naj-večje-"zadoščenje. Ml s Um, ds posečamo njegove koncerte, u živamo čar prelepa nafte pesmi (n obenem pomagamo, da se slovenska umetnost gazil rja po ZdruŠenlh državah, Banovec jf do asdaj naš najuapaioejil poslanec In predsUvaik. Zalo vsi složno zopet ns ta koncert. Pozabimo vsaj ns U dan na vso osabnoat, strankar-atvo in druge Uke škodljive ro* či, ki rasjedajo uspshe skupnih naših atvarl. Banovec Je samo umetnik in nal rojak, zato bodimo tega dne tudi mi samo ljubitelji umetnosti in samo Slovenci in pohiti mo vsi v S. S. Turn dvorano. ZačeUk koncerta bo točn^b^ uri zvečer. Vstopnins Je 76c za osebo. Kdor hoče rezervifan sedež, 25c posebej. Tega si lahko nabavite Ukoj pri "Obzor" Publ. Co., 442 National ave., Victor PeUk. 475 National ave., Joe Matoh, 401 Groenfield ave. in Fred 2evle 48S—64th ave., West Al-iis. ■ v. WKM Nsi pesnik Fr. S. Clinperman pravi: "Koder raslega ae petje, «r^» »tava ves kraji ' ■ redact I ktlje tam tretje, semlja pre- stvari se v raj. 1'etl naj naAe so letje, p*eem duha nam vedri { 7" P*> prinese vseelje, Aalu.t od odpodl." Pripravljalni odbor. Odmevi na Tmakevo klohassaje Cleveland«—Pluanopoljski go-spod apet regija In klobasa. 7a tri dni me v nič devlje. Seveda ne mafie, ampak ono, kar aem jas zapisal v "Proevetl." Novega taji to pot nič ni in najbri ne bo! Isto neslano ot robo večanje, sabavljsnjc. posmehovanja, In zatijanje kakor vedno. Sicer pa — saj he moremo pričakovati kaj boljšega v "Pisanem po-lju" . . . e Predao kaj več sspllem. le» Um, da g. Trunk vzame na saa-nje to-le: Ivan Molak, glavni u-rednik "Prosveto," nI Tone Pod-gortčsn la obratao nI Pndgori-čsn Molek Blear se mi zelo laska, me g. Trunk primerja, os. ns« delavski časnikar, pisaUlj, pesnik in predavaUlj in to pri vseh nsprednih in zavednih slovenskih delavcih, posebno v A-merikl. Ampak, kar je preveč, Je le preveč: nezaaluiena hvala ni za moj želodeo. Vse, kar je prav t t* i G. Trunk meni, da sem našel bistvo njegovo "farške iupe" v razumu, on pa ga je našel v "duši." Kaj pa je to: duša? Ali li more kdo predaUvljati nekaj Ukšnega, kar je "duša" člove-«o v a po krščanskem naziranju? Ne, vsaj treznomisleč človek ne! Zame je pa odgovor lahak: "du-|a" ao možgani in mošgani so iuša. Vzemi človeku možgane in imel boš bitje brez ifsuma in — "duše." Brez možganov ni razuma In volje in ne "thiše." To bi sp dalo dopovedati tudi najbolj zaUitemu hribovskemu pastirju. e TrdiUv, da zaradi razuma aa-mega se nihče ne odloči za to ali ono svetovno naziranje, češ, ia pri Um odločuje volja, dokazuje' plitkoat piščevlh možganov. PameUn človek bi ne zapisal kaj podobnega, Od kje pa Izhaja volja? Iz želodca ali iz peU? Neumno vprašanje, kaj-ae? Saj vendar vemo, da bitje brez možganov v glavi (in brez •eh ni —• razuma) nima volje! Ljudje pa imamo možgane, torej «no razumna bitja z nekaj volje, ki pa je pri poedincih različna, ker nanjo vplivajo temperament dotičnika, razmere, v katerih živi in okolica, ki ga oblaja. Volja je pa z drugo bese-lo hoUnje; če hočeš nekaj storiti, moraš biti zmožen zahoU-ti: sedišče hotenja pa Je v moš-ganih; kdor nima možgan, U nima razuma, brez katerega se ne porodi nlkako hoUnje niti lelja, torej ne more ničesar želeti niti hototl, ker brez razuma ni šelje niti volje, ki bi jih uresničila. Razum odloča. In kjer |e zdrav razum, Um je tudi idrava, trdna volja, ne gnjils. kot trdi g. ,Trunk o nas svobo-| jomlsleclh, da Imamo akvarjen*1 gnil razum, samo Tn edinole za-> to, kjer ne verujemo v biblijske izmišljotine, ki so za sdrav človeški razum jieprebavlj Ive. ' 0. Trunk rad zabavlja in na-migava. Baš zato je napiaal "Ef sum" Itd. Vedel js, da bodo njegovi člUUlji razumeli, da se med slovanskimi avobodomisle-ci v Ameriki nahajajo Ukšni ne-hvaležneži, ki ao nekoč "žrli fa-rovško ali kapucinsko lupo," danes pa "naravnoet besno udrihajo po avojih nekdanjih dobrotnikih samo in edinole zato, keč imajo sprijen razum in pokvdr-lene, ko oglje črne 'duše'l To j* bil namen omenjene tiradc o lupi ln župarjlh in ntč drugačen. In če bi bil pisec pošten in od» krit, bi to tudi priznal Ur opustil tisto prszno besedičenje o zanimanju za peihološke pojave, e Zaradi evangelija pa brez skrbi: noben pravi svobodomislec — tak iz prepričanja — ne da počenega groša na take in podobne izmišljotine. Ce pa citiramo kak sUvek is evangelija, storimo U sato, da opomnimo naše krščanske nasprotnike, naj se drže tistih naukov, ki Jih raz-iirjajo ln zagovarjajo, in ne samo to, temveč naj tudi avoja dejanja in aehanja uravnajo pp njih. kar večinoma ne .storijo» Kdor druge uči poštenja, mora biti tudUam pošUn. Tone Psdgorkan. Pokojni Je šlvel samotarsko Življenje, ker tukaj nima nobene-" ga svojega človeka. Nekje se nahajata ain in ena hči, o katerima pa aUrček že dolgo Čaaa nI nlčeaar slišal. Bil tudi ni v nobeni podporni organizaciji in tako bo pokopan na okrajne stroške, ali kar bodo že naredili z nje-Kovim Uleaom (ko to pišem, šs ni pokopan). ¿ ' Po mojem mnenju bi motala za pogreb skrbeti družba, ker je prišel do bolezni pri delu. Ker pa kompanijaki zdravnik gleda v prvi vrati za inUreae kompani-je, je z nesrečnikom delal Uko, da kompanija ne bo imela nobenih atroškov. Je že Uko pod današnjim aiatemom: dokler garaš, se za Ube ne zmeni nihče, in kadar pa ponesrečiš sli pa umrješ, se tisti elementi, ki se redijo od tega sistema tudi ne ¿menijo za tebe, razen ako so v to in v kolikor po prisiljeni. In dokler ne bomo imeli močne delavske strokovne in politične organizacije, v tem ozlru tudi ne bo boljše. Ako hi bil pokojni član lutke podporne organizacije, bi vaaj na zadnjo uro ne bil popolnoma zapuščen, ker bi društveni bratje za njega skrbeli. Gotovo je to, da bi mu oskrbeli dostojen pogreb. .Dokler živimo pod Um sistemom, ni druge poti kot da se zavarujemo v podpornih organizacijah, kar dokazuje U sku-óaj. Jn druga naša dolžnost je U, da delamo za pojačanje delavskega gibaja, da še izobražujemo v delavskem duhu in da širimo nafto časopisje kot sU ProsveU in PtoleUrec, ki sta nam Uko potrebna kot je nam vsakdanji kruh.