Zahtevamo od naših zaveznikov, da ne delajo sklepov brez nas, kaiti nobenih takih sklepov ne bomo priznali. Edvard Kardelj Leto II. — 27. Ajdovščina, sobota 13. julija. 1916. Cona 4.— lire Ljudstvo vztraja v svoji borbi za demokracijo, za svobodo Fašizem se ne sme več povrniti V skupnem objemu s fašisti in civilno policijo si prizadeva zavezniška vojaška uprava, da bi strla naraščajočo borbenost stavkujočih in zlomila podporo ljudstva stavkujočim V svojem protitjudshem besu je ZVU segla po starih lašisiičnih disciplinskih pravilih i. AU se poslužuje novih metod, da * zlomila enotnost ljudstva Trsta, da l‘ Ka prisilila, da bi nehalo stavkati. V^lej se je posluževala policije, |x>-siuzevala se je rekvizicije hrane na-“enjene stavkujocim, sedaj pa hoče ? rasističnim disciplinskim postopkom Kaznovati tiste delavce, ki so stopiji .stavko zato, da bi dosegli kaznova-J.)e novih fašistov. To je višek potuhe, 1 1® je mogoče dati fašistom. f?anes je imela komisija ZVU pri Podjetju ACEGAT razgovore z ravna-Tustvom podjetja. Informirali so se, .e, 0ustojajo pri podjetju disciplinski z'lKoni, po katerih bi se dalo kaznovajb i. ^kujoče delavce. Zanimali so se tudi, Kolikšen procent delavcev in uslužben-t.ev stavka. Ravnateljstvo je izjavilo., * obstoje le še stari fašistični disci-Phnski pravilniki ,]>o katerih je ravna- teljstvo upravičeno svojega nameščenca v primeru, da tri dni neupravičeno izostane od dela, kratkomalo odpustiti. Zavezniška komisija je izjavila, da je stavka nezakonita, torej odsotnost delavcev neupravičena ter je zato svetovala ravnateljstvu, naj se posluži omenjenega disciplinskega, postopka. ZVU pa se moti; če misli na tak način prisiliti stavkajoče, da bi se vrnili na delo, ne da bi se ugodilo njihovim zahtevam. S takimi manevri bodo samo še bolj pojačali borbenost tukajšnjega ljudstva. Posluževanje fašističnega zakona proti stavk lijočim pomeni novo, brezmejno provokacijo in nedemokratičen postopek proti ljudstvu, ki se bori za svojo svobodo, proti fašizmu, za kruh in delo. ZVU je šla tako daleč, da le nastavila pred sodišče stavkovni odbor, ki pa se pozivu ni odzval Zavezniške oblasti so 8. julija po-fTPlc stavkovni odbor v coni A pred PIvše zavezniško vojaško sodišče. Člani yKvkovnega odbora še na sodišču niso avili, ker nikakor ne gre,1 da bi na- selniki. fašistični izrodki mirno hodili |M) Trstu, medtem ko bi se morali tisti, ki branijo svoje pravice, na svoji zemlja javljati okupatorski policiji. Policiia skuša z aretacijami, z mučenjem, z avtoblindami in postavljanjem barikad razbiti stavke V Trstu je bilo opaziti včeraj že v ''•Kodnjih jutranjih urah po vseh okra-J1*1 mesta avtoblinde, kamione in jeepe j. Policijo, ki je vršila kontrolo. Okraj V;. lvan je pod stalno motorizirano Policijsko kontrolo. Okrog 10. ure dò-r°mne jc pripeljala ameriška policija K ov. Ivanu delavce, da so popravljali azdrto tramvajsko progo. Delavce so 'skat na njihove domove in jih s '!° privedli. Po ulicah tega dela me-, so tekom dopoldneva krožile tri vtoblinde s policijo, ki je ob pol 12. ri spremljala prvi tramvajski voz, ki |e Speljal po popravljenih tračnicah. zSleda, da policija ni mogla prisiliti ranivajskih voznikov, da bi vozili, in P' morala imiskati druge, kajti vozili ' J civilisti. V istem okraju je policija splenda kamion s 16 vrečami moke, 'snie njene stavk u joči m. . Uradno glasilo fašističnega CLN-a Us voce libera« je v.svoji besnosti in "cmoči objavila provokatorsko vest, ' a delavci pri Sv. Ani in v Skednju ustavljajo kmete, ki vozijo v mesto 'ivež in jim ga nasilno odvzemajo. Vest je bila objavljena z izrazitim namenom, da bi civilna policija še {rover cala teror nad stavkujočimi. Takoj zjutraj je.pridivjal k Sv. Ani kamion civilnih (Kilicistov, ki jih je spremljala avtoblinda. Na licu mesta so se prepričali o tendencioznosti vesti, ker so jim kmetje povedali, da vozijo živež prostovoljno za stavkajoče. Policija je močno zastražila tudi šentjakobski okraj. Na več krajih je s silo skušala spraviti delavce na delo, vendar pa ji to ni uspelo. Delavstvo vztraja pri svojem in borbenost delavstva raste iz ure v uro. Ker ne more policija prisiliti delavcev na delo, se poslužuje za čiščenje mesta nemških vojnih ujetnikov. Poleg policije pa vrše na delavstvo pritisk tudi lastniki raznih podjetij. Delavci podjetja Deposito Generi Monopolio so dobili pi»ma naslednje vsebine: »Po višji' naredbi vas pozivam, da opravičite svojo odsotnost od dela. V nasprotnem primeru bom prisiljen podvzeti proti vam disciplinske mere. (Ravnateljev podpis nečitljiv).« ^oglasen odgovor stavkujočih: Stavka se mora nadaljevati do zmage; ne boste nas strli s fašističnimi ukrepi Splošna stavka v coni A se kljub -m poskusom ZVU, da bi jo strla, dalj uje s povečanim borbenim du-rn- Ljudstvo Trsta in cone A je Telo doslej že toliko žrtev in trp-uja zaradi divjanja fašističnih raz-Jnikov, da ne more jiopustiti. Na orovanjih, ki so se vršila v posamez-1 Predelih Trsta, so to svojo nedmaj-v°ljo stavku joči ponovno poudarili. 1 le h zborovanjih pa so zahtevali, se kaznuje vse fašistične zločince, ^VU preneha s svojo politiko ]>od-runju fašistov ter da omogoči Ijud-'Ih da prične z načrtno defašizaeijo. e poedina podjetja so prišli na delo adniki vpisani v Julijske sindikate vpisani v juiijsivc oi’iiuiiKivv. Prenistvu močne policijske zaščite. (Kujoči so takoj odgovorili na ta kus fašističnega razbijanja stavke un, da so se zbrali na trgu Goldoni in pričeli spontano in' nepričakovano demonstracijo proti CLN, ki se je obenem zlila v veliko manifestacijo za Jugoslavijo. Ista policija, ki je pripeljala poedine stavkokaze v podjetja, je nastopila z avtoblindami, z motorji in začela razganjati manifestante. Nasilno postopanje fašističnih elementov pa je samo stopnjevalo borbenost množic, ki so začele prepevati partizanske in delavske pesmi. Ljudje so z vzklikanjem zahtevali uničenje fašizma in njegovih eksponentov. Stavkajoči so razjarjeni vdrli v kavarno Cimeta, ki je znano gnezdo ne samo italijanskih fašistov, ampak tudi ustašev, četnikov in drugih vojnih zločincev, ki so se zatekli v Trst. V svoji dosledni zaščiti fašistov je policija začela streljati na protifašiste, toda k sreči ni bilo žrtev. Zaprti protifašisti so odgovorili z gladovno stavko i, Protifašisti, zaprti v tržaških zapo* u, so 7. julija o polnoči stopili v "dovno stavko, ki so jo napovedali • Voii poslanici polkovniku Rownmnu. ^ r ob nedeljah sprejemajo hrano, ki ^Pripornikom prinašajo njihovi do-so imeli policisti, ki hrano spre-ujo. pripravljene spiske tistih, ki stavkajo fn že pri vhodu odklonili hrano. V svojem pismu Bowmauu so protifašisti med drugim napisali: Potrebno je, da pojasnimo, da smo protifašisti po veliki večini borci partizanskih formacij in tisti, ki smo se vrnili iz nacističnih in fašističnih koncentracijskih NAJ ŽIVI NAŠ BORBENI ZASTOPNIK NAŠIH PRAVIC V SVETU EDVARD KARDELJ NEUKLONLJIVI ZAGOVORNIK V OSVOBODILNI BORBI PREKALJENIH JUG0SL0V. NARODOV! Ljudstvo Julijske Krajine s velikim zaupanjem zre v svetovno jwlitiéne dogodke, zato ker ve, da ga v svetu zastopa mož, ki je zrasel iz ljudskih vrst, mož, ki ga je rodila naia narodno osvobodilna borba, naš tovariš Edvard Kardelj. Njegove izjave so vedno spremljale naše ljudstvo v borbi in delu in vedno razbite vsa fašistična upanja, da ni klonilo primorsko ljudstvo. Prav tako je tudi zadnja izjava tov. Edvarda Kardelja vlila novih moči antifašističnim borcem v Julijski Krajini. Prav jasnost besed lov. Kardelja je prekalila tržaške antifašiste, da dosledno zahtevajo izgon fašističnih band iz Trsta, da se je še pojačal stavkovni polet in borbena pripravljenost proti vsem tistim, ki proti volji ogromne večine prebivalstva cone A ovirajo vzpostavitev ljudske oblasti, ki jc predpogoj vzpostavitve, ljudske demokracije. Izjave tovariša Kardelja so v naših množicah zbudile tudi listo pravilno zavest, da nam tisti, ki bi radi živeli na naš račun, ne bodo ničesar dali, ampak da smo si primorani vse, kar hočemo, imeti, priborili satni. Podpredsednik Zvezne vlade, vodja jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci v Parizu, tovariš Edvard Kardelj je po povratku v Ljubljano dal novinarjem naslednjo izjavo: Konferenca stirila ministrov v Parizu je prinesla sklepe, ki jih narodi Jugoslavije ne morejo sprejeti.‘Ne morejo jih sprejeti zato, ker ti sklepi ponovno, ka- taborišč, torej vaši zavezniki v vojni, ki moramo krivično trpeti v zaporih, medtem ko vsi, ki so se včeraj borili proti nam, nekaznovano nadaljujejo svoia dela. V znak protesta, kakor je navedeno Tržaški zapori se z dneva v dan bolj polnijo. Policija stalno dovaža nove protifašiste. Vsej javnosti je dobro znana nedavna protestna gladovna stavka proti pretepanju in mučenju po zaporih, vsi pa tudi vedo, da je ZVU takrat obljubila, da bo izvedla natančno preiskavo in krivce pretepanja kaznovala. Sedanji dogodki pa dokazujejo, da je ostalo samo pri obljubi. V prostorih tržaške kvesture še naprej pretepajo in mučijo protifašiste. Da pa kor leta 1920 v Versaillesu, dele slovenski in hrvatski narod med razne države in s tem predstavljajo težak udarec nacionalnim pravicam naših narodov. Na drugi strani teh sklepov naši narodi ne morejo sprejeti tudi zato, ker so uaši narodi v tej poslednji vojni na strani naših zaveznikov dali ogromne žrtve za svoje osvobojenje in predvsem za osvo-bojenje tistega našega ljudstva, ki je bilo po prvi svetovni vojni vrženo pod jarem tujih osvajalcev in zatiralcev. Pariški sklepi ua eni strani dajejo Italiji pas ozemlja, ki je kompaktno naseljen s slovenskim prebivalstvom. V tem pasu živi 60.000 Slovencev in okrog 16.000 Habjanov, od tega 14.000 v Gorici. Ti sklepi dajejo Italiji Gorico, star kulturni in gospodarski center Slovencev, priroden center Vipavske in Soške doline, ne glede na to, da je v občimi Gorica jasna slovenska večina. Ti sklepi dajejo Italiji Tržič, ki je gospodarsko povezan z ostalim delom Julijske Krajine in zlasti s Trstom, in cigar prebivalstvo v ogromni večini jasno izraža svojo voljo, da se priključi Jugoslaviji. Ti sklepi dajejo Italiji Kanalsko dolino s Trbižem, v kateri pred prvo svetovno vojno sploh ni bilo Italijanov. Na drugi strani ti sklepi oddvajajo Tret od Jugoslavije in mu priključujejo teritorij, ki je po veliki večini naseljen z jugoslovanskim življem. Trgajo od Jugoslavije del Istre, ki je bil osvobojen s tolikimi žrtvami samega istrskega ljudstva in z žrtvami Jugoslovanske armade. Ustvarjajo med Trstom in Italijo ozek koridor par kilometrov po čistem slovenskem ozemlju, kjer živi komaj pet procentov Italijanov. Zapira se popolnoma slovenskemu narodu, Ljudski republiki Sloveniji dostop do morja in sicer na pet do osem kilometrov od morja, čigar obala je naseljena stoletja in stoletja s slovenskim življem. 