—Anton Hhaffer. A. Garden: OPAZOVANJA vrst posebno trenirani ljudje, ki se razumejo ns ka- raz vajenost, razkošno glzdalinstvo hčera in sinov, mamic in atekov naraščajoče plu-tokracije, ki živi po milosti, oziroma radi gluposti delavstva. * N Kar "miladjr" potrebuje, to mora imeti: Na ducaU oblek in košuhov, ki sUnejo po deset ip več tisočev vsaka. Po nekaj avtomobilov ^iaj bolj šega izdelka (s šoferji vred, kar je razumljivo), dragocenih okraskov 'in nakitov,' ki sUnejo še lepo premoženje vsak. Največja akrb "milady" je, kako in kje priti do najpopolnejše zabave, ki lahko pomeni tfegenirirane orgije, in da bo člmvečkrat omenjeno njeno — ali pa njegovo — ime in prinešena njena slika na "society" strani velikih meščanskih časopisov. Najmočnejše delo teh ptUnih putk je, kadar je potrebno potovati v razkošnih pul-manovih vozovih ali parnikih iz letovišča v letovišče. ,y\ -e • Hčerke in maUre naše pluto-kracije se bodo torej polčftnile na angleškem kraljevem dvoru. Kakor londonsko časopisje poroča, oziroma vesti iz Londona, bo veliko poklicanih, a malo izvoljenih. Ker imamo v Ameri ki le nad 46,000 milijonarjev, je verjetno, da jih bo veliko. Poročila pravijo, da so v Londonu že vse sobe po najboljših hoUlih oddane Um aspiranti njam, ki so želne kraljeve sence. Pravzaprav je že večje pomanjkanje naj razkošnejših sob ali ono svetovno naziranje, češ, morale zadovoljiti' z najemom palač izven Londona. Uboga a-meriška plutokracija! Se zastrupil z ( uddv. Pa. — Petdeset let Je bil rudsr — od 36. do 76. lete la es končno v rovu saatrupil s vodo. Taka Je v par besedah zgodovina neksga rudarja Htvinske narodnoati. Dolga leta je kopal premog v tej naselbini In 8. maja ae je zopet podal na delo kot običajno. Ker Je a stropa tekla »rebrne člaU voda. je mialll. da mora biti tudi dobra sa piti. AU voda Je bila "solferaka" In toral strupena. Ko se jo Je starček napil mu je takoj začel otekatl tiebuh. Kompanljalri zdravnik Je ugotovil, da za nearečnlka ai po* M . . J „.P moči In ta Je poslal v okrajno Istoveti z Molekom ki uživa pri-,^^^ <&, p.r dnl ltdlh. «nanje kot nspredsn in dobsr a|L To dni ameriško meščansko časopisje poroča na široko o za deželo pomembni deputacijl a-meriških parasltk, ki ae pripravljajo na odhod v Anglijo, kjer se poklonijo na angleškem kraljevem dvoru. So to maUre in hčerke, izvoljenke med izvo-ljenkaml našega plutokratične-ga razreda, ki se vsljajo v razkošju • kot ga ni poznal nKt stari razuzdani Rim, Bdina skrb teh parasltk je U, kako bi prišle -v senco kraljevih dvoroov in v bližino titullranih trotov ,— kraljev, grofov, princev in sltčne golazni "po milosti božji". > • g Do pred par deaetlettj se je splošno smatralo, da Amerika nima socialnih razredov, "V A-meriki amo vsi delavci, in ako imamo gotove bogaU posameznike, so dotlčnlkl prišli do bogastva potom trdega dela, var-čnoati in sposobnosti," se je glasila pesem, ki js bila dokaj realna, vendar pa Je bila podobna uspavanki — sa otroke. Ako ai v t6 trdlUv dvomil, ao ti pokazali Ast^ja, ki Je prišel do svojega bogastva s ropanjem in diancev; na železntškegf kralja Goulda, ki ai je nagromadil milijone z direktnim kupovanjem državnih in zveznih kongresni-kov in senatorjev, a korupcijo kot je nI vldeU dežela ne prej ne poznej Ur potom švindferstva delničarjev. Pokazali ao ti Ro-ckefellerja, ki je prišel do mi lijarde premoženja na sličen način kot Gould ali pa drugi nekronani vladarji Amerike. - • • -_____e Da so gradiUlji ameriških Industrijskih In komercialnih baronovln delali in se trudili, da so spravili akupaj "prvi milijon", je seveda resnica. It prvega milijona dolarjev jo prišel drugI brez veliko manjših muk kot prvi. Pri tretjem Si Še lahko kupil najboljše taienU v deteti, ki ao vodili tvoj bisnes. PoUm ai ae lahko oddahnil, le pa par ur na dan ai dajal povelja avojlm manašsrjem. Cez par Ist al le Imel 20. 50, 100 in več milijonov. Bogastvo Je- rodilo bogastvo, oziroma ga rodi. Novi magnatje seveda niso oaUli aamci In tudi niso llveli v samo dobrih nUnovaajlh. Zase in ss svoja drullae ao prteelf graditi ns obronkih mest In na dsSall svoje palače. Njihove drullae so s' kopičenjem milijonov postsle "ekskluzivne" — samostojen razred, "societjr" — plutokraci ja Za osebne udobnosti teh družin ao skrbeli (In skrbijo) služabniki, lakaji — Med Um pa okrog šeat mili Jonov amgriških delavcev in delavk išče dela. Temnih in obup nih obrazov pohajajo od tovarne do tovarne. V njihovih dru žlaah ni ne veselja, ne zadovolj stva in najbrž tudi ne družinske sreče, ker skrb, kako naaititi troke in sebe, poravnati sUna-rlno ali davke ali pa kje dobit denar za vsakdanje potrebe in poravnanje mesečnih obrokov sa pohištvo ali hilo, totalno izključuje družinsko srečo. Tisti ki so toliko srečni, da imajo delo in torej košček kruha as dnev no tresejo, da ga ne izgube, tovarni, v uradu, v rudniku Si v trgovini ae treaejo pri vaakem koraku in slehernem pogledu p&ddelavca. s Yes, v Ameriki ni razredov 46 tisoč milijonarjev, katere degenerira bogastvo ln posebno pa njihove hčere ln sinove, h noben razred. Tudi ni noben razred okrog 24 milijonov delav cev. ki garajo v tovarnah, rud nikih in uradih ln producirajo bogastvo in — milijonarje. Edi ni razred mogoče tvorijo mali trgovci — yes, le pogovarjajte se z njimi — srednja gospodi ln drugi Babbittl. In ker smo brez razredov, sato tudi nI razrednih bojev v Ameriki. Vsaj voditelji Ameriške delavske federacije stoje na tem sUlIšču. i s Demokratični ameriški narod bi vseeno stori) veliko uslugo svojim trpečim milijonarjem ako bi upeljsl razne kasU s pri mernimi tltuliranimi naslov Princ Morgan, Rockefeller, Baker. Insull itd., itd. bi ss prvo silo že odgovsrjalo. Njihove soproge in hčerke bi bile princese, kar se resume. Predsednik Združenih dršev bi lahko dobi naslov carja, kajserja ali pa mo kralja — samo da bi Imel primeren naalov, ki bi ogovarjal aspiracijam ameriške ,bur-žoazije. Z enim samim dekretom bi lahlpo kongres obvaroval deielo pred ponižanjem ia srs-močenjsm "God's country", ker morajo njeni bogati sloji iskati sence na rasaih beraških dvorcih zspufsne in zalumpene S-v rope. Spodobilo bi ee, da M tudi v tem osiru najbogatejša dele Is aa avetu .ne saoatejala ta rasnimi beneškimi kraljevinami. t»aroninami aH pa republikami revne Evrope. • šdjl tA Afrike.. Naša hurleazlja hi potem lahka doma ostala In M as senčila v avail lastni aenel de- IT<-n« niči je S« l«> jxtt.-m t»i hila God's eeuntry ios God's country. la Me takrat M Mil sto-*a stop rocen t seli. Nov način zdravljenja V MN. W. J." piše dr. W. Hshn Siedete: Pred nekaj Časa je prišla v svet znamenita vest, da se je dvema raziskovalcema ob istem času posrečilo dobiti nov način zdravljenja tu- okrepi in se na presnavljanje na U način vpliva, da doslej napadljlve tuberkuloze vsled pomanjkanje redilnih snovi propadejo. Dijeta obstoji v bistvu v Um, da se omejijo livila, na ogljikovih hidratih bogaU, predvsem Uko priljubljene močnaU jedi, da pa namesto njih ^ uživamo zadosti maščobe, surovega sadja, veliko zelenjave, surovega mleka, aurovih jajec in drugih na viUminih bogatih živil. Medicina hodi pogosto po čudno zavitih potih. Bil je Čas, ko so nas na vse kriplje svarili pred surovim mlekom vsled nevarnosti prenosa bolezni, zla-sti tuberkuloze in legarja, in ao nam rekli, da je prekuhanje mleka neobhodno potrebno. Danes vemo, da zadostuje pastoriziranje, to sc pravi samo majhno razgretje; s prekuhanjem se odtegnejo mleku viUmini in nssUnejo posebne bolezni, aviUmioze. Strah pred uživanjem surovih jedi je lsginil in je aprejela medicina surovo hrano na znanatveni podlagi. Ta novi način zdravljeja tuberkuloze, o kaUrem bomo kmalu več slišali, ker ga bodo povsod preskušali, je pa poučen tudi še z drugega aUlišče. Meni na primer — Uko piše dr. Hahn o sebi — ni šlo nikdar v gUvo, zakaj so na pljučih bolne, ki niso bili suhi, Um več so nagibali bolj k tolščiei, še nadalje pitali in jim kar najstrožje prepovedali vsako zmanjšanje teže, ki je v Uh slučajih za zmeraj tudi zmanjšanje vodenosti Ulesa. Morem se iz moje prakse spominjati na mnoge take slučaje, ki so naravnost groUskni, Zbolela je na prjmer ne-koč lena z lepo Užo 100 kg. pri velikosti 165 cm a pljučnem kaUru srednje stopnje. Doslej si Ukšnih infekcij pri Uko močnih osebah tudi razlagati nismo mogli. Sedaj vemo, da je prr takšni konštituciji ogromno vodenost Ulesa kriva infekcije. Predlagal sem, aaj se hrani U žena sicer dobro, a brez ogljikovih hidratov, sato da tudi shujša in se znebi svojih ma-ščobnih težav, ki ao jo bolj motile kot ves njen lutUr. A nisem prodrl. PiUll so jo nsprej gor do 126 kg. Uspeh: še danes pogosto temperatura 87.3 do 87.6, zraven Še pomanjkanje sape, veliko poUnje pri najmanjšem naporu, utripanje srca itd. Prepričan aem, da bi U danes 46 letna žena nikdar ne umrla na pljučni bolezni, da je pa njena tolščica trajno velika nevarnoet za njeno življenje. Morda ai bodo danes apričo nove dijeU upali' Uke ljudi primarno rastolščiti ln njih tuberkulozo bolje o-zejraviti kot s prejšnjim nehvaležnim načinom dovajanja masti, lasno je, da moramo suhe izmosgane tuberkulozne bolnike dobro hraniti, a tudi tukaj se bomo morali držati novih smernic. • Skoraj nobenih ogljikovih hidratov, malo mesa, a veliko jajec, zelenjave, aadja. Sedaj tudi razumemo, da pri običajnem zdravljenju debelenja, ko tuberkulozni bolniki Mljo, ni vplivalo na dobef uspeh debelenja aamo kot teko, temveč da se bili dosti bolj vašni drugi či-niUlji, tako na primer ultravioletnl žarki visokega gorovja (n. pr. švicarska sdrsvllišf» Dsvos, A ross, Leyein), dobri čisti zrak itd Dalje Je treba še nekaj upoštevati: Ce bo di-jeU aamo z mineralnimi aolmi pri zdravljenju tuberkuloze pokazala še veliko boljše uspelv kot prejšnje visokodbrsko zdravljenje ns prostem zraku, bo s Um izvršeno tudi veliko socialno delo, ker aa bomo mogli boriti proti tuberkulozi v vaakem mestnem savodu prav tako dobro kot v visokem gorovju. (Zdravje.) SERVIRANJB BOLNIŠKE HRANE A Oko pri mizi Ukorekoč tudi obeduje. ze slinavke ln želodčne žleze, Id dobavljajo prebavne aokove, začnejo delovati že pri pogledu na okusno in lično pripravljeno Jed. Ce strežemo bolnikom, ki imajo povečini slab tek. je Umbolj potrebno, da obrnemo vso našo p«; sornost tudi ns zunanjosti in da z majhnim triki v pripravi in ponudbi jedil sUbi tek bolnika kolikor mogoče sboijšamo. Posoda, v kateri prinesemo Jed, mora biti zmeraj kaj najsaoč anažna ia as sms hiti prevelika, še manj pa premajhna. Sklede in taae morajo biti tako napolnjene, da osten« prost šs tri centimetre širok rob, s čimer ae prepreči, da ss roka prinašetca Jedil teh ne do-tftSfc Portlje naj bodo rajši majhne kot velike, ker napravi pogled večjih množin bolnika pogosto nevoljnsca In mu pri studi asdslj-ajl obed. Pred vsake novo Jedjo morajo hiti ostanki prejšnje Jedi odstrsnjsai. torek, 20. maja. ___ III ■!! IM III III n Vesti iz Jugoslavije (Poročevalski biro Prosvete v Jugoslaviji) J -— ftE8TI DAN BEOGRAJSKEGA ševanju na poHeijl kaj PROCESA MM _ govorili o Radiču in dr. Mačku? Franekič: Da, dakdr. Mačka so zelo psovali. Drugi odvetnik: Ali vam je res rekel Hadžija, da ne smete poru- Beograd, 30." aprila 1980. Danes se je nadaljevalo zasliševanje Hadžija, ki je bilo aak-Ijučeno, ter je prišlo na vrsto sa- šiti mostu pri Martinov*! Re- obtoženca Isliševanje »tretjega Martina Franekiča. • Hadžijo so tprašali, kdo je izdelal ix>sode za peklenske atroje, Cesar pa Hadžija ne ve. Dr. Trumbič zahteva, naj precizira Hadžija svoje stališče na-prem Akademski jugoslovanski čitalnici v Zagrebu, ki da so jo baje tudi hoteli pognati v zrak. Hadžija zdaj obširno orisuje to čitalnico. Po njegovem mnenju zavzema ta čitalnic» zdaj i-gto mesto kakor svoje čase Or-juna. Dasi je Študentovsko društvo ima luksuano opremljene prostore, z denarjem pa je naravnost razmeravalo ter je to vzbujalo jezo med akademiki, ki niso bili člani. Posebno še ko se je ivedelo, da imajo nekateri funkcionarji plačo od upravnih oblasti. Tako je imel predsednik I-van' Zdotfek 2500 Din mesečne plače. M Dižavni pravdnik stavlja Se mnogo vprašanj na obtoženca, med tem prebere tudi pismo, ki «o ga zaplenili pri Hadžiji v celici, v katerem mu nekdo piše, naj sc ravnajo po metodi komunistov: priznati le tisto, kar