10 % slovenskega naroda ostane izven meja Jugoslavije zapadgo od francoske linije, medtem ko samo 0.69 % Italijanov ostane izven meja Italije, vzhodno od francoske linije in v predlaganih mejah internacionaliziranega Trsta. Takemu sklepu pravijo naši zahodni zavezniki »pravična rešitev«. Jasna stvar je, da vsega tega naši narodi ne morejo sprejeti, in ker tega ne morejo sprejeti naši narodi, tega ne bo sprejela niti naša vlada. Mi smo našim zaveznikom objasnjevali in dajali našo argumentacijo na konferenci v Londonu in na dveh konferencah v Parizu. Storili smo vse, kar je bilo v naših močeh. To isto je storilo tudi ljudstvo v Julijski Krajini in po vsej Jugoslaviji, ki je neštetokrat jasno izrazilo svojo voljo. Na ' žalost, prineseni so vendarle sklepi, ki so v nasprotju z najelementar-nejšo pravičnostjo in ki jili Jugoslavija z ozirom na njeno vlogo v poslednji vojni ni zaslužila. Sovjetska zveza je pokazala jasno razumevanje za naše težnje in priznala upravičenost naših zahtev. Tudi dejstvo, da so poslednji sklepi prineseni kot sklep konference četvorice, nikakor ne pomeni, da je Sovjetska zveza spremenila svoje mnenje glede upravičenosti naših zahtev. Toda težko razume težnjo dveh malih narodov po osvoboditvi in združitvi svet. ki ni nikdar razumel in znal ceniti svobode drugega naroda, svet, ki je svojo eksistenco vezal na zatiranje drugih narodov. In zato so rezultati taki, kakršni so. Toda mi se bomo borili dalje za našo pravico. Naši zavezniki naj vedo, da smo mi bili tisti, ki smo prelili v boju s fašistično Italijo svojo kri in dali večje žrtve v tem boju kakor vsi drugi naši zavezniki. 450 tisoč žrtev je dala Jugoslavija v vojni proti fašistični Italiji in zato zahtevamo od naših zaveznikov, da ne delajo sklepov brez nas. kajti nobenih lakih sklepov priznali ne bomo. Še manj pa jih bo priznalo naše ljudstvo v Julijski Krajmi, ki je kljubovalo tujemu nasilniku skozi mnoga stoletja in ki je neštetokrat lilo kri za svojo svobodo. Pred nami je mirovna konferenca ‘JI držav. Jugoslavija bo tudi pred to konferenco ponovno iznesla svoje zahteve in svoje proteste proti sedanjim sklepom sveta četvorice. Toda mi smatramo, da se pravičnega miru ne dela s preglasovanjem. Usoda našega ljudstva je predvsem stvar nas samih in našega ljudstva v Julijski Krajini. Zato se mi ne smatramo obvezani z nobenim sklepom, na katerega ne bomo pristali. Mi smo namreč zavezniška država, kar sicer neki naši zavezniki včasih pozabljajo, in zato smatramo, da nihče ne more odločati o miru med Jugoslavijo in Italijo mimo nas in brez ifašega pristanka. Se vedno pretepajo in mučijo protifašiste po zaporih zgoraj, bomo ob 24. uri dne 6. julija preko 100 delavcev in družinskih očetov v zaporih v ulici Tigor jjričeli z gladovno stavko in jo nadaljevali, dokler ne bodo izpolnjene naše zahteve. se zavezniška vojaška uprava ne bo »trudila« raziskovati, kdo so pretepači pa ji povemo, da je eden glavnih pretepačev znani fašist poročnik civilne policije Marcon, ki se ga še vsi dobro spominjajo, ko je pred nekaj meseci pripeljal policijo v Skedenj. Poleg njega spada med glavne pretepače tudi brigadir Coscia. Če ima ZVU voljo, da se preneha pretepanje po zaporih, potem naj ukrepa proti tem pretepačem. Solidarnostna zborovanja v coni B Celotno ljudstvo Julijske Krajine se danes kot en mož bori proti fašizmu Deiovno ljudstvo Trsta in cone A z golimi prsi proti strelom fašističnih tolp in civilne policije v obrambo demokracije in svobode, delovno Jiu(jst.v0. cone B pa prav sedaj izkazuje ogromno materialno pomoč stavkujočim in prav tako z golimi rokami brani zbrano in žrtvovano hrano pred fašističnimi zločinci, ki jo z nasiljem ropajo stavkujočim Kakor en mož se je v nedeljo zbralo vse ljudstvo Julijske Krajine na velikih solidarnostnih zborbvanjih, na katerih so desettisoči delavcev in' -kmetov ter ljudske inteligence izprièali, da sc čutijo dapes bolj kot kdaj koli tesno povezani z ljudstvom onkraj krivične demarkacijske črte v neizprosni borbi golorokih poštenjakov proti oboroženim fašističnim bandam. Na teh solidarnostnih zborovanjih so ljudje glasno izpričali, da vedo, da branijo bratje v coni A interese poštenega delovnega ljudstva, da branijo jugoslovansko zemljo, jugoslovansko ljudstvo, ki se je samo s svojiimi napori osvobodilo izpod tiranije italijanskega in nemškega fašizma, pred znova porajajočimi se hordami fašističnih zločincev, ki oboroženi napadajo naše. ljudstvo pod mirno zaščito zločinske civilne poti c rje in. brezsrčnim botrovanjem zavezniške vojaške uprave, zato so na teh zborovanjih jasno povedali, da je vsakdo fašist, kdor napada naše ljudi in kdor do danes ni pokrenil ničesar, da bi se te ljudi zaščitilo pred množičnimi pokolji. Ljudstvo cone B je nadalje na teh zborovanjih povedalo, da se ne more in ne sme, da ga za to ni mesta na svetu, kjer bi se lahko odločalo o usodi ljudstva Julijske Krajine, o pripadnosti te zemlje brez privolitve ljudstva samega. Taka zborovanja so se vršila v Tolminu, v Luciji, v Kalu nad Kanalom, v Idriji, v Postojni, v Bistrici,, v Herpeljah-Kozini, v Kopru, Ajdovščini itd. Množice mani-festantov so vzklikale borbenemu tržaškemu proletariatu, zastopnikom naših pravic na mirovni konferenci tov. Molotovu in Kardelju, voditeljem demokratičnih ljudstev držav, Sovjetski zvezi in Jugoslaviji ter ostro olisojalo ZVU, civilno policijo, fašistične zločince in hladnokrvno mešetarjenje zastopnikov za-padnih držav, ki so začeli s staro prakso vsiljevanja svoje volje, ki'je nasprotna našim interesom, našim pravicam in tudi interesom njihovih lastnih narodov. Na vseh teh zborovanjih so govorili zastopniki ljudstva, naše matere in žene, naši borci in zastopniki političnih ter množičnih organizacij. V Ajdovščini pa je nekaj tisočglarvi množici med drugimi spregovoril tudi tov. France Perovšek, tajnik Poverjeništva pokrajinskega narodno-osvobodilnega odbora za Slovensko Primorje in Trst, ki je pred vsem naglasil sledeča: Izjava našega prvoboritleja, podpredsednika Zvezne vlade tov. Edvarda Kar* delja, katero je dal pred kratkim v Ljubljani, nam jasno pove, da Jugoslavija ne bo nikdar pristala na krivične sklepe zunanjih ministrov, kateri so bili le dni doseieni v Parizu. Narodom Jugoslavije, posebno pa ljudstvu Julijske Krajine, je priključitev Julijske Krajine k Jugoslaviji v srcu globoko zakoreninjena. Mislim, da je prav na lem širokem zborovanju mesto, koder je treba govori o Trstu, o borbi za naše pravične meje in o naših bodočih nalogah tako, da bo to jasno vsem, da bo o tem na jasnem sleherno junaško primorsko srce. Če govorimo o Trstu, potem velja prva beseda junaškemu delovnemu ljudstvu, katero nadaljuje stavko v mestu in vsej coni A. Pravilno je povedal neki starec na vaškem zborovanju, da je stavka v coni A upor proti fašizmu, katerega Primorci poznajo če od I. 1918 dalje. Da, in prav to natančno poznanje fašizma, katerega smo pod Titovim vodstvom z oho-ročeno pestjo uničevali, nam kače veliko krivdo ZVU, da so krvava fašistična grozodejstva v coni A dobila tak zločinski obseg. Prav to, da je ZVU proglasila stavko za nelegalno, nam dokaziije, da je fašizem sposoben uničiti edino naše ljudstvo na čelu s svojo pravo ljudsko oblastjo. Celotno ljudstvo Julijske Krajine se danes kot en sam moč bori proti fašizma: delovno ljudstvo Trsta in cone A z golimi prsi proti strelom fašističnih tolp in civilne policije; delavci, kmetje in drugi iz -naše cone pa prav sedaj izkazujejo ogromno materialno pomoč stavkujočim. Tovariši in tovarišice! Vse za stavkajoči Trst! Naj ne bo dručine, ne poedin-ca, ki ne bi res izdatno podprl stavkajoče delavstvo in ob lem prav tako zadal krepek udarec fašizmu. Drugo vprašanje v zvezi s Trstom pa je pariški sklep o njegovi internacionalni upravi. Prav gotovo je, da se jugoslovanski narodi, Še posebno pa naš primorski človek s to odločitvijo ne more sltinjali. Zapadni zavezniki pravijo tej rešitvi »pravična« rešitev Toda, glejmo čudo! Tudi pred meseci so zapadni zavezniki govorili, da je WH-sonova razmejitvena črta »pravična rešitev«, po kateri so predlagali, da se Trst in ogromen del Julijske Krajine priključi Italiji. Ali so od te prve pravične rešitve odstopili mogoče zaradi svoje dobrosrčnosti do ljudstva Julijske Krajine, ali mogoče zaradi naklonjenosti do naše Jugoslavije? Ne! V enem letu po končani vojni smo imeli velikokrat priliko spoznati njihovo pristranost do premagancev — Italije in če se domislimo na dneve ob upostavitvi demarkacijske črte, tudi sebičnost. Predlog po priključitvi Julijske Krajine k Italiji je v prvi vrsti razbila močna pest ljudstva Julijske Krajine! Toda mi sami bi pri tem ne uspeli, če ne bi stala na naši strani naša velika zaščilnica Sovjetska zveza, katero v Parizu tako odlično zastopa zunanji minister Mololov, ne bi uspeli, če ne bi Titova Jugoslavija drčala tako brezkompromisnega stališča, katerega tako jasno tolmačila naš maršal Tito in naš tovariš Kardelj; stališče Sovjetske zveze in Jugoslavije sta odprla pogled v obraz resnici vsemu naprednemu demokratičnemu svetu — vsakemu, ki je pošten in ki ne pozna sebičnosti. Ponovno poudarjam, da se naše ljudstvo s pariškim sklepom glede Trsta ne more strinjati, toda istočasno pa je po vsem tem, kar sem govorit, jasno, da je naše ljudstvb izvojevalo nad mednarodno reakcijo zmago. Mednarodna reakcija je hotela dali trst Italiji, toda Italija Trstu ne bo nikdar dobila! Tržaške, slovenske in italijanske protifašistične množice morajo biti v Trstu gospodar Prav le dni pa vidimo, da se naši junaški delavci v Trstu dobro zavedajo, po kateri poti je treba hoditi, da se bo to do kraja uresničilo: uničiti fašiste — pri-tepenim in domačim fašistom v Trstu enkrat za vselej izbili iz glave misel, da bi v borbenem antifašističnem Trstu mogli uprizarjati pohod na Mm«. Vento, da bo triaško delovno ljudstvo skupno s celotnim ljudstvom Julijske Krajine in ob podpori vsega naprednega demokratičnega. sveta v tej borbi zmagalo, da to lo borbo moral priznati ves svet, zalo vemo, pod katero streho bo Trst v bodočnosti dokončno ostal Tovariš Edvard Kardelj govori v včerajšnji izjavi besede nas vseh, ko obsoja drugi krivični predlog, namreč predlog o meji med Jugoslavijo ih Italijo. Tudi temu predlogu pravijo zapadni zavezniki »edino pravična rešitev«. Ali ni to direktno norčevanje z vsemi našimi narodi, posebno pa šo s Primorci, koleri Urijo strnjeno ob obali našega morja, kateri bi bili po tem predlogu odrezani Od Jugoslavije in vrženi v že znano za- tiranje pod Italijo?! Slovenci ob obali, Slovenci in Italijani v Tržiču in drugod só včeraj izobesili morje jugoslovanskih zastav; s lem so odgovorili, da je taka razmejitev najbolj krivična rešitev, ki je za nas sploh možna. Hočemo pravične meje, slovenska obala Jugoslaviji Zakaj po vsem tem nasprotje do naših pravic? — Poglejmo izjavo podpredsednika Zvezne vlade tov. Kardelja, koder pravi: »Težko pa razume težnjo dveh narodov po osvoboditvi in združitvi svet, ki nikdar ni razumel in znal ceniti svobode drugega naroda, svet, ki je svoj obstoj vezat na zatiranje drugih narodove In zalo so rezultati taki, kakršni so.