je dokazano, vse drugo pa tajiti in nikakor tte obremeniti ostalih obtožencev ali znancev. To pismo državni tožilec prilaga spisom, češ, da je to dokazni materijal. Tu dr. Trumbič protestira, češ kako bi se mogli obtoženci pporazumeti, ko je vsak zase zaprt. ! ^^fi*'* ^¡r^i&r Državni tožilec se razburi ln tolte s pestjo po mizi. Dr. Trumbič protestira pri predsedniku proti takemu načinu zastopanja obtožbe. Predsednik opominja državnega tožilca, da ni treba razbijati po mizi. Tožilec naj se obrača do braniteljev z istim spoštovanjem, kakor oni. Državni tožilec nato pravi, da je pismo pisal vgpkakor Bernar-dič. ' t Te besede so zrevoltirale Ber-natdiča, da je planil pokonci ter kričal proti tožilcu: "Kakšne dokaze imate, da je to pismo moje?" Bernardič je dolgo časa kričal ter glasno zanikal, da bi bil on pisal to pismo, ki da j« podtaknjeno. Predsednik je prosil Ber-narrganizadji tudi Pr"vl ims. da Je res nabavil smo-«ik. *a kar da je^prejel od Pr-{*• iHiK) Din. V kake namene kupil, tega ne pove. Vsi se-'^nki v raznih Javnih lokalih v «fbu so bili zgolj alučajni in r,fHJsteU^| saj so tudi zaha-Wi vedno v lokale, kjer Je bl-' ,('* le začetkom leta odpuščenih krog 30 delavcev za stslno. — 1.1, d. Lshko bi našteli takih novic z vseh krajev Brezposelnost rekrutirs svojo armado. f*-^ ■ r UbH Ženo. obsojen na 12 let — Mariborsko sodišče Je M H ter s glavo treščil ob levi nik, ki mu Je zdrobil lobanjo. So- fer je v hipu krenil na desno ter zadel v neko hišo ter poškodo- m# obravnavalo pred stolom pa val desni svtomobllov blatnik, 'toricc slučaj 70-letnega posest-Nesreča je bila že storjena. So- nika Janeza Alta Iz Jantevegs fer je nemudoma obrnil avto, na- vrhs Pr< 8ir' Urbanu pri Ptuju. lotil otroka na avto ter ga odpe-,obtožen j« bil da Je svojo ženo Ijal v celjsko bolnico. Tu Je'Eifoabeto dne 1». decembre 1W zdravnik ugotovil smrt radi zloma lobanjskega dna Tudi nogo Je imel fsntek zlomljeno. Šoferja ne zsdene nikaka krivda, ker, jo pravilno vozil In dajkl znake s hupo. Poučiti pa bi bilo potreba odrasle, da Je treba na deeo bo- ubil s tem. da Jo Je parkrat udaril s krampom po glavi ter Ji pfr bil lobanjo. Elizabeti je bile 48 let, nJemu pa 60 let. Živel* sta v prepiru, po U mesecih ps Jo je 70-letnl Alt ubil. Obtoženec Je pred sodiščem tajil vse, češ r ^tsti košaro s peklenskim tlje paziti ida jo je gbll nekdo drogi, priče "'«Jem, priznava. nI pa vdel.j lUrHonWd Aalea Sabelj Je l-*pa bremenijo Alta, kl Je bil nate * k«*sri. Stefsnsa sploh m h v petek ». t. m. v LJublJš 'obsojen na 11 let telfce leče ..-Tnal, dokler nI bil aretiran. [Bi kooesrt. na katerem je pel se-fprsstal jih veakaker m bo v PE0SVETI —,-^ Cerkev v ittrtkl mi- Dr. Trumbtf: Alf ao pri zasli.lmortke duhovne ter n je H ie-1 Prsata! indijanske svoji st starosti. 2e nekaj časa se širijo med svetom komentarji o preganjanju vere v Rusiji, katerih osnovi Je večinoma enostranska; predvsem je ta motiv lahko opaziti pri predstavitkih rimske cerkve. Naslovnega vprašanja ne moremo prezreti, četudi nismo pri njem posredno tangi rani in ker se zavedamo, da zraste pod očali iz vestni h ljudi pre-Čestokrat — iz muhe slon, čutimo pa potrebo naglasiti nekoliko stvarnih dejstev. Povdarjamo] ne zagovarjamo boljševizma, ne terorja, na drugi strani pa tudi n« aimpatizira-mo s tistimi, ki v Imenu svetosti in ljubezni grabijo za vsemi mogočimi sredstvi, s katerimi se da količkaj izraziti njihovo nekrščanako sovraštvo do vseh. ki n« klečijo'pred Bjimi. Vemo, da je versko vprašanje v Rusiji danes v ospredju, ni pa osrednje, kakor to trdi "Slovenčev" uvodničar. Dandanes ne živijo verske edinice — cerkve, toliko od milosti božje, kolikor od svojih vernikov; verniki jih vzdržujejo, pri tem pa trpijo sami gmotno škodo, česar se tudi boljleviki dobro zavedajo. V koliki meri in na kakšen način bdjlevlkl nastopajo vsled tega proti cerkvi, nam ni natančno znano, kakor tudi ne katoliškim krogom, da bi smeli govoriti o kakJh grozovitostlh in nasilju, kakor tudi ne, da Je (že znana) izjava metropollta Sergija izsiljena. Verjetno pa je, da v Rusiji ne pricnavsjo "božjega razodetja." Ker cerkev Izrabljajoč vero, ustvarja avtomatično državo v državi, zato jI boljševiki nasprotujejo. Drugo je vprašanje proti avtoriteti. Namen poavečuje sredstva. To je bilo všaj svoj čas geslo jezuitov in tega svet ne more posablti. Mi se ne čudimo, 6e je temu tudi sedaj tako — ln to pri boljševikih, kakor tudi pri njihovih nasprotnikih. Zakaj poglavar rimske cerkve nI povzdignil tudi tedaj svojegs mogočnega glasu, ko so ob osamosvojitvi Poljske, Poljaki-ka-toličani s triumfom porušili katedralo ruske pravoslavne cerkve v Varšavi. .; Zakaj nI zagrozil nemškim kapitalistom, ki so pognali rusko cerkev v Berlinu ns boben in v njej etabllrall kavarno Hi ni zapreti 1 Veniselosu, ki je odredil zatvoritev samostana na sveti gori Atoa. Stremljenja papeža ln boljftevikov ao si diametralno nasprotna ln se torej križajo. Z mirno veetjo lahko trdimo o cerkvenih krogih, da Je niihovo kričanje in ogorčenje predvsem politično; to so oni trdili o MacDonaldu In Hender-sonu, češ, da gta prej politika, potem žele vernika, ker nista hotela Intervenirati zgradi preganjanja veroukov v Rusiji . . , V današnji dobi se pal državniki ne pokeravpjo več toliko rimski diplomaciji. Ce so boljševiki napovedali bogu vojno, tedaj sc vernikom nI treba bati, da bi bog podlegel, ker zavedati se morsjo, da ae ničesar ne more zgoditi brez božje previdnosti, kakor jih uči vera; ako pa bodo odstranili atribute vere, ne more biti s tem odvzet bog nikomur — niti vera. Nam se zelo, zelo dozdeva, da se glavarji cerkve ne boje toliko za boga in vero,, kolikor sa cerkev, ne zato, da bi bila odvzeta nadvlada bogu, marveč —- cerkvi. Da, nadvlada! V kolikor prisadeM Istovetijo pqjm vere (n cerkve, v toliko je prizadeta vera — In po čigavi krivdi? Vera, konfesija in cerkev ao trije pojmi — tega ae mnogi več jasno ne seveda Jo. Vemo, da Je sen mareikogar — vladati, fn v "flioveflčevem" uvodniku beremo, "da je krftčaii »tve edini upravičeni voditelj človeštva" , , . Razumemo. Znano Je, kdo dandanes predstavlja krščanstvo, kakor tudi poznamo pravo bistvo krščsnstva. Ne smemo pa posablti tudi ml, da Je biblijski Kristus rekel, ds njegove kraljestvo nI od tega sveta la da so Kristusa križali zaradi tega. ker so s« bali. da M postal uturpator — Judovski kralj. Kristova beseda je bila baaeda o ljubezni do bllftojegs, nauk o bratstvu človeštva. Tr- __ • / dimo, da ljubezen medsebojno e-nači tiste, ki se ljubijo, nikdar pa ne ustvari nadvlade. Pravilno, nepokvarjeno krščanstvo bi vodilo lahko le srca ljudi — v enakost, v bratsko ljubesen, nemogoče pa je. da bi tešilo t nadvlado nad ljudmi, da bi jim kradlo svobodo mišljenja, naziranja-in jih zasužnjevalo v socialnem pogledu. Sedaj pa je dvomljiv«, ali so boljševiki bližji Kristusovemu nauku ali csrkev? Kaj lcr, če so eni in drugi od tega nauka enako oddaljeni? 2ivljenje je nepristranski sodnik; evolucija Človeštva po svojem bistvu mora voditi k boljšemu — tega razvoja ne bo mogel nikdo zajeziti, pa Četudi bo nastopal zoper njega v imenu kakršnekoli svetosti, ker življenje samo je najvišja svetoat Dokler bo človeštvo eksistiralo, bo rastlo; v tem razvoju se bodo pa tudi vedno preoblikovali, izpopolnjevali naši pojmi o življenju. Ta rast, življenje, pa tudi ne bo Izključevala perturba-cij, erupcij in njihovih posledic. Zoper to je brezmočna všaka človeška avtoriteta, tudi krščanstvo ln boljtevlsem. "Delavska politika." . Profit! šeteanlšklh drušb \ New York. — Kot poroflh "Wall Street Jurnal", glasilo fl-nančnikov, so bile železniške družbe najmanj prizadete od poloma na borti, ki je pretresel ekonomsko strukturo ostalih Industrij. Povprečna dividende na delnloe devetih največjih železniških kompanij je znašala $11.>57 na vsako delnico, kar pokasuje stabilnost železniških drušb. Krojaška unija dobila priznanje New York, — Egstern States Cooperative League je dala najvišje priznanje organizaciji A-malgamated Clothing Workera radi njenih zaslug, ki si jih Je stekla s gradnjo sadružnih stanovanj, akcija, ki temelji na zdra vi finančni podlagi ln izobraževalnemu delu, ki ga vrši krojaška unija med svojimi člani. Delavci proteetlrajo |*ew York. — Na shodu Mednarodne delavske obrambe, ki ss je vršil te dni in katerega se je udeleftllo nad tri tisoč delavcev, je bila sprejeta reeolucija, ki obsoja postopanje oblasti, ker so vrgle delavska organizatorja Po-wersa in Carra v sapor v Atlan-tl, Ga., ker sta agltlrala med delavci sa pristop v organizacijo. PRIM0K8KE NOVICE Občno konsumno društvo v U drl j I je Imelo lani dva milijona In 778,814 lir denarnega prof meta. Članov je 4*0 s deleži 4<-206 lir. Društvo Ima tri prodajalne v Idriji ln eno v Spodnji I-driji. Is podatkov o trgovini a poslopji v Trstu Je razvidno, da je bilo v preteklem marcu Isvrš« nih 60 izprememb v lastništvu hiš aa vrednost 9.M0M, v js nuarju In februsrju pa sa 0,6««. 178 lic. Hotel de la Vlile je kupila družba "di Sicurta fra Ar matori" za 8,100,000 lir, zavod "Banco di Slcllia" Je kupil nek" poslopje v ulici Ghega za 14M0, 000 lir. Zemljiških posojil v me stu In okolici Je bilo v prvem Četrtletju 4,078,438 lir. Dali so jih nodomsfl zavodi. Mankt odškodnin v državi Ntw York Štiri in trideset držav ima zakone o delavskih odškodninuh (workmen's compensation), — kateri zakoni skoraj vedno odpravljajo potrebo, da bi delavec tožil delodajalca radi poškodbe Uit bolezni, pastale vsled nezgode na delu. Dršava hfow York je bila ena ismed prvih držav v Uniji, ki je prlpoanala odgovornost delodajalca (1. 1910) in je leta 1013 uvedla zakon o delavskih <*1-škodninah. Kasneje so bile u-vedene rasne spremembe k temu aakonu iA tyhko se reče, da do-tlčnl zakon' države New York služi kot^vaorec za rasne druge države. * Tekom zadnjih petih let je bilo v državi New York vloženih 440,000 prošenj za odškodnino, vštevtl 6492 odškodnin sa slučaj smrti in 20B odškodnin za stalno popolno obnemoglost Dne 1. januarja 1025 Je prišel v veljavo aakon, ki je znižal tako-tvano čakalno dobo (waiting period) od dveh tednov na en teden ; to pomenja, da Še teden dni bolezni vsled nezgode upravtču-je do odškodnine. Poprej so plačevali odškodnino sa manjšo poškodbe, le ako je sačtsna obns-moglost trajala več kot 14 dni. Ta novi sakon je seveda Jako povišal število odškodninskih slučajev. ntaeh. — Tekom fiskalnega leta im je bilo vloženih 9&,8tu> prijav sa odškodnino!, vštevši 1120 radi smrti. Več kot 28 ml-Ijonov dolarjev je bilo izplačanih poškodovancem oziroma — v slučaju smrti njihovim družinam. Odškodnina pa predstavlja le del' stroškov nezgode. Treba k temu prišteti tudi stroške za zdravniško oskrbo, pre* mije sa zavarovanje ln Isgubo 3zd s strani delavcev. K temu . hajajo še drug« neposredno izgube, ki jih Je težko ceniti. Druftlna poškodovanca trpi Isgubo vsled bolezni. Delavec sam dostikrat trpi na duševnih po* sladicah nezgode, ki utegnefo o-vlratl ga v njegovem delu. Tedenaka odškodninska la. — Najvišje tedensko (maximum weekly rata) je bilo leta 1927 povišano od $20 na $26 na teden sa dobo popolne o-nemogloetl (total disability).« Ns j višje skupno plačilo ta sa-čssno onesposobljenost pa jf bilo povišano od $8600 na $6000, Ako delavee popolnoma ozdravi, Izplačuje se odškodnina sa ves čas onespoedbljenostl, toda zs prvih sedem dni se Izplačuje odškodnina le tedaj, ako delavec ne more delgtl več kot 49 dni. Ako Je nezgoda imela za posledico kako stalno pohabljenoet, zakon določuje posebno odškodnino po poškodbi, namreč i za izgubo cele roke — 812 tednov odškodnine; za Izgube cele noge liKH tednov odškodnine; «a Izgubo dlani — 244 tednov; stopala — 206 tednov; očesa — 160 tednov; palca — 76 tednov; drugega prsta — 46 tednov; palca na nogi 88 tednov; drugega prsta — 80 tednov; tretjega prsta — 26 tednov; drugih prstov na nogi — 16 tednov; Četrtega prsta na roki <— 16 tednov. Poškodovani delavec ima pravico do brezplačne zdravniške plači- plsčllo oskrbe, operacije, bolničarske in bolnišnične postrežbe, lekov itd. /a mladoletnike pod 18. letom treba plačevati dvojno odškodnino, ako so saf>osleni preti obstoječim zakonom. V vseh drugih slučajih, ki ne provsrodftjo stalno pohabljendat ali pokasitev, izplačuje se odškodnina, dokler začasna one-sposobljaauet traja. Kompenzacijska oblast pa ima pravice kasneje spremeniti svojo odločbo, ako raavoj poškodbe to u-pravičuje. Odškodnine sa slučaj smrti: Ako neigoda Ima smrt sa posledico, Izplačuje se odškodnine tako-let ' 1. Pogrebni stroški, ki ne smejo preeegati $200. 2. Ako je delavec sapusti! šeno (aH lena obnemoglega Ink proga) In nlkakih mladoletnih otrok, liplačuje se 30 odsto povprečne itoeede ln v slučaju so-petne j»oroke, vdova dobi naenkrat odškodnino sa dve leti. O-troci dobivajo vsak 10V* povprečne meade pokojnika do starosti 18 let. Ako vdova umre ali se zopet poroči, se odškodnina sa otroke poviša na 16%, Ako nI vdove ne otrok, oairo-ma ako skupna odškodnina veem tem ne preeega dve tretini povprečne mesde pokojnika, tedaj pridejo na vrste odvisni bratje in sestre pod 18. letom ali odvisni starti alt drugi odvisni sorodniki, vsak izmed katerih Ima pravico gghtevati kot odškodnino 16% povprečne mezde. Leta 1988 ae Je (splačalo $7,-300,000 na teh posmrtnlnah, katera Ja dobivalo 740 vdov, 1840 otrok oairoma nedoletnlh bratov in sester, In 192 staršev ln prastaršev. Inosemci dobivajo lato odškodnino kpt ameriški državljani, ako atanujejo v Združenih državah. Ako pa gre za sorodnike, stanujoče v starem kraju, tedaj ima pravico do odškodnine le šena ln otroci ali, ako teh nI, oče in mati pokojnika, pod pogojem da jih Je pokojnik popolnoma ali deloma vzdrževal. Prijave poškodbe. — Poškodbo, aa katero ee lahko liplačuje kompenzaalja, treba pismeno prijaviti pristojni oblasti (In* dustrial Commlssionerh kakor tudi delodajalcu tekopi tridesetih dni po nezgodi. Prijava mora vsebovati ime in naslov de-lavoa ln treba v enostavnem ja-siku opisati čas, kraj, »načaj ln vzrok poškodbe. To prijavo mora podpisati poškodovanec ali nekdo v njegovem imenu. To prijavo Je treba vposlatl po registriranem pismu. v - Za slučaj smrti mera to prijavo podpisati eden «ti več pokojnikovih sorodnikov upravičenih do odškodnine. FLls Washington Ima 4*6,71« prebl-***** valcev " Washington, D. C. — Glavno mesto Zdrušenlh držav nI dosti napredovalo v zadnjih desetih letih v preblvslstvu. Kolumbijski dlstrik t ima letos 4i6,716 prebivalcev, dočlm Ja iméi leta lino približno 80,000 manj. Ali šf ftt nâi^éttl Ptom-to «U Mladiiuld IM ifdiM prijatelju ali iorodnlk«! f domovino? To J® edini dar trajne mdnuM, U fl m p6šijete Sama Je svojim besedam prialuškovala ■ «trastno ljubeznijo, zagrizla ae je v evojo veliko vero z ognjem, ki je tvoril njeno bistvo, z vzo električno energijo avojega hotenja. Brezobzirno Je smešila ozkogrudnost apostolov nacionalizma, premnogokrat Jih Je celo oeebno napadala: Verujte mi, vse kar morem na vas res zanimivega videti, se da povedati z dvema beee-dama: presiti ste! Za dezert p — Ubogi moj Bojo! Veruj mi, ne delam namenoma. V poslednji dobi ai tako bolan, vea nervozen. Ali bi ne bilo dobro, če bi tla na krajše potovanja? Ogledala bi ai Bosno, Južno Srbijo, Beograd? Bojo Jo je pogledal. Is oči mu je sssijsl blssk nekdsnjlh dni; nekaj kakor aladka alutnja se je za lesketalo v njih. V Beograd, v mesto, ksmor so le dsvno romale njegovs ssnje, v Meko njegove velike ljubezni, v mesto, ki je rodilo toliko junekov, toliko legendsrnlh mladih Jugovičsv! In v Beogradu je toliko ruskih emigrantov. Mogo-čs bo vldei kakšnega znanca, ki mu bo vedel povedati vsaj bessdlco o njej. (thM* prihodnjič.) ^ ■ 1Tekati rdeče lise, plamene dveh mlzeroo svetečih sveč so videli dvojno in trojno, iz možgan v možgene, iz oči v oči, iz ušesa v uho so se pretaksle nekakšne melodije, misli in besede. Hryp je ¿il tolik, da so se tresli oboki kavem, s vedno več se jih je nabiralo iz sosednih ka-vern ln rovov. Znočilo se je že popolnoma in viaoko ns nebu je vzfiel mesec Z laike strani ni padel noben strel. Prasnovsli so sveti večer. Zsljubaikar, ki je nedelje-no gospodaril nad trumo, je iztegnil svojo veliko roko in je pretrgal tlHno: Fantje, gremo na nasip. Fa-zlte le, da ne boste izpostavljali svojih glav. Vse drugo vam povem o pravem čaau." Sel je prvi, za nJim je Šla v vojnem redu cela truma. Pričel se Je vzpenjati na nasip in se je usedel ns vrhu, ne skrivajoč se. "Ležite, fantje! Niedert" je komandi raj po nemško na vea glas. Ljudje so se Uho vlegli, s z laike sthini ss je ssčul glas mandoline in gitsrs. A Stefsn Zsljubniksr, ltapral 20. avstrijskegs pešpolka, mu-zik, fantast, prepirljivec in pijanec je 4g*al pesiptoe, mazurke n valčke. In polke, marše, šta-jerile ... Z laške strani, so se zaslišali bravo-kUcl. Po vsaj črti je šlo silno ploskanje, da bi mogel kdo misliti, da streljajo strojne puške. Par ljudt se je odtrgalo od trume, poskočili so ns nsaip in plesstl "J--1---" J «t* v Kossowakl: Štifta ZaljMar Kapral Štefan Zaljubnikar, gorjanec zabiti,'najhujši prepi-rač v 20. polku avatrljake pehote. pijanec in fantaat, je bil ti-«tega dne nasekan, kakor še nikoli ne. Kaj bi tudi ne bil V Svojo vojaško čutarlco je bil napolnil s rumom prav do za-maška. Za Božič jo je hranil in zdaj mu jo Je nekdo ukradel! Koga le bi ne popade! bes! . Vse ga Je mučilo, vaaka stvar ga je ujezila. NI mu bilo po volji, da Je dan dolg, nI mu bilo prav, da Je vreme toplo, čeprav smo bili v decembru, jezil se Je, da ne ne more okopatl, a vendar Je krnitna Plava tekla tik za nasipom, v katerem ae Je bil u-gnezdil ves bataljon — kakor la sta v les. Hodil Je od leve ns desno, se zadiral nad ljudmi In jih suval, lazil je po kavernah, češ da mora paziti na red, da bi morda kje zagledal svojo čutarico; a že *e Je svečerilo, on ps še nI našel »ledu zs zločincem Tst Je moral biti pretkan, da ga Zaljubnikar ni mogel izalediti. Pogledal je še do kaverne. kjer je imel sam ležišče. Tam je Itila zbrsns precejšnja družba tovarišev, kl niso vršili službe. Sedeli ao na nizkih pričnah, zaviti v oblake tobačnega dima. in so potratni, žgal i dve aveči ter igrali na karte. Zaljubnikar je vstopil, nizko sklonil svojo visoko kodrasto glavo, ae vstopil ia Igralce in , preko ajlkovlb ram zrl na Igro. "Kaj boš povedal, kapral?