« Strupene kače: pobegli četniki in belogardisti, kateri se skrivajo v Trstu in Gorici, kakor tudi domači reakcionarji — ki so sicer pri n ics redki — sikajo in spuščajo klevete, samo da bi vsaj mala uspeli zlomiti borbenost primorskega človeka, katera je v tem trenutku, za dosego pravičnih mej, najveija. S tem skušajo pomagati tistim, ki do nas niso naklonjeni, a te dni sklepajo za zeleno mizo o naših mejah ter želijo, da bi naše ljudstvo na njihove »pravične predloge« pohlevno pokimalo. Sicer redki, toda strupeni reakcionarji, kateri so v dobi krvave borbe poleg svoje stalne prikrite izdajalske vloge pridno vabili belogardistične, delniške in SS-ovske oficirje na črno kavo, so pričeli nalahno peti, češ, da je Jugoslavija »popustila« in ne vem, kaj še. Izjava tov. Edvarda Kardelja o brezkompromisnem stališču Jugoslavije pa jih je zadela kot strela — direktno v čelo. Tisti, kateri so stalno vpadali ljudstvu v hrbet, o usodi ljudstva nimajo pravice govoriti, ■pa četudi hočejo Črno srajco v ta namen zamenjali z »nacionalno obleko«. Stvar je prav nasprotna: za usodo vseh ostankov fašizma skrbijo naše ljudske množice in s dosledno borbo jih bodo pokopale. Po vsem tem si oglejmo najvažnejše naloge, katere v oblikah frontalnega boja nadaljuje naše ljudstvo v zadnjem letu: 1. Naš boj za pravične meje mora biti tako odločen, da bo tako kot do sedaj pokazal vsem, da s« brez ljudstva Julijske Krajine o njegovi usodi ne da sklepati. Ko se bodo v prihodnjih dneh sestali predstavniki 21 držav na mirovni konferenci, naj vedo dvoje: odobravali bomo samo takšne sklepe, kateri bodo za nas pravični. Vsaka nepravična rešitev pa bo naletela pri nas na odpor — ni niti govora, da bi se z njo kdo strinjal, še manj pa da ne bi sleherni Primorec dokončno spoznal, kdo je njegov prijatelj in sovražnik. 2. Vso podporo borečim se tržaškim delavcem. 3. Vemo, da si je slovenski narod pod vodstvom Osvobodilne fronte priboril pravo svobodo in s tem ljudsko oblast, zato moramo z vso vztrajnostjo utrjevati našo Osvobodilno Fronto. Odbori OF po naših vaseh, mestih in drugod morajo poslati sposobni nosili odgovornost za vodstvo naše ljudske oblasti, za vodstvo naše obnove in vsega kulturno prosvet- Na take meje ne bomo nikdar pristali nega življenja. Dobro vemo, da se to delo ne da uresničiti samo z golimi frazami, temveč da predstavljajo odbori OF resničen steber vsega omenjenega dela. 4. Priključitev k Jugoslaviji bo VrC}}. naše odbore oblasti postavila hitrej*1 tempo vsega dela, zlasti na polju gosp»' darstva. Zato utrjujmo našo ljudsko oblast s lem, da izkoreninjamo dnevne napake, katere se pri delu pojavljajo, odbori oblasti naj jih odstranjajo skupno z ljudstvom, v samo delo pa je treba vnesti še več načrtnega dela. 5. Proti domači in mednarodni reakciji bomo z vso odločnostjo nadaljevali boj! Ljudstvo Julijske Krajine vidi najjasneje, da so v njej prave korenine fašizma! Živela priključitev Julijske Krajih0 k FLRJ! Živela naša zaščilnica bratska Sovj0'" ska zvezal Živel naš maršal Tito! Živel podpredsednik Zvezne vlaat tov. Edvard Kardelj! ■ . Vsem našim prijateljem — in ini1 sovražnikom pa kličemo: Tukaj je JUD0' slavijo! Do naših živil bo prišla policija te preko naših trupel Z gladom bi radi prisilili na kolena stavkajoče Civilna ^ policija in organi Zavezniške vojaške uprave napadajo ljudi, ki prinašajo hrano stavkujočim % ■ Ljudje iz Bazovice pripovedujejo: Prišli smo, da vam povemo, kako smo s svojimi pestmi rešili hrano za naše stavkajoče tovariše v Trstu. Hrana, ki jo dajemo za stavkujoče delavce je. hrana, ki si jo pritrgamo od ust, je za nas dragocena hrana, katero smo si prej odtrgovali zato, da smo hranili naše partizane-borce. To. kar mi žrtvujemo, nam je sveto in do teh živil bo prišla policija le preko naših trupel. Povejte vsemu svetu, da ni res, kakor je pisal Giornale Alleato, da bi mi dopustili, da bi policija zaplenila hrano. Mi smo v glavnem vse ubranili za naše stavkujoče tovariše. Zc nekaj dni je civilna policija v bližini Lipice čakala v zasedi, kdaj bomo mi naso zbrano hrano peljali v Trst. Civilna jiolicija je poklicala tudi pomoč iz Trstu. Preden je ta pomoč prispela, smo mi peljali 11 voz hrane proti Trstu. Ljudje so spremljali to hrano in policija jih ni upala napasti. Hrano so ljudje pripeljali v Bazovico in jo vskladiščili v nekem kozolcu ter zastražili. Okrog polnoči je prišla tja na dveh kamionih civilna policija v ameriških uniformah. Takoj so se napotili k skladišču živil. Ljudje iz vse vasi so bili tam zbrani in so sc policistom uprli, da bi ohranili hrano. Z bazoviškega zvonika je začelo pri-trkavati plat zvonu, z vset okolice so privrele množice .tako^da je skladišče obkolilo nad 500 ljudi in kmetje in žene so se postavile nasproti z razgaljenimi prsi, s sovraštvom do teh fašističnih roparjev pripravljeni braniti z lastnimi telesi to, kur so namenili tržaškim stavkujočim . Organi civilne policije so jo v strahu odkurili in so se zaprli v kasarno. Enega vaščana so hoteli odpeljati s seboj, toda na pritisk množice so ga morali izpustiti. Množica jim je poškodovala tudi anteno radio oddajne postaje. Potem se je množica zbrala na cesti, natovorila na kamione I2t) stotov moke in sladkorja ter zastražila, dokler ni zadnji odpeljal v Trst. Takih primerov pa je bilo še več. Pri Domjanih so organi civilne policije tiste, ki so stražili hrano, začeli pretepati in ljudje so na ramenih nosili vreče v hiše in jih skrili pred fašističnimi roparji. Policisti so ob tej priliki pretepli neko ženo, ki je imela otroka v naročju in branila dohod v hišo, kjer so bile spravljene vreče hrane ter klicala: Roparji, kruh nam kradete kljub temu, da smo lačni in da branimo samo svoje! V pobesuelosli so jp fašisti ranili po glavi. Množic.0 je navalila proti policistom s krik1-'fatpvi, ubijalci, kradete nam naš krulb našo moko, in pričel se je pretep nic” policisti in med množico in žene s° stopile k vrečam, jili razvezale in *a' čele metati moko Čerinom v obraz; Tu imate, požrite, zverine, zadušite se> kakor sta se zadilšila Mussolini lU Hitler v ropih, »ožigih in umorih! množica je zakričala: Na juriš! 111 zdrvela proti policistom, ki so se sp'1' stili v paničen beg. S tem je primorsko ljudstvo ponovno dokazalo, kako zvesto stoji ob strani stavkajočih. Ljudje skoraj da ne prevažajo v<'<"; brane, ker so jim v Borštu policis*1 zaplenili 8 vreč iste. V teh krajih nosijo ljudje hrano nu rumenih nekaj kilometrov dolgo pot. Dolge kolone 130, 170, 200 ljudi sc neprestano Pomikajo od Boršta proti Trstu, s 60. 70, 80 kg vrečami na hrbtu, spremljaj^ pa jih skupine deklet, žena in vao1 z gorjačami pripravljeni, da branij0 to, kar so si od ust pritrgali. Tudi Italijani iz okolice vasi C°' lombiui nad Valdoltro nosijo hran0 tržaškim stavkujočim nu hrbtu in J°. branijo z gorjačami, z vilami, kramp* in drugim kmečkim orodjem. TAKO DELAMO ZA TITA — ZA JUGOSLAVIJO! Delovni ljudje, delavci, kmetje, uradniki, mladina, vsi gradimo bnova Vojskega, uspeh naših mladinskih delovnih brigad. Že cela vrsta nis ie na Vojskem pod streho, mladinske delovne brigade delajo z dneva 2 dan z večjim ognjem, da izpolnijo svojo obvezo, ki so jo dale Titu: obnovili bomo našo partizansko vas — Vojsko. pravila 50 delovnih ur. Čistila je ruševine in prevozila 6 m kamna. Sodelovali so tudi vozniki iz Dola pri Čepdvanu, ki so prevozili 10.800 m peska in 6 m kamna. Mladina iz Dola pri Čepovanu je preložila 25 m tesanega lesa, pri čemer je porabila 14 delovnih ur. Preložila je 2 m desk, porabila 2 uri, ter sčistila 20 m ruševin v 336 delovnih urah. Skupno je mladina iz Dola napravila 552 delovnih ur. Vozniki iz Čepovana so prevažali ruševine in sicer so čistili prostor v obsegu 18 m. 2 kovača sta v 12 urah napravila 50 kom. žebljev. Mladina \ iz Dola pri Čepovanu je napravila 100 delovnih ur pri čiščenju ruševin in pripravila 10 m kamenja. Vitolje. V nedeljo dne 30. VI. 1946 je odšla petina mladincev iz vasi na udarniško delo in sicer na košnjo. Delali so 4 ure in pokosili 3500 m' žita. Ilirska Bistrica. Mladina tega okraja je, lahko rečemo ena izmed najpožrtvovalnejših in najbolj organiziranih. Udeležuje se vseh delovnih akcij,1 odzvala se je tudi Titovemu tekmovanju. Poleg vsega dela pa ne pozabi na študij, ki se nanaša na .vsestransko izboljšanje in pospešitev aktivnosti. 