** Je Sinil nekdo« "NIČ." "Imaš svečo, kapral?" "Imam." "Posodi nam, ker naša že u-gaša." Dal Jim je svsčo, katero je imel ahranjeno sa deako v steni, polzkal harmoniko, kl je ležsls v kotu ns alaml In IIroko rasko-račen je začel Igrati potiho: pese mce, mazurke, valčke. In marše, polke, štajerlše . . . Zibal ae je po taktu, udarjajoč z desno nogo ob trdo zemljo. In kvartači ao počasi povesili roke in prenehali s Igro. Poslušali so in zrli v trepetajoče sveče. Kako pa je tudi Igral, Igral ta besUja! Nenadoma je Zaljubnikar pre-Stsl In odsekel na sredi melodije, da Je sacvilllo is harmonike. "A čutaro — kdo ml jo Js sunil?" Je nsglo vrgel mednje vprašanje In Jih prebadal s očmi vae po vrati, dokler nI zapazil, da Ima eden izmed njih čudno napete prsi. Takoj Je vedel, da je izaledil tatu. Približal se mu Je In s prsti narahlo potrkal na vzbočenem mestu. "Boš dal nazaj? Ti P "Hja, kapral,** Je ________ fent. kakor kura, kadar pije vodo, "hja. aaJ smo Jo mislili skrl U le kar tako, za šelo ,.. "Jez ti bom pokazal šalo. Sreče za te. da Je nocoj sveti večer". Vzel Je čutaro la njegovih rok. pogroall s njo krivcu In Jo apravll v žep. "Jas ti bom pokezal. krasti na avetl večer! Na zadnje Jo Je le našel. Vas togota. kl se je kuhsls v nJem od Jutra. Je minile naglo In ni več vrnile. Poaakil Je celo, de Je bila razžaljena njegova ka-pralaka čast. Popravil al ja va- jelko čepico nszsj ns čelo, se u ssdel lagodno na ssvoj konzerv in raztegnil harmoniko, kolikor aa je dalo, da js ssjels srak i vsemi predsll. Premikal je pr ste po tipksh, povesil glavo nad glasno hsrmoniko in igral: "Ta lovski regiment nad Plsvo stoji, Taljanom sporoča, da ss jih ns boji.. Napetost je minils. Fsntje so začeli pripevstl, udarjajoč nogami takt in ao poatajall vedno giasnsjll. Rssgrevali so ss vedno bolj, peaml pa ao ae kar slpale, podeč druga drugo. Peli ao in peli, obrazi ao Jim postali rdeči in žile na čelu ao se jim napele, mahali s rokami in na gnačevali takt raatočih zvokov harmonike. Kadar Js melodije srastla v bolesten, iščoč svok, so vsi široko aaveelall s roksml. Prestali ao hipoma, kajti Zaljubnikar, mojater nad mojstri, gorjanec zabiti, prepirljivec, pijanec ln fantaat, je preložil harmoniko, de ss mu je razpele let pral In trebuh kakor veli ksnski zeleno-rumenl prstan, pategnil topo čutarico Is ž*pa, vstal, ae široko razkoračil In Ispregovorll: , . "Narod! Armada avatrljake Gorjanci zgubljeni I Sveti večer Je nocoj. Pijem ne vale In moje zdravje, če Bog da!" lipi I Je dobro polovico, da ao se mu oči belo zasvetile. Neto Jim Je podel čutaro, da Je šla od ust do ust Bil je Zsljubniksr človek velikih gast. In ljubil Je svoje kom pen Jone. Ko ao jo Izprabznili. se je natel še SM sikek posestnik ruma In pričalo ae Je praznično pijančevanje. ■ Pred očmi ao jim začele ska- OBVETA TOREK, 20. MAJA. prlčsli 'drobnega"! Plakajočt»diskant je tožil: "Raci bi plesal če bi llo, zrasle noge so' krivo, pa jas krive noge 'mam, če poskočim, tslebsm hu-ha-hej!" Spet so padali, bravo-klici laike strani. ♦ , Zaljubnikar je vstal. Z umazano roko si je utrl pot s čels, vzdignil kvišku veliko glsvo ln pogledal v ogromno zlsto ploskev msseca. ki as je rdele kot Is starsgs zlata, zavzdihnil tsko glasno, kakor bi raztezal harmoniko, in je zaigral tako otožno, kakor bi to ne bil on, marveč nekdo drugi*»» sveto božično pesem ... In njegovi.ljudje, ki so ležali i nasipu, s očmi, uprtimi blstteče valove Pisve, podobne rgslitemu srebru, so sapeli nJim vred. ¡ Drhtela js. pesem na valovih, zaganjala se ns bregove nad rečnih nasipovi razritih od strelov, a pijani Zaljubinkar je Igral in jokal kakor majhen otrok. (Iz poljščine prevedel Fr. V.) A. I)a ude t: ' Kako tan potoval v Ce bi žival tako dolgo kot moj ujec Janez Krstnik, ki mora biti dsnes star fe kakor kakšsn starodaven kruhovec (tropično drevo) aredi Afrike. Nikdsr ne bom pozabil, ksko sem prvič potovsl v Pariz v vagonu tretjegs razreda. Bilo je zadnje dni februarja ln mraz še zmerom precej oater Vozili smo aa mimo golih gričev, poplavljeni *avnl In mimo dolgih vrst mrtvih vinogradov. Pod sivim nebom. Izpod katere-gs se je zdaj pa sdsj usul droben sneg, je savijal tanek veter V vlaku so sedeli pijani mornarji, kl so prepevali, košati kmetje, kl ao spali s odprtimi usti ko mrtve ribe, drobne atare ženice v zmečkanih klobukih, otroci in peetunje in bolhe, skratks vae navlaka, kl Se na tepe v vagone aa reveže, da Je prav pošteno za-udarjalo po tobaku ln po žganju, po msSenlcsh In po atroh nell slsml. Se danee se mi zdi. kot bi bil zraven. Ko sem stopil v vagon, u si izbral kotiček pri oknu, ds bi lahko gledal na nebo; toda komaj smo prsvosili nekaj kilometrov od postaje, me je le odrinil a sedeža neki vojaški bolni, čar. češ. ds bi rad aedel obrnjen proti svoji šenL Bil aem ssvs prebojni, da bi ss začel pravdati, In tako asm ss moral nad dvesto kilometrov voziti aredi med tem zavaljenim prostakom. Je dišal po lesenim semenu. _ nekim višjim bobnarjem Iz ftem-penje. kl ja vea čas amrčal ne moji rami. Vožnja je trajala dva dni. Ts dvs dni aem prebil na istem prostoru kot pribit sredi dveh sodov, da niti glave nisem mogel obrniti. Se ust si nisem upel odpreti ! Ker nisem imel ne denarje ne brašna, vso pot nisem prav ničesar zavžil. Precej dolgo je biti dvs dni brez vsake jedi! — Sicer sem imel še novec ze štirideset sousov, a sem gs moral skrbno hraniti, da me reši iz zadrege v Parizu, če ne bi bilo bra-ts Jakoba na kolodvor. In četudi sem bil že polteno lačen, se ga vendar nisem maral dotakniti. Semo to je bil hudir, da ao v vagonu okrog mene venomer jedli! Pod mojimi nogami je bil preklicano težak zaboj, iz katerega je sosed bolničar pogostokrat izvlekel kak mesnat izdelek, ki gs je potem delil s svojo ženo. Bližina tega zaboja mi je bila v veliko nearečo, zlasti dru gi dan. Pa kljub temu nisem na tem strainem potovanju največ trpel od gladu, ampak od mraza. Iz Sarlandee aem aa odpeljal brez čevljev, v aamih tenkih in tesnih copatah, Id sem jih tem rabil samo v spalnici. Saj niso copste tako napačna stvar, sli pozimi v tretjem razredu! Ljubi Bog, tako me je pa že zeblo, da bi se bil najrajši zjoksl. Ponoči ko« je vse spalo, sem nalahko prijel noge z rokami JO jih tako držal po cele ure, da bi fi jih nekoliko segrel. Oh, če bi me bila videla moja mati! Toda kljub gladu, ko mi je krulil po črevih in kljub hudemu mrasu, ki me je silil na jok, sem bil zelo srečen In za nobeno stvar na svetu ne bi bil zapustjl svojega prostora, četudi sem sedel ssmo napol v sredini msd bolničarjem In Šampanjcem: na koncu vaeh muk me je čakal Jakob, čakal me je Pariz! Drugi dan, nekako ob treh ponoči, se ne nadoma prebudim. Vlak se je ustavil, v vagonu je bilo vse pokonci. - Slišal sem bolničarja, ki je rekel svoji ženi: "Zdaj smo pa tu!" "Kje smo, kjs smo?" gs vprašam in ai manem oči. "kje smo! ZlodeJ J V Parku vendar!" Hitel sem k vratom. Nikjer nobene hiše. Samo golo polje, nekSj plinskih svetiljk ln tu pa tam velik kup premoga; daleč spodaj pa je žarelo v rdeči svetlobi veliksnsko okno in preti val se je čudsn hrum, podoben razburkanemu morja. Ob vlaku je stopsl železničar z laterno v roki, poetal pri vratih in klical: "Pa-a-riz! Ps-a-riz! Listke!" Nshote me je prešinila grozeča misel pred nečem strašnim, pred, Parizom! Oh, ti ogromno, neusmiljeno mesto, kako po pravici aem se te beli Cez pet minut smo vstopili ns kolodvor. Jakob me je čakal že celo uro. Bil je precej visoke po- stave in nekoliko sklonjen, pa sem ga že od daleč ugledal, ko mi je s svojimi dolgimi prekla-stimi rokami mahal izza predaje. Takoj sem bil pri njem. "Jaka! Moj brat!" "Oj, dragi bratec!" Tesno sva se objels in tudi najini duši sta se privili drugs k drugi. Le prežel, da niao kolodvori prav nič pripravni za objemanje. So tu razne sobe za blago, a ni aobe, kjer bi človek Človek» razkril avoje arce in mu razodel avojo dušo. Od vaeh strani so naju auvali in nama gazili po nogah. "Nsprej! Naprej!" so nama klicali mitničarji. Jakob mi je pošepetal: "Kar pojdiva! Bom že jutri poslal po tvoj kovček." Prijela sva se pod pazduho in lahka kot najini denarnici krenila proti Latinski četrti, kjer stanujejo študentje. Pozneje sem si večkrat skušal natanAio predočiti prve vtise, katere je to noč Pariz napravil name; toda vsak predmet In vsak človek, ko ga vidiš prvikrat, ima na sebi nekaj posebnega, $eaar ne boš opazil nikoli več. In res si nikdsr več nisem mogel predočiti onega Pariza, kakršnega aem doživel ob avojem prihodu. Zdi se mi kot mesto» skozi katero sem šel meglenega dne še kot otrok pred davnim čaeom in kamor se od takrat niaem več vrnil. Spominjam se lesenega mostu, ki je držal preko velike črne reke, in puste obale, ob kateri je bil ograjen velikanski vrt. Za trenutek sva se ustavila ob tem vrtu. Skozi mrežasto ograjo, js bilo videti vse polno kobilic, gredic, ribnikov in od ivjs le-aketajočih ae dreves. no jc botanični vrt!" ml je povedal Jakob. Notri je vse polno medvedov, levov, udavov, povodnjih konj in vsakršnih zveri. Ps je rea imelo vse nčkam precej divji obraz in zdaj pa zdaj je zadonel iz teme oster klik ali hrlpavo rjovenje. Stianil sem se k bratu in debelo gledal skozi o-mrežje. Z enakim strahom sem se oziral na ta skrivnostni vrt kakor na nepoznani Pariz, kamor sem prihajal ponoči, in nie. lo ae mi, je, da sem se izkrcal v veliki temni jami, polni divjih zverin, ki bodo zdaj zdaj plani. I le name. Sam Bog, da nisem bil sam in da je bil z mano Jaka, ki bi me branil, če bi bilo treba . Ah, Jaka, Jaka, zakaj nisi bii vedno z mano? Potem ava hodila in hodila po neakončno dolgih temnih ulicah. Nenadoma ae Jakob ustavi ur majhnem trgu pred neko cer-* kvijo. "Zdaj sva pred cerkvijo sve-tega Germana. Tu zgoraj je najino stanovanje." "Kako, Jaka! V zvoniku?" "J)a, v samem zvoniku! Vsaj lahko zmerom na uro gledaš!" Jakob je nekoliko pretiraval. Stanoval je v tyši poleg cerkvo v majhni podstrešni sobici v petem ali šestem nadatropju, tako da se je olpo njegove sobice odpiralo proti zvpniku svetega Germana vprav v višini kazalcev. Ko svs stopila v sobico, sem veselo vzkliknil: "Ogenj! Živijo!" Urno sem bil pri pečici in nesel noge nad plamen, da bi ai bil kmalu še copate zažgal. Sele sedaj je Jakob opazil mojo nenavadno obutev, ki se ji ni mogel dovolj nasme-jati* < . "Dragi moj r mi Je rekel, "ko-liko slavnih mož je prižlo v Pariz v coklah in so na to ponosni! Ti pa lahko rečeš, da si prišel v copatah, kar je ^e večja po-sebnost. Zdaj ps copate kar lepo sezuj in načniva pašteto!" Po teh besedah je dobri Jaka porinil lrofamju msjhno mizico, ki je obložene z jedili čakala v kotu. (Iz francoščine: Zdolanji.) V NAJEM SE ODDA—4 sobno stanovanje za $19, 5 sobno za |25, na 22. cesti blizo Rockwell st. in 6 sobno stanovsnje oa 14th st. in Karlov svs. za |26. Oglasite se na: 4257 West 22nd street, Chicago, 111.—(Adv.) NAZNANILO IN ZAHVALA S tuinUn srcem naš oče In nopros nassanJasM žalostno v«*, ds LUKI ČOP J» preminul Umrl Js IS. aprila 1SSS ob i 115 »In. Zjutraj pe kratki la muini kolesni aa plJuMco. Rejen Ja Ml v vasi Jfrsla Vodit» pri Lokvsh, Gorati Kotar n* Hrvatska« leta 1871. Bil Ja ¿lan sai M let pri 8.N.PJ. Pocreb aa Ja vršil aa Narodno pokopališče v Bridgeville, Pa. Na Um mfota ao lakroso sakvaltm Hanstvu aa Icsrporativne udeležbo pri pogrebu In ravno tako vaon, ki se ¿ull ob njegovem mrtvaškem odru. Hvala lopo društvu št. >45 8.N.PJ. aa darovani venec, ker Je pokojnik imel veHko število prijateljev is snaacev. saj volja lepa kvala vsem, kl ste karkoli pripomogli as časa smrti pokojnika. Tebi dragi oče ia soprog, po šeUmo, počivaj v miru. Dragi oče in aoprog. Magl spomin. 2alejett ostali: John čop. sla v Združenih drlavnb, Josip la Valeetla. ajnova, ter Mafija Baron-dtč. Ml In Ar nos čop, aoproga v stori domovini. Lafrreece. Pa. V TISKARSKO OUT SPUJUOtA KLA Tisku vabila sa veselica ia aKode, viritniee, časnike, knjige, koledarje, letaka itd. ▼ slovenskem, hrvatskem, slovaškem, ¿felkem, ikem, angleškem jezika in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.NJPJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojaeaOa daje vodstvo aaljske delo prve vrsta S. N. P. J. PRINTERY M67-6t Saw Lawniale Avaaae CHICAGO, ILL. TAM it DORK NA ŽE1JO TUDI VSA U8TMENA POJASNILA