5 mladincev iz vasi Pre-garje se je odzvalo gradnji mladinske proge Brčko—Banoviči. Mladina Staroda prireja mitinge ter razne dramske predstave, katerih doprinos čistega gobička gre za obnovo in pomoč družinam padlih borcev partizanov. Napravili so od meseca januarja pa do sedaj 677 udarniških ur, očistili 3 požgana poslopja, napravili 3 slavoloke, očistili pokopališče, za stavkujoče v Trstu so nabrali in odposlali 150 kg krompirja, 28 jajc, 135 lir in 1 kozlička. Poleg tega so uredili 1 Stenčas z 72 članki, nabrali, 700 lir prostovoljnih prispev- Pri košnji pomaga mladina daji kave in kruhkov na dan sv. Petra. AFŽ tudi pridno skrbi za sirote v Mladinskem domu Toneta Tomšiča, tovarišice hodijo v Dom šivat, preskrbe jim mleko, sploh pri nobeni priliki ne pozabijo, da imajo v svoji sredi osirotele otroke padlih borcev. Tudi šolska mladina je tekmovala v rednem obisku pouka in v pridnosti. Svoje sadove je pokazala na razstavi ob koncu šolskega leta. Veliko je bilo risb, v katerih veje nov, zdrav duh, pokazali so svoje zvezke in razna ročna dela, ravno tako italijanski manjšinski razred. Prav lepo so pionirji zaključili šolsko, leto, Priredili so pravljico »V kraljestvu palčkov«. Čisti dobiček, kakor tudi prostovoljni prispevki iz razstave, ki znašajo „ Tatre nad Slivjem so fašisti poseli, ker so podpirale partizane. Se-ai jih bomo začeli obnavljati. Obno-v'lvena zadruga je že prejela pr-vi-jtiaterial, ki so ga s kamijoni pripe-,ali v Slivje. Od nas pa ga bo treba Prepeljati na Tatre. Tudi naša mladina je postala ak-lvna. Vsak teden opere naši vojski ^se perilo. Tako so mladinke ta te-an oprale 475 komadov perila. Pe-rdo pa tudi vedno zlikajo in pošije-10> Ob priliki vojaškega l^oncerta je |>aša mladina zbrala nad 700 Lir, ki j. )e poklonila vojaški godbi. Mla-lna se je obvezala, da bo pomagala Popraviti cesto in da bo nalagala in gagala ves material, ki bo prišel za obnovo. .VAM.;, zala naša mladina. Na ceste so vozniki zvozili že nad 100 kubičnih metrov gramoza. Zvozili pa so tudi mnogo obnovitvenega materiala ža obnovo požganih vasi. Sedaj obnavljamo 4 hiše, od katerih bo ena skoraj gotova. Obnova pa se bo sedaj pojačala, ker je prispel material, katerega nam je do sedaj primanjkovalo. ★ Lokve. Na Lokvah je sodelovala od 20. do 30. junija delovna četa istrskega in poštanjskega okraja, ki je štela precej članov. Napravila je sle-deče^delo: Pripravila je kamenje za apnenico in sicer 44, m, pripravila je pesek in sicer 10 m, kamenja za zidanje 12 m. Za to delo je porabila 420 delovnih ur. iiM Spet $9 pokrili eno hišo v Zapužah Letos bo pridelek naš, tako govore kmetje ob žetvi Okraj si je zadal v trimesečnem Uovem tekmovanju vrsto obvez, J^lud katerimi so najvažnejše: Zbral ° 1 milijon lir za obnovitveni fond. aredili bodo 20.000 prostovoljnih Ur dela pri obnovi, vozniki bodo zvo-z' 1 1000 kubičnih metrov materiala, “ n°vili bomo 8 zgradb. Od tega na-1 a je do sedaj narejenega že precej. Jak° je zbranih že nad 100.000 lir V. enanp. K temu so prispevali okraj-ni uslužbenci 24.618 lir, Podružnica Prosvetnih delavcev 48.39o lir, Kra-16 j"’ . adm>nistratorji 5.180 lir. Tudi jU arj' ’z Vremskega Britofa in že-ezničarji so prispevali že lepe vsote, ros to voljnih delovnih ur je bilo do ^ aj narejenih že nad 16.000. Pri pro-s 0voljnem delu se je najboljše izka- Izkopala je jamo za gašenje apna in sicer 119 m. Pri tem je porabila 601 delovnih ur. Pripravljala je drva za apnenico in jih speljala in sicer 73 m, počistila je ruševine in sicer 10. m, podirala je stare neuporabne zidove in sicer 18 m. Pri tem delu je porabila 413 delovnih ur. Čepovan. Dne 30. VI. je prišla v, Čepovan iz Postojne delovna četa PTT, ki je v istem dnevu napravila sledeče delo: Pri čiščenju ruševin 70 m, pripravila je 30 m kamenja za zibanje, izvršila pi'bvoz 12 m peska, in 1.50 kub. metra kamna. Za to delo so porabili 252 delovnih ur. Pri delu v Čepovanu je sodelovala tudi mladina iz Puštal, katera je na- kov, 3 krat okrasili svojo vas, si nabavili 2 zastavi, imeli 20 mladinskih in 3 kulturne sestanke. Mladina iz vasi Kilovče je napravila v zadnjem mesecu 232 delovnih ur. Očistila 1 vodnjak, nabrala 200 kg starega železa, popravila 500 m vaške poti, naložila in . prepeljala v vas 5 vagonov peska za popravilo porušenih vaških poslopij. Mladina vasi Pasjak je organizirala nabiralno akcijo za udarnike mladinske proge Brčko—Banoviči, pri kateri je nabrala poleg drugih -stvari še 200 cigaret. Herpelje Kozina. Oglasila se je delovna četa našega okraja, katera sodeluje pri gradnji mladinske proge Brčko—Banoviči. Četa šteje 65 mladincev in mladink. Delajo vsak dan 6 ur, ostali čas pa porabijo za politične, kulturne in vojaške' sestanke. Hrana je odlična, cigaret dovolj, sploh je vsega dovolj — dela, učenja in zabave. Obiski raznih delegacij so na dnevnem redu. Tudi angleška delegacija nas je poselila. Sprejeli smo jo z veliko manifestacijo za priključitev Trsta in JK k FLRJ. Soglasni smo v svojih sklepih:’ Ne gremo prej domov, dokler ne bo zgrajena naša mladinska proga. V Št. Petru na Krasu so popravili in posuli s peskom Titov trg, ravno tako prostor pred kino-dvorano, kjer so ob deževju ležale luže. Tudi poti po 'vasi so popravljene. V Št. Peter-ski šoli so naši mizarji udarniško vložili šipe v okna, ki so bile razsute in za prvo silo nadomeščene z vezanimi ploščami, ki so jemale razredom svetlobo. Za obnovo je AFŽ štirih vasi Št. Peter, Hrastje, Petelinje in Rodohova vas darovala 30.000 lir, čisti dobiček, ki ga je prejela pri pro- za po- okrog 6000 lir, so namenjeni pravilo šole. Mladina iz Št. Petra, kakor tudi iz drugih pivških vasi, se udeležuje udarniškega dela pri popravi porušenega mostu na Prestranku. Naredila je približno 1200 delovnih ur. Pripravila je kamenje za temelje. Največ pa sodelujejo z dnevnim udarniškim delom železniški sindikati. Skoraj vse vasi so žgale svoje apnenice. Zelo vztrajni udarniki pa so delavci SIKLE, tovarne vezanih plošč. Podaljšali so delovni čas na 9 ur dnevno, da lahko eno uro porabijo za obnovo. Od Košane do Kala se popravlja vodovod, dolg 6 km. Tu je izvršenih 4000 delovnih ur in v nekaj dneh bo delo končano. V Petelinjah so vaščani prostovoljno očistiil svoj vodovod, tako tudi gmajno in podrtine. Za 4 poslopja šo iz gozda izpeljali les. Popravili so cesto skozi vas; proti gozdu in nekaj kilometrov stranskih poti. Delajo udarniško tudi pri popravi glavne ceste. Popravljene so deloma vse okrajne ceste. Dosedaj je bilo na tri ceste napeljanega nad 3000 kub. metrov kamenja in gramoza. V popravi je tudi glavna cesta Št. Peter—Postojna, ki je bila polna lukenj in razrvana od neštetih težkih vozil v letih vojne in se ni popravljala do sedaj. Tekmovalna baza ima v načrtu obnovo čez 100 kmečkih poslopij; dosedaj je organizirala prevoz materiala s prostovoljnim delom vseh vasi za vse najbolj prizadete, kot Volče in Gorenje. V vaseh pa, kjer je malo pogorelcev, pomagajo -sovaščani sami s prostim delom, n. pr. tesanje in s prevozom materiala pogorelcem. V Volčah je mladina skupno z drugimi organizacijami napravila nad 800 delovnih udarniških ur, v Gorenjah pa okrog 1200. Vaščani sami delajo skupno in si pomagajo dru drugemu. Les za obnovo Volč prevaža več vasi, tako Gradec, Petelinje, Palčje in druge. V Palčju so si vaščani popravili ulice in poljske poti; očistili so va-':ko lužo, kjer pije živina, žgali so svojo apnenico. Na Jurščah so počistili ruševine in obnavljajo požgane in porušene domove, sodelujejo pri popravi cest. V Šmihelu imajo v načrtu zgradbo dvorane za prireditve in za sestanke. Sedaj dovažajo material in zbirajo denarne prispevke. Kal nad Kanalom. Krajevna edi-nica Kal nad Kanalom z okoliškimi vasmi, Lipica, Koprivišče, Vrhavč in Zabrdo pri Kalu so na polju tekmovanja v obnovi napravile že lepe uspehe. Te vasi niso v stanovanjskih poslopjih tako številčno porušene, pač pa je sovražnik v štiriletni borbi požgal vse senike in shrambene poslopja za seno po senožetih. Ljudstvo teh vasi ni vprašalo nobenega za pomoč, pač pa je kar samo pridno zagrabilo za delo. Kljub pomanjkanju gradbenega materiala in denarja se je v teh vaseh obnovilo 55 požganih (Nadaljevanje na 4. strani.) Delo — «asa radost Izbrisali bomo s svoiim delom sledove fašizma Mladinske delovne čete so porok hitre obnove »Tito, obljubljamo ponovno, da bomo izpolnili dana obveze« Mladina, mladinska organizacija je rasila, se je kovala in vzgajala v narod-no-osvobodilni borbi. Takrat se je mladina prevzgojila, prevzgojila jo je neizmerna ljubezen do domovine, trdna volja in zahteva po lepšem življenju, kar je prišlo do izraza v neštetih primerih junaštva, ki so- jih s krvjo zapečatili tisoči mladincev in mladink, padlih v juriših na sovražnikove bunkerje in postojanke. Mladina iz zaledja je sprejemala na svoja ramena vedno večje in težje naloge: čim več pomagati svoji vojski, borbenim edinicam, ki so rastle v brigade, divizije, korpuse in armade. Mladina iz zaledja je postala prav tako borbena mladina kot mladi mitraljezci, bombaši, mladi komandirji. In ta — močna, enotna, strnjena sila je zadajala vsak dan večje in močnejše udarce okupatorju in narodnim izdajalcem. Naša porajajoča se vojska je osvobajala prva ozemlja naše okupirane domovane. Na teh osvobojenih ozemljih je mladina samoiniciativno pričela snovati svoje delovne edinice, da bi čiin več in čim bolj organizirano pomagala fronti ib borcem. hrano, sanitetni in pisarniški material našim borcem, bolnicam in tehnikom. Taka je bila mladina Julijske Krajine v odkritem boju proti sovražniku, borbena, neuklonljiva, vedno zmagujoča. In danes? Mladina je pristopila k gradnji svoje domovine, pristopila je k skupnemu delu na polju, k skupnemu delu za obnovo svojih porušenih domov. Danes ne dela več Za fašiste, danes ne dela več za druge, temveč dela za sebe, za svoj narod. Mladina Jugoslavije bo gradila progo iz Brčkega v Banoviči. Mladina Jugoslavije se pripravlja na to delo: »Ali bomo šli tudi mi? Dasiravno še nismo priključeni k Titovi Jugoslaviji?« se je spraševala mladina od Tolminskega do našega morja.« »Da, tudi mi moramo iti, tudi mi smo Titova mladina, tudi mi smo se borili za Titovo Jugoslavijo in hočemo to našo mlado državo graditi tudi mi.« Pesem je odmevala po vaseh, ko je odhajala mladina na gradnjo »Mladinske proge«. Strumno je korakala brigada v enotnih delpvnih oblekah ihimo ljudstva v Postojni, ki jo je z navdušenjem po- Tajnica okrožnega odbora Antifašistične mladine podaja zastavo delovni brigadi na Lokvah Namestnik komandirja prve čete na Lokvah, tovarišica žužek Rina, je ena izmed treh najpridnejših delavcev delovne brigade X- Tovariš Lipovž Rado je z največjim uspehom delal pri rušenju pogorišč na Lokvah ska delovna četa iz Vipavske in zasadila svoje krampe in lopate, rušila je in gradila, znašala kamenje in drva za ' nove stavbe zgodovinske vasice Lokve. S ponosom se je vrnila ta delovna četa 25 mladih ljudi in s ponosom pove vsak mladinec: počistili smo 128ma ruševin v 562 delovnih urah, in to v petih poslopjih; za pripravo drv za apnenico 29 m3 v 68 delovnih urah, porušili smo 33 m3 sten v 52 delovnih urah, presejali 43 m3 peska v 446 delovnih urah itd. Nato pa je prihajala nova in nova mladina. Ponosno so korakali mladinci in mladinke s krampi in lopatami po cesti, kjer so nekdaj korakale naše borbene brigade, in prisrčno so se pozdravili in jim predaji delo. Zastava je zaplapolala, zapela je harmonika in še močneje je zadonela pesem delovne mladine, odmevajoč v temni Trnovski gozd: Ni je več na svetu sile, ki bi mogla nas zatret, to je moč naše mladine, ki gradi si novi svet. Še preden sonce vzide, se že razlega iz požgane vasi Lokve mogočna pesem »Naprej zastava slave« — in zastava zaplapola v zraku. Povelje zadoni: T. četa gre na delo k apnenici, II. četa k pospravljanju ruševin, I. vod bo sejal pesek, II. pripravljal opeko itd. Povsod dela mladina, pripravlja material, pospravlja ruševine, koplje jame, gradi. Delovodja je dejal mladini: »Ako boste pridno delali, bo apnenica zagorela v šestih dneh.« Prekoračili so načrt, apnenica je zagorela že v treh dneh. Drugemu vodu je bila poverjena naloga, da skoplje 13 m3 globoko jamo za gašenje apna. Jama je bila v treh dneh skopana. V enem samem dnevu smo zvozili 19 voz drv,« mi hiti pripovedovati mladinka. Na vaškem zboru volivcev je delovodja ugotovil, da so mladinci v štirih dneh prihranili 43.000 lir. Ljudstvo iz Lokev ljubi svojo mladino: »Odkar so nas zapustile naše brigade, še nismo biti tako srečni kot smo danes, ko je med nami naša delovna mladina,« ponavljajo med seboj. Tovarišica Škerjanc Vida iz okraj* Herpelje-Kozina, najboljša delavka na Lokvah Na stenčasu se vrstijo novi dopis1; Tovarišica Rina Žužek je najpridnejša prl delu. Bila je pohvaljena in predlagana z» udarnika dela. Za stenčas je sestavila pesem, katero poje danes vsa mladina: Prostovoljno smo se zbrali: Titova mladina vsa in v Lokve se peljali s ’ s pesmijo navdušenja. Udarna četa v zbor, udarna četa v zbor; gremo vsi na delo, pesem dela si zapoj! In spet beležijo nove in nove uspeh®-Skopali smo štiri velike jame za gašenje apna — 119 m3, 52 pr1 kamenja za zidove itd. itd. Poleg dela pa se mladina uči, uči s® in se vzgaja. Tako dela tista mladina, ki se zaveda, da dela za sebe, za svoj narod, za svojo lepšo bodočnost. S svojim delon* hoče dokazati vsemu svetu, da je ni na svetu sile, ki bi jo mogla zatreti. Najprej je treba, da postavimo apnenice; mladina iz Štjaka pri gradnji apnenice na Lokvah Te delovne edinice so bile sestavljene v pretežni večini iz deklet, kajti vsi mladinci, ki so bili sposobni nositi orožje, so odhajali v vojsko. V štirih letih vojne so mladinske delovne edinice pokazale nešteto primerov samopožrtvoval-nosti, smelosti in truda. Vrsto del je opravljala mladina strnjena v delovne edinice: prala in kuhala je za naše borce, nosila hrano in cesto tudi municijo na položaje, žela, obdelovala polja itd. Maršal Tito je rekel na I. kongresu mladine Jugoslavije: »Izražam vam in preko vas vsej svobodoljubni mladini svojo hvaležnost in priznanje za junaško zadržanje, kakor na fronti, tako v zaledja, kakor s puško, tako z lopato v roki.« Vzgledu vse jugoslovanske mladine je sledila mladina Julijske Krajine. Voisko — mladina Vojskega, ki si je s svojim pevskim zborom, naštudiranim v času najhujše ofenzive, pridobila velike simpatije vse jugoslovanske mladine, kjer je gostovala, ta mladina si je leta 1943. postavila tudi prvo delovno četo. Z zastavo na čelu, z borbeno pesmijo je korakala četa na polje, pospravljala krompir in ga oddajala naši vojski. In potem? Tam gori od Tolminskih hribov, Brd, preko Cerknega, Vipavskega, Krasa, Pivke in Brkin do našega morja so se zbirale mladinke ob večerih in pripravljale toplega perila našim borcem. »Brigada je prišla v vas!« je završalo med mladino in že so se zbrale skupaj, hodile od čete do čete, pobirale perilo ter opranega in zašitega vrnile hvaležnim borcem. Kdo od borcev IX. Korpusa se ne spominja te mladine, mladine, ki je zanje skrbela kot za rodne brate? Kdo se ne spominja mladine iz Prvačine, ki je borcem v najtežjih bojih nosila hrano na položaje in, odnašala ranjence. Spomladi pa so oživeli vinogradi v Vipavski dolini, ▼ naših Brdih, oživela so polja po Banjški planoti, po Cerkljanskem in Idrijskem, mladina je delala na poljih, potem pa izvajala volitve v svoje mladinske odbore. Oživele so grape, po katerih so se pomikali od težkega bremena uklonjeni' hrbti mladink, noseč zdravljalo. »Naša brigada nosi ime narodnega heroja — mladinca Janka Premrla »Vojka«. Sledimo njegovemu zgledu, zgledu Vojkove brigade,« se prepleta od srca do srca vsakemu mladincu in vsaki mladinki in njih trden sklep je: »Hočemo tudi to narediti!« Dvakrat je bila v svojem delu že pohvaljena ta brigada; mladinci in mladinke pri svojem delu dokazujejo, da ta svoj sklep tudi uresničujejo. Ljudstvo iz Postojne je s ponosom pozdravljalo brigado »Pina Tomažiča« — mladince in mladinke iz con A in B, ki so odhajali na gradnjo »Mladinske proge«, da s tem pokažejo enotnost vse mladine Julijske Krajine, kot enotnost v borbi, tako tudi enotnost v delu. »Mladina odhaja na delo na gradnjo ceste Ljubljana—Postojna.« Vsem nam še zvenijo besede majorja tov. Staneta: »Vaš bataljon, prvi bataljon Bazoviške brigade, odhaja na delo, ostali bataljoni, ki so še v sklopu vaše brigade, pa se še borijo v Trstu, v coni A, .zato da se tam vzpostavi ljudska oblast, zato da se vzpostavijo pravične meje med Jugoslavijo in Italijo.« Tako je odhajala naša mladina na delo v Brčko, na delo na cesto Ljub- ljana—Postojna, odhajala je navdušena, korakala je ponosno, zavedajoč se, da s svojim delom koristi domovini, za katero se je borila, katero hoče tudi graditi. Lokve zo zopet oživele. V tej vasici, kjer je bilo v času narodno-osvobodilne borbe živahno kakor malokje drugje, kjer so se menjavale naše edinice, kjer je štab IX korpusa izdeloval vse načrte za številne akcije, v tej vasici je bilo zdaj tiho, kot bi vseskozi žalovala za borci, ki počivajo ob obronkih gozda, kot bi s požigom vseh hiš Nemci uničili življenje tistim borbenim, ljubeznivim ljudem, ženam, mladini, ki so nas spremljali v času narodno-osvobodilne borbe. »Titovo tekmovanjel« Obnova, samo o tem so govorili ljudje na Lokvah. Ob pričetku tekmovanja so delali načrte, preračunavali, kako bodo sami kos vsemu temu, kako si bodo čimprej postavili svoje domove. 'Takrat pa je že prišla prva mladin- (Nadaljevanje s 3. strani.) m odkritih senikov. Delno so obnovili 2 hiši in 2 hleva. Za navedeno obnovo se je porabilo 126 m tesanega lesu, 11 m desk, 450 q slame za kritje streh, 200 m lepenke in 138 m koncev. Denarnih sredstev se je porabilo za to obnovo 169.850 lir. Vrednost tega dela pa se ceni 1,110.920 lir. Ljudstvo teh vasi še pripravlja gradbeni material za obnovo 2 hiš in 1 hleva. Pričelo se .je čiščenje tudi pri požgani šoli, katero so si zadali v tekmovanje, da jo bodo zgradili s pomočjo gradbenega materiala iz okraja. Ljudstvo teh vasi je pa s prostovoljnim delom poleg tega popravilo še 5690 m cest, za kar je porabilo 6470 ur dela. Ni pa še tukaj všteto prostovoljno delo, ki je bilo napravljeno v tekmovanju na federalni cesti, ★ Ilirska Bistrica. Mladina Ilirske Bistrice je, ko,ji je bil dan predlog za trimesečno Titovo tekmovanje, z navdušenjem sprejela vsa navodila, katera so ji bila dana, ter z veseljem pristopila k delu. Preteklo nedeljo se je 60 mladincev podalo čistit v neko vas iz tukajšnjega okraja porušene hiše. Napravili so 200 ur prostovoljnega dela. V tem času so očistili 9 m’ ruševin. V okviru mladinskega tedna je mladina organizirala napisne akcije po hišah, na avtobuse, vlake in druga prevozna sredstva je lepila lepake. Pri tem delu se je pokazala najboljša 'tovarišica Olga Ambrožič, katera je tudi celi dan zaposlena na delu, ter se je žrtvovala in prostovoljno delala ponoči, da bi res napravila najlepše lepake. Mladina je sauna napravila prireditev v skladu trimesečnega Titovega tekmovanja, eno pa skupno z vojsko. Z vsem tem delom se naša mladina gradi in usposablja in pri tem ho$e pokazati, da je res vredna živeti v Titovi Jugoslaviji. Mladina Ilirske Bistrice si je zadala nalogo, da bo v najkrajšem času popravila 10 km proge, katera je precej opuščena in zelo ovira pri prehodu vlaka. Pregarje. Pohvaliti moramo mladino iz vasi Pregarje, ki je že tako vsa izčrpana po 4 letni borbi. Vas je na splošno vsa popaljeoa, zato si j8 mladina zadala nalogo v trimesečnem tekmovanju, da bo pomagala druži' nam, od katerih so sinovi v vojski padli v NOV itd. 19 mladink je na' pravilo 151 ur prostovoljnega dela« s katerim so okopale 4 zemljiške po* vršine krompirja, očistile plevel itd’i 6 mladincev je pomagalo pri obnaV' Ijanju gospodarskih poslopij, skupo0 so napravili 89 ur prostovoljnega dc' la. Nadalje so napravili 131 ur delai v katerih so okopali 1 ha. zemljiške površine in 189 prostovoljnega del®’ medtem je samo ena tovarišica V 50 urah okopala 1 ar zemljiške površin® krompirja, trije tovariši so napravil' 38 ur dela materi, katera je po-slala sina v Brčko Banoviči. 100 ur je mla' dina posvetila pri obnavljanju šolei nadalje so pomagali hišnim gospodarjem pri oranju zemlje in pri tem s° popravili 1500 m poljske poti. Mladinke so okrasile grobove padlih borcev. Kljub temu, da je vas zelo siromašna, so nabrali 500 lir prostovoljnih prispevkov za odkritje spominske plošče padlih talcev v Pilovčah, nabrali so prostovoljnih prispevkov z® fond obnove 500 lir. Izvedli so nabiralno akcijo, pri kateri so nabiral' za mladino, katera je odpotovala * Brčko—Banoviči, in to: 91 lir, nadalje 70 kg krompirja,, 10 kg fižola, 5 kg graha, 3 kg moke in 1 kg maščobe. V Brčko—Banoviči so poslali 5 ml®" dincev. Mladina je res pohvale vredna, ker je pri vsakem delu vztrajn® in se-pokaže požrtvovalno, ker s ten' ve, da koristi narodu samemu. Mladina koplje temelje na Lokvah Sovjetska jvtja-k dežela milijonov srečnih ljudi Brez vsakega dvoma je lik prave, od ^seh ljudskih množic sveta zaželene urzave država delavcev in kmetov, rojena ' 7^1 teh ljudi za svobodo, zgrajena v jiajtežjih naporih obnavljanja in ustvarjanja ter branjena s tisoči, z desettisoči sovjetskih ljudi pred fašističnimi osva-laici, to je Sovjetska zveza. Kot rečeno, Je sovjetska zveza država, kakršno si eie vsi narodi sveta, in ta država je ne I rat tudi dokazala, da je tudi vredna, a med delovnimi silami vsega sveta veija kot najboljša država. Sovjetska zveza je že dvakrat pokazala svojo gigantsko moč. Prvič, ko se je s silnim poletom dvignila iz razdejanj revolucije v eno najmodernejših držav na svetu, in drugič, ko je zdržala na svojih ramenih glavno breme borbe za uničenje fašističnih osvajalcev. S temi svojimi dejanji je Sovjetska zveza razbila v'svetu tudi delovanje tistih puhlih protisovjetskih obrekovanj in vzela imperialistom orožje iz rok ter utrdila ljudske množice v njihovem zaupanju v Sovjetsko zvezo. STOTINE NOVIH LJUDI ŽE STOJE PRI NAS NA ODGOVORNIH POLOŽAJIH V petletki ne gradimo samo gigant-, skih tvornic, temveč ustvarjamo tudi ljudi kolosalne energije. Stolpne takih novih ljudi že stoji pri nas na odgovornih bojnih položajih poleg starih borcev delavskega razreda, ki so se pol življenja učili delali v ilegali, po ječah, v izgnanstvu, na prisilnem delu. Literati in kritiki bi ne smeli pozabljati, da žive pred očmi in v krogu takih ljudi, da gredo tisoči njih v literaturo in tisk kot na bojne sektorje kulturne revolucije. NI JE OVIRE, KI BI JE NE MOGLI PREMAGATI , Ko se je porodila ideja Dnjeprosiroja, so se nergači, skeptiki in sovražniki proletariata posmehovali in tolažili drug drugega: »Nič ne bodo opravili boljše-viki. Sile Dnjepra ne bodo ukrotili.« lJa so jo ukrotili. Šlo je, Dnjeper je premagan in Odslej bo ubogljivo služil razvoju socialistične graditve. V čem je smisel zmage poleg njenega industrijskega pomena za našo deželo? Velikanska množina energije deroče reke je odtekala brezplodno v morje, kjer je že tako dovolj vode. Razumno vodeno delo ljudi jer organiziralo to energijo in jo prisililo, da plodonosno služi obogatitvi naše dežele. Obenem s tem je proletariat Zveze sovjetov dokazal sebi, da ni ovire, ki bi je ne mogel premagati, da ni cilja, ki bi ga ne mogel doseči. Stalin in Gorki na Rdečem trgu 1931. leta. VSAK FANT, VSAKO DEKLE VE, DA IMA ZAGOTOVLJENE PRAVICE DO DELA Stolisoči, milijoni mladine so odcveteli, ne da bi se razcveteli, padali so pod jarmom idiolizma okrajnih mestec, vasi in naselij, zdaj so odprta tej mladini vsa pola in vedno močneje se dviga želja po znanju. Pri nas ni nezaposlenosti, vsak fant, vsako dekle ve, da ima zagotovljeno pravico do dela, česar ni nikjer na svetu, naša mladina ne pozna vprašanja no bolj žare njene oči od veselja, da živi c deželi, kjer se luko naglo in lepo vzgaja telo in luko ognjevito, zmagovito cvete v njej borbeni, herojski duh, ki se sleherni dan kuže v delu za obogatitev ljudstva, za obrambo domovine proti sovražnikom, duh, ki malone sleherni dan rodi drzne podvige za blaginjo svoje domovine. Ko gledaš te desettisoče fantov in deklet, kako stopajo v strumnih vrstah veliki bodočnosti naproti, čutiš nemir, ki ti srce kar razganja. Čutiš pd tudi žalost, ker ti ni mesta v vrstah te mogočne armade, ker ne moreš več stopati v koraku Plodna sovjetska zemlja rodi delavnemu človeku sadove. TO JE ČLOVEKOVO DELO, TO SMO NAPRAVILI Ml . (> delu v Sovjetski zvezi je napisal Maksim Gorki sledeče besede: Povariši, to kar dela človek, je po-"[arnbnejše od vsega, kur dela narava, .l ji moramo biti hvaležni za to, da nas je Postavila na svet. Va, postavila nas d-lVSe drug* pa izvira od nas. Vse, kur /daino za svojo udobnost, vse gmotne J* .ine, ki nam pomagajo živeli, vsi • r,)H, ki lajšajo delavcem delo, vse to e delo človeških rok. ,.... 0 je. človekovo delo, to smo napra-,n[, mi ustvarjamo drugo naravo. n Ujejte, mi, ki ustvarjamo drugo na- ravo, smo postali zdaj, ko je delavski razred v Sovjetski socialistični republiki prevzel oblast v svoje roke, ko je vzel v svoje roke sredstva za proizvodnjo, popolni gospodarji dežele. Delavski razred, ki je znal izvojevali toliko zmag, bo zdaj brez vsakega dvoma znid uredili tisto idealno, pravično, lepo življenje, ki ga je že zdavnaj zaslužil in do katerega ima pravico. r Glejte, tovariši, to so misli, to je tista sila, ki me je vse življenje držala na nogah. Držala me je, me drži in me bo držala do konca mojih dni. ČE PA BI KDO POSKUSIL ZAUSTAVITI TO ROKO, SE BO STISNILA V PEST ^ Jem, kaj je delo, lo je vir vse ra-iJJ1’ vsega najboljšega na svelu. In ni-v vsej zgodovini človeštva, nikoli se človeški 'razum in. volja dvignila ”l(> visoko, kakor zdaj pri nas. Veruj-i. > 4« bo roka, ki je naredila vse to, ar vidci, gradila tudi. v bodoče. Če J , krfo poizkusil zaustaviti to roko, , k?; stisnila v pest, ki bo razbila vse, ar ji bo stopilo na pot. * Mislim, da še nikoli na svetu v vsej Sodovini delo ni tako jasno in prepri- čevalno kazalo svoje pravljične slike, ki je preoblikovala ljudi in življenje, kakor kaže to silo v naših dneh pri nas, v državi delavcev in kmetov. • Sleherni človek mora opravljati svoje delo po svojih sposobnostih, s svojo energijo, kar je ima, najboljši izmed vas posebno dobro vedo lo in njihovo delovno herojstvo je za vzgled -vsemu delavnemu ljudstvu, služi za vzgled tudi meni. čas nam je dragocen, niti minute ne smemo zapravili. S smehljajem gleda ljudstvo v bodočnost, ker mu pri delu pomaga traktor. Vedno težje naloge v graditvi gospodarstva si poslavlja tisti del delavcev in kmetov, ki je organiziran v boljševiški Partiji, ki je v njem poosebljen razum 160 milijonske množice prebivalstva in ki jo vodi od zmage do zmage. ZNALA SEM IZBIRATI NAJBOLJŠE LJUDI Ko so Gorkega obiskali kolhozhiki, ki so prišli k njemu na posvetovanje, je bila med njimi ludi 19 letna Irina Ni-kulšina in Gorki jo je vprašal: »Kako si mogla kot mlado dekle doseči tako visoko čast, da si se udeležila posvetovanj naprednih kolhoznikov?« »Saj nisem dekle, temveč brigadir velike poljedelske brigade, ki je bila ena izmed najbolj zaostalih v kolhozu, zdaj pa je v vsem kraju najboljša,« je odgovorila Irina. Nikuliša je nato pripovedovala Gorkemu, kako je brigada delala, preden je ona postala brigadir, kako je prišla v brigado in da šteje brigada samo 12 članov, pa obdeluje 900 ha zemlje. Gorki jo je vprašal, kako je mogla kot mlada kolhoznica doseči tako velike uspehe pri delu. Irina mu je odgovorila: »Povzpela sem se na prvo mesto, ker sem znala izbrati najboljše ljudi in nagrajevati dobro delo, organizirala sem socialistično tekmovanje, organizirala vzgojno delo med člani brigade, uredila sobo za oddih, kjer je lahko vsak kmet po delu počival. Vse to je pripomoglo, da sem zmagala.« Te male Irine Gorki ni pozabil, ampak ji je večkrat tudi pisal. V enem izmed pisem je napisal med drugim v zvezi z uspešno zaključeno žetvijo sledeče: »'Želim li, da bi bila prva tudi v bodoče, toda kar je glavno, spoštuj slehernega kolhoznika, obišči vsakega na domu, povprašaj ga o težavah, ki jih imajo in prizadevaj si pomagati jim. Izpolnjuj vedno točno dane obljube!« o delu, pred njo sloji samo vprašanje o izberi poklica. Vedno globlje poganjajo v njo korenine Partije, ki sesajo iz zemlje najdragocenejše šoke, se hranijo z energijo, revolucionarno organizirajo mnogovrstno kvalificirano energijo ter bogate deželo z intelektualnimi silami. To je glavno, najdragocenejše, najodloč-nejse izmed vsega, kar se ustvarja v naši prelepi, izredno bogati, prostrani in srečni deželi. MLADINA JE POKAZALA SVETU SVOJE USTVARJALNE SILE V IZGRADNJI SOVJETSKE DOMOVINE Z vsakim lelom so naše parade Jiz-kulture veselejše, pestrejše in bogatejše, vedno trdnejši je korak mladine in ved- z njo. Toda lo je osebna žalost, ki ugasne hitro, kakor vžigalica. Zmaga veselja, da živiš sredi ljudi, ki jih je poklicala zgodovina, da rešijo ves svet delovnega ljudstva, v lem veselju zgori vsa žalost, v njej lahko preneseš vse udarce, celo lake, ki niso osebni. Veselje in ponos nad uspehi dela in kulturne rasli — kdaj in kdo je užival to v toliki'meri, kakor je nam dana pravica, da uživamo povzdigujoči vpliv teh sil. Komsomol (Sovjetska mladina), ta neizčrpna rezerva ■Partije, je že pokazal svelu svoje ustvarjalne sile v izgradnji socialistične države, pokazal je in neprestano dan za dnem kaže te sile. POL MILIJONA AVTOMOBILOV LETNO — TO JE UTRIP SOVJETSKE PRODUKCIJE Kako silna je ustvarjalnost sovjetskih ljudi, naj pove par podatkov o novi sovjetski petletki. Oglejmo si samo eno obvezo sovjetske petletke in ta je, da bo sovjetsko ljudstvo V tem času izdelalo bOO tisoč avtomobilov letno. Če vemo, da carska Rusija sploh ni izdelovala svojih avtomobilov, potem je to gigantski korak, ki ga je v svojem razvoju napravila Sovjetska zveza. Med vojno se je sovjetska avtomobilska industrija še dvignila? v najtežjih trenutkih, v novembru 1941, se je tovariš Slatin tisebno prepričal o stanju avtomobilske industrije. Takrat so začeti po njegovi zamisli graditi prvo avtomobilsko tovarno na Uralu. V juliju 1944 so že prišii iz te tovarne prvi avtomobili. Na iniciativo tov. Stalina so začeli sovjetski konstruktorji izdelovati nov model osebnega avtomobila višje kategorije, ki je znan pod znamko ZIS-110. Ta model je. bil zasnovan med bitko za Stalingrad. Tovariš Stalin je nekoč pokazal konstruktorjem, kakšne locarne in osebne avtomobile je treba izdelovati. 19. junija 1945 pa so si člani vlade • s tovarišem Stalinom na čelu v Kremlju ogledali modele novih avtomobilov. Velik je pomen avtomobilskega prò-mela v narodnem gospodarstvu Sovjel-Nadaljevanje na 6. strani. Tovarna avtobomilov v Sovjetski zvezi. To je lik prerojenega sovjetskega človeku. Fizkulturniki na Rdečem trgu v Moskvi Nadaljevanje s 5. strani. ske dežele. Povsod, na tri/ih in ulicah mest, po vaseh in cestah tovarniških kompleksov se je pojavil med stalinskimi, petletkami sovjetski avtomobil. Poiimi odvažajo posebni avtomobili sneg i ulic, poleti čistijo in izpirajo mestni asfalt. Po ulicah vozijo avtomobili najrazličnejše proizvodnje v službi industrije, trgovine in prebivalstva. Prav tako važno vlogo pa igra avtomobil na vasi. V dneh, ko kolhozniki pospravljajo letino, vozijo k silosom in skladiščem drug za drugim težki tovorni avtomobili, ki dovažajo žito. Avtomobili omogočajo dovoz blaga široke potrošnje v najbolj oddaljene kraje. Avtomobilskemu prometu se ima zahvaliti sovjetska vas, da ima redno poštno zvezo s mestom. Traktor in avtomobil sta izpremenila lice sovjetske vasi. In naenkrat nova sovjetska petletka, ki bo dala pol milijona avtomobilov letno, to se pravi, da bo avtomobil prodrl v najbolj zapuščene kotičke sovjetske dežele, posegel bo v življenje in dejanja delovnega ljudstva na zadnjem koščku sovjetske zemlje. S tekočih trakov avtomobilskih tovarn se bodo usipali v nepretrganih vrstah tovorni avtomobili, limuzine, avtoraztovorniki, aviocisterne, avtobusi, gazogeneratorski avtomobili. Pol milijona avtomobilov letno, d do 4 krat se bo povečala proizvajalna zmogljivost sedanjih avtomobilskih tovarn. S polno paro gradijo tovarno v Dnjepro-petrovsku. Zgrajene bodo avtomobilske tovarne v Peli Rusiji, v Gruziji, ob Volgi in v Sibiriji. Minilo bo pet let. Iz razvalin se bodo dvignila mesta, zažarele bodo luči novih elektrarn, nastale bodo nove tovarne, goreli‘novi plavži. Spremenilo se bo lice sovjetske dežele. Ob železnicah bodo izpeljane avtomobilske ceste, po gladkem asfaltili bodo drveli tisoči avtomobilov. To je skromna slika grandioznega razmaha sovjetske industrije; nazmah avtomobilske industrije v novi petletki bo ustvaril vse pogoje, da se bo avtomobil utrdil v gospodarstvu in življenju sovjetskih ljudi kot eno izmed osnovnih prometnih spedstev. ŠPORT JE POSTAL V SOVJETSKI ZVEZI LAST LJUDSTVA, VIR SREČE IN RADOSTI, MOČI IN LEPOTE MILIJONOV DELOVNIH LJUDI V MESTIH IN NA DEŽELI Sovjetska zveza je ena redkih dežel, kjer športu in telesni vzgoji sploh pripisujejo pomen, kakršnega ima dejansko v življenju ljudstva. Kultura je postala pristopna najširšim ■ ljudskim množicam, poslala je ljudska kultura. Ko govorimo o kulturi, o splošni vzgoji, moramo imeli pred očmi vse manifestacije človeškega ustvarjanja in med temi manifestacijami zavzema pomemben del tudi telesna kultura, ki je izobliliovana v posameznih športnih panogah. Sovjetska oblast ne vidi v športu samo zabave in razvedrila, temveč sredstvo za vzgajanje sovjetskih državljanov in izboljšanje njihovega zdravja. Zato bi se motil, kdor bi mislil, da se v Sovjetski zvezi peča s športom samo mladina. V športnih društvih je organiziranih nad deset milijonov ljudi poleg 20 milijonov mladincev. V letih od 1H41 do VJ4Ó je sodelovalo pri množičnem zimskem teku okrog 00 milijonov ljudi, to je 30 procentov vsega sovjetskega prebivalstva, to pomeni, da fizkullura v Sovjetski zvezi ni le sama sebi namen, temveč da predvsem služi interesom ljudstva Sovjetske zveze, da vzgaja in pre-kaljuje mladino za graditev in obrambo pridobitev, ki jih je izvojevala velika oktobrska revolucija. Svetovni rekordi, ki jih dosegajo sovjetski ljudje, so naraven rezultat rnnožične gojitve športa. Danes je šport postal v Sovjetski zvezi ponovno last ljudstva, vir sreče in radosti, moči in lepote milijonov delovnih ljudi v mestih in na podeželju, kolhoz- e* ni ko v in delavcev, tako fizičnih delavcev kakor znanstvenikov, tehnikov in umetnikov. Zalo v Sovjetski zvezi tudi no poznajo športnikov profesionalcev. Kdo so sovjetski športniki? Vsak sovjetski športnik ima svoj glavni poklic, ki mu omogoča udobno in kulturno življenje. Tako je bil eden najbolj znanih nogometašev Sovjetske zveze, Ivan Aleksundrovič Ko-čelkov, pred zadnjo vojno delavec v tovarni Stalin, od leta 1044 pa je poročnik Rdeče armade. Rrata Serafin in Georgij Znamenski, zaslužna športnika in rekorderju v teku, sta medicinca. Lahko rečemo, da v Sovjetski zvezi goje vse vrste športa. Znani so nam uspehi nogometnega tima Dinamo, ki je lani jeseni žel take uspehe v Evropi. Tako je tudi v ostalih Športnih strokah; drsanje, lahka atletika, streljanje, smučanje, veslanje, odbojka, kolesarstvo, motociklizem, boks, jahanje, skakanje s padalom Ud. Našteli bi lahko okrog 30 raznih vrst športa, ki jih gojijo v Sovjetski zvezi in v katerih so sovjetski športniki dosegli pomembne uspehe. Zalo so tudi med veliko domovinsko vojno sovjetski športniki tako častno izpolnili svojo nalogo branilcev svobode in neodvisnosti ne le svoje velike domovine, temveč tudi vseh zasužnjenih narodov. Sovjetska družbena ureditev je spremenila socialistično domovino delavcev in kmetov v najnaprednejšo de-želp kulture. NA eiOAVI STRANI STE VI, »MOJSTRI KULTURE«? Maksim Gorki je na pismo ameriških književnikov odgovoril preiut oceana sledeče: Najbrž se zelo čudite, da vam tuji ljudje z one strani oceana pišejo to nismo. Tako pišete vi. Ne, vašemu pismu se ne čudim, Taka pisma niso redka in motite se, da je vaše pismo »originalno*. Med obupnimi kriki intelektualcev v zadnjih dveh, treh letih je bilo mnogo takih. Seveda, delo inteligence je bilo v glavnem v lem, da Kdo so naši notranji nasprotniki ? Reakcionarjev ne plašijo nobena sredstva: njim ni sveta volja naroda, njegova verska čustva njegov gospodarski obstoj, niti njegova kri, da, tudi izdajstvo brata, očeta, sestre jih ne ustavi v njihovem podlem protiljudskem delovanju Postavljeno vprašanje bi moralo biti pravzaprav jasno vsakemu državljanu vsake države. Ljudstvu J K pa še toliko bolj, saj je v dobi 25 letnega suženjstva in v 4 letih narodno-osvo-bodilne borbe imel priliko ne samo videti, ampak na lastni koži občutiti zlo notranjih nasprotnikov. Koliko težja je bila borba, koliko več žrtev, koliko več uspehov je imel sovražnik prav zaradi tjstih gadov, ki so se plazili med nami in izkoriščali našo zaupljivost, misel, da je vsak pošten, da je vsak predan naši sveti borbi. Koli; kokrat smo grešili, ko smo poslušali take, ali smo se razgovarjali s takimi, ki so nastopali v raznih oblikah — oblekah, z raznimi načini, nameni, ob razjiih prilikah in na raznih mestih. Zato borba proti notranjim nasprotnikom ni lahka. Kaj pa danes, ko smo si že pridobili tisto, zn kar smo umirali, trpeli, se borili, ko imamo svojo lastno državo, ljudsko oblast v njej, ko smo se osvobodili izpod fašizma, — ali je tudi danes potrebna borba proti notranjim nasprotnikom? Kako jih spoznati? Kdo so? Prvo, kar moramo vedeti pri spoznavanju nasprotnikov, je namreč to, da vsak sovražnik skuša zadeti svojega nasprotnika na najbolj občutljivem mestu. Kje pa smo mi najbolj občutljivi. če ne ravno na mestu naše enotnosti, s katero smo zmagali, s katero bomo edino le čim prej obnovili našo mlado državo, premagali vse ovire — zapreke, ter vse notranje in zunanje sovražnike. Torej prav proti tej enotnosti se borijo naši nasprotniki, ker vedo. da je to naše najmočnejše orožje. Od tu potem izvira dejstvo, da hodi io med nami ljudje, ki jim ni po volji naša ljudska oblast in po navodilih od zunaj razbijajo našo enotnost s tem, da napadajo našo ljudsko oblast, osvobodilno fronto, naše množične organizacije, zadružništvo, sindikate. Čisto jasno, razbiti narod na dve ali več strank, skupin — grup. pomeni oslabiti državo, jo napraviti nesposobno za obrambo — za ohranitev in izgradnjo. Pri zasledovanju tega cilja, pa se taki agenti mednarodne reakcije ne plašijo nobenega sredstva. Ni jim sveta volja naroda, niti njegova ver- ska čustva, niti njegov gospodarski obstoj, niti njegova kri, samo da dosežejo svoje podle cilje. Da, tudi izdajstvo svojega brata — očeta — sestre jim ni bilo in jim ne bo preveč, samo da uspejo. Tako vidimo, da je naša politična enotnost, strnjenost najbolj izpostavljena napadanju naših notranjih nasprotnikov. Jasno je, da je s tem povezana tudi moč naše države, mednarodni ugled in udejstvovanje, naš gospodarski napredek in ureditev tega, kar smo si priborili. Napad na naš gospodarski napredek, obnovo, urejevanje ljudske oblasti, utrjevanje države sploh, je drugi način protiljudskc borbe naših notranjih nasprotnikov. Kje srečamo te nasprotnike? V obratih, v industriji, v zadrugah , v pisarnah, ustanovah, na polju, vsepovsod. Šepetajo nam, govorijo, kaj tako pridno delate, saj ste že dovolj trpeli. Še nedeljskega počitka vam ne dajo, samo zahtevajo, vero vam preganjajo, vidite kako bo slaba letina, samo zato, ker imate takp oblast, Trsta nisteulobili, čeprav so bili oni prvi, ki so to želeli. In ne samo želeli, temveč tudi na tem delali. Kako spretno znajo izrabiti vsako posamezno napako, jo posplošiti na vso državo, vso oblast, vso organizacijo. Kako spretno znaj.o izrabiti vsako vremensko nepriliko, vsako težavo, — jo prikazati kot kazen. Iz njihovih ust ne bomo čuli nikdar bodrilne besede, pohvale, dobrega nasveta, nasprotno, k vsakemu našemu neuspehu bodo prilili grenko kapljo pelina, samo da bi dosegli svoj podli cilj — rušenje naše delavnosti. Ko smo tako premotrili cilje naših nasprotnikov, tedaj se šele lahko vprašamo; kdo so? Če bomo imeli vedno pred očmi našo enotnost, izgradnjo naše države, tedaj jih bomo hitro našli in izločili. Ali pa smo mi danes dovolj oprezni, ostri, občutljivi proti našim notranjim sovražnikom? Nikakor ne! Včasih prepogosto pozabljamo, da fašizem še ni premagan, da protiljudskc klike še obstojajo, da skušajo utrditi svoje pozicije, da še vedno upajo na svoj 'povratek, na brezskrbno živl jenje na račun delovnih množic. Pozabili smo, ko- liko smo morali za časa naše_ borb« pretrpeti prav zaradi tistih, koliko korakov opreznosti je bilo, koliko nezaupanja, kako ostro smo poslušali, kako ostro smo mislili, predno smo narp dili en korak, izrekli eno besedo, zaupali svojemu bratu, sestri. In l»'av zaradi tega je bila naša borba zmagovita, naši notranji sovražniki nis0 uspevali. Nasprotno, hitro smo jih spoznali. razkrinkali, onemogočili. Ali morda taka borba danes ni P.0-trebna?Ali nam dogodki v svetu ,n pri nas ne kažejo, kako potrebna .lP-kako nujna! Prav posebno danes, ko vidimo, ko čutimo vsak dan. da pon'p' ni strnjenost, enotnost, bratstvo, mo^ no državo. Ko vidimo, da v svetu nf' kateri narodi skušajo še vedno svojo voljo vsiljevati drugim, gazijo samoodločbo ljudske volje, ljudske oblas*1’ ali ni potem dolžnost nas vseh, ki ‘° imamo, da čuvamo, oprezno čuvamo, da smo nezaupljivi proti vsem tistim, ki danes med nami rovarijo. razbU*' jo, ki izkoriščajoč gospodarske ^ežave, verska čustva, katere koli nepribk® ali prilike, skušajo razbijati našo enotnost, slabiti našo ljudsko oblast, nas° obnovo in s tem naše najdražje, I, (fašist Hitler)? Zdaj je čas, da vas vprašam: Ha gavi strani str. »mojstri kulture*, "n strani prastare kulture za ustvaritev n®' vib življenjskih oblik ali proti tej sili :n ohranitev razreda neodgovornih razbojnikov, razreda, ki že deluje na Irmeli" zakona o vztrajnosti? morajo narodi Jugoslavije, kjer so prevzeli delavči in kmetje oblast v svoje roke, učiti, če hočejo svojemu ljudst'’11 doseči to, kar so dosegli sovjetski Ijudj®, Ljubezen do Sovjetske zveže, natancn® spoznavanje Sovjetske zveze je dolžnost, ki nam jo nalaga ljubezen do .lugi>*la' vije, ljubezen do 'toliko časa trpeče?” ljudstva v Jugoslaviji, Ustvarjalnost ,n spoznavanje ustvarjalnosti Sovjetske zveze zahteva od na« nujnost dela, ki ga pričakuje od nas naša domovina. SOVJETSKA ZEMLJA, DEŽELA JUTRIŠNJEGA DNE Td skopi pogledi v delo in življenje Sovjetske zveze, v delo in življenje sovjetskih ljudi nam jasno pričajo, da je to zemlja bodočnosti, zemlja jutrišnjega dne, ki se bistveno razlikuje od vsega ostalega izkoriščevalskega sveta, kakor ga je živo osUkal Gorki v pismu ameriškim književnikom, v času najbolj podle kapitalistične kampanje vse svetovne reakcije proti Sovjetski zvezi. Sovjetska zveza je za nas abecednica, učbenik dela, ustvarjalnosti. Od Sovjetske zveze se Izdal je lastno ljudstvo, organiziral je zločinske horde morilcev, pokrenil množična klanja ljudi, borečih se za svobodo, prodal domovino tuiim interesom, se spečal s Krvniki našega ljudstva in sam postal naiki voločnejša zver, zato stoji Dne 13. marca so organi državne varnosti ujeli največjega izdajalca, zločinca in slugo reakcije Draža Mi-tailoviča, ki se je skrival nekje v bosanskih hribih pred ljudsko sodbo. . skupaj so prijeli tudi nekaj njegovih sodelavcev. Ljudstvq Jugoslavije in prav tako Julijske krajine je o vest sprejelo z velikim zadovoljstvom; ministru za notranje zadeve, generalnemu poročniku Aleksandru Ran-Kovicu, je takoj poslalo številne reso-ucije, v katerih je zahtevalo pravično kazen za zločinca. Vik in krik pa ;U “Venila takoj mednarodna reukca-Ja, ki je vedela, da je z ujetjem Mihailoviča izgubila svojega nekdanjega najboljšega agenta v Jugoslaviji, »gorskega carjac. Že s tem svojim korakom 80 reakcionarji dokazali, da velja v celoti nuš stari pregovor: »Če stopis I/n'A ,reP — zacvili!« Celo vlada '•UÀ sé je drznila dvakrat po vrsti zahtevati pri jugoslovanski vladi, naj pri ■«pravi zaslišijo tudi ameriško priče, kf hi baje dokazale, da se je Mihailovič bori! skupaj z zavezniki vse do eta 1944, jiotem pa so o njem »nasta-Ft 7MZIla Protislovna mnenja«. Vlada v t-RJ je na prvo noto odgovorila, da so preveliki Mihailovičfivi zločini, da Mihailovič pred ljudskim sodiščem Mihailovič priznava, da se je boril zoper narodno osvobodilno gibanje, nosilca borbe proti okupatorju, in da je postal zaveznik Nemcev in Ljotičevcev zato, ker je bilo uničenje »komunizma« potrebno njemu kot Nemcem in Ljotičevcem bi se o tem še debatiralo; zločinca bo sodilo vojaško sodišče po načelih pravice. Na drugo noto pa vlada FLRJ sploh ni odgovorila, ker je bila mnenja, da to pomeni že poskus vmešavanja v notranje državne zadeve in žaljenje narodov Jugoslavije. Dne 10, junija se je začela pred vojaškim sodiščem vrhovnega sodišča FLRJ razprava proti zločincu Mihailoviču in njegovim 23 sodelavcem. Obtoženci imajo 19 zagovornikov, ki so si jih izbrali sami. Ljudstvo Jugoslavijo in Julijske Krajine z velikim odobravanjem sledi razpravi, ki je razkrinkala vse delo izdajalcev — vojnih zločincev. Prav tako pa razpravi sledijo napredne množice vsega sveta; pri sojenju je prisotnih 70 inozemskih novinarjev, ki jvoročajo o poteku svetovnemu tisku. MIHAILOVIČ SE JE POVEZAL Z VSEMI DOMAČIMI IZDAJALCI IN MEDNARODNO REAKCIJO ZA UNIČENJE NARODNO OSVOBODILNEGA GIBANJA Dgiejmo si na kratko, kakšno zločinsko delo so vodili Mihailovič, njc-Kpvi sodelavci in ostala svetovna reakcija med narodno osvobodilno vojno v Jugoslaviji: Mihailovič Dragoljub — jJ ra ža je bil pred vojno polkovnik mvse jugoslovanske vojske, za časa akupacuje pa je bil od begunske »vla-ae« povišan v čin »armijskega genc-rala« kot načelnik štaba vrhovne ko-oiande tako zvane »Jugoslovanske vojske v domovini« in »minister za vojsko v begunski vladi«. Od julija do novembra 1941 je organiziral v okupi-rani Jugoslaviji četniško organizacijo, M Jo je imenoval »Jugoslovanska vojska v domovini«. Čim pa je pričela delovati osvobodilna vojska ljudstva Proti okupatorju, je pričel sodelovati ?, nemškimi in itali janskimi okupatorji in vsemi sodelavci okupatorja, svojo Bosno in Hercegovino in se je partizanska vojska vse bolj širila, je Mihailovič tedaj v naj večji tajnosti pripravljal splošni napad -na partizane in je v svoje vrste sprejel večje število pristašev »vojvode Počunca«, ki so so odkrito stavili v službo nemškega okupatorja. Ukazal je tudi svojim komandantom izvršiti več napadov na partizane in dopuščal svojim oficirjem več j izgredov proti narodno osvobodilni vojski. Ker ni mogel preprečiti osvobodilne vstaje v Srbiji, je sklenil Mihailovič v strahu, da ne bi ostal osamljen in zapuščen od naroda. 26. oktobra 1944” sporazum s komandantom narodno osvobodilnih partizanskih oddelkov Jugoslavije tov. Titom o skupni borbi partizanov in četnikov proti okupatorju in njegovim slugam. Kljub temu pa je Mihailovič še nadalje tajno priprav- Izdajalec Draža Mihailovič pri zasliševanju. 0rSanizacijo pa je uporabil za dušenj« osvobodilne borbe in za izvrševanje neštetih zločinov. Kljub sporazumu s predstavniki par-bzanskega valjevskega oddelka, je zahrbtno napadel en valjevski oddelek v vasi Planici. Ko je izbruhnila vstaja T 'fi'biji in so partizani začeli osvobajati mesta, je stopil Mihailovič v tajno zvezo s predsednikom lutkovne >srbsko vlade«, izdajalcem Nedičem, s katerim je sklenil 5. septembra 1941 sporazum v svrlio skupno borbe za H*1 tlačen j e« ljudske vstaje v Srbiji: oklenila sta, da bosta sodelovala v «orbi proti partizanom, Nedič pa se je obvezal, da Ivo nudil četnikom denarno pomoč in da bo dosegel pri Nemcih, »e bodo preganjali četnikov; sesta-'‘la sta tudi skupni operacijski načrt čiščenje Srbije od partizanov. Ncm-‘ general Dankclmann, ki ga je Ne-V‘c obvestil o sklenjenem sporazumu, •t® sporazum odobril in nemški okupatorji niso storili nobenih korakov Proti Mihailoviču in njegovim četam. Ko je tako v največji tajnosti in ‘Jo sodelovanju s khslipgovcem Nedi-cetn pripravljal potlačeiije osvobodilne ystaje v Srbiji, je Mihailovič s pomoč-Jo okupatorja in Nediča prikrival iz-■1° in govoril predstavnikom parti-?“n®v, da ne Imdo njegovi'četniki ni-k<>U napadli partizanov in da bo stopil v borbo proti okupatorju, čim bo sma-l'nl. da je prišel ugodni trenutek. Istočasno pa je organiziral propagando “ed ljudstvom, da »še ni prišel čas« ■a oboroženo borbo proti okupatorju ‘n da bi okupator v tem slučaju z rc-Presalijami uničil srbski narod. S tako \ri .■ zahrbtno propagando je hotel ‘Lhailovič že takrat prestrašiti Ijud- he množice 'n jih odvrniti od vstaje, m , pi strani pa pomagati okupator-ki so poskušali z vsemi sredstvi ■«ausiti osvobodilno vstajo srbskega naroda. Čeprav je septembra 1941 zajela i uhodil n a vstaja Srbijo, Črno goro, ijal splošni napad na partizane, da jih uniči. Kmalu po prihodu dveh oficirjev oc| begunske vlade v njegov štab ter po prihodu angleškega majorja Hudsona iz Kaira, ki je prinesel s seboj od svojih nadreietjih poslanico, ki se je glasila: »Jugoslovani se morajo boriti za Jugoslavijo, ne pa da bi se vstaja spremenila v vstajo komunistov za Sovjetsko Rusijo,« je izdal Mihailovič po končanih pripravah t. novembra 1941 komandantom svojih oddelkov ukaz, da umaknejo iz fronte proti Nemcem vse oddelke in da začno splošni napad na partizane. Tako je prekršil sporazum s Titom, ki ga je teden dni poprej podpisal. Na Mihailo-vičevo povelje so vsi njegovi oddelki zapustili fronte proti Nemcem, jim odprli prosto pot na osvobojeno ozemlje in začeli splošni napad na partizane. Ta napad četnikov na partizane je bil hitro zlomljen. Mihailovič pa je kljub teinu nadaljeval izdajalsko borijo, ker so ga hrabrile poslanice begunske vlade i/. Londona. Pozneje je položaj za njega postal težak in ko je nastopil razpad njegovih oddelkov, se je Mihailovič po soglasnem sklepu svojega štalia skupaj z nekaterimi svojimi oficirji sestal z zastopniki Nemcev v vasi Divci pri Valjevu; o tem sestanku je preko angleške obveščevalne službe obvestil begunsko vlado. Še isto noč so potem četniki izročili Nemcem 365 partizanov, ki so jih s prevaro ujeli in razorožili. . Dne 20. novembra je prišlo do premirja med četniki in partizani, ker je Mihailovič obljubil, da se bo boril proti okupatorju skupaj s partizani; tri dni pozneje pa je Mihailovič to pogodbo prekršil in izdal svojim komandantom povelje, da se ne smejo boriti pfoti Okupatorju. Po koncu te prve ofenzive je več Mihailovičevih komandantov na njegovo povelje odšlo s svojimi oddelki na teren, kjer so delali po njegovih Poglejte, to so sledovi Mihailovičevih fašističnih bajonetov; Mariji Borovac so četniki v naročju zaklali triletnega sina, njej pa prebodli telo; Andriji Pevičiču pa so četniki zaklali očeta, njega pa ranili na trebuhu. smernicah in legalizirano od strani okupatorja. V letu 1942 so se Četniki skupaj /. Nemci, ncdičcvci in ijoti-čevci borili proti partizanom, ki so ostali v Srbiji. MihaUovičeve »legalizirane oddelke« so Nemci oborožili in vzdrževali ter jih uporabljali za borbo proti partizanom; z njimi so izvrševali nasilja nad desettisoči srbskih rodoljubov. Vsi ti oddelki pa so so ravnali po navodilih Mihailoviča. Poleg legaliziranih oddelkov je imel še nekaj oddelkov, ki niso bili pod poveljstvom Nemcev in Nediča, a so kljub temu z njimi sodelovali. Decembra 1941 je spravil Mihailovič pod svoje poveljstvo tudi četnike v Črni gori in Sandž.aku, ki so služili Italijanom. V jeseni 1941 si. je Mihailovič pod svojo komando spravil tudi četnike v Bosni in Hercegovini. Po Mihailovičevih navodilih so se januarja 1942 njegovi oficirji in funkcionarji sestali v Črni gori z Italijani, s katerimi so sklenili pismeni sporazum o sodelovanju v borbi proti partizanom. V Slovenijo je Mihailovič v tem času poslal majorja Novaka, ki jo sodeloval z okupatorjem in izdajalsko belo gardo ter organiziral slovenske' četnike, znane pod imenom »plava garda«. Ti oddelki so odkrito sodelovali z okupatorjem in izdajalsko belo gardo. V ta čas spada tudi zahteva angleškega majorja Hudsona, ki je zahteval od Mihailoviča, da še sestane z nekaterimi voditel ji, »ki so se tako uspešno borili proti komunistom in osvobodili svoje kraje«, da bi se dogovorili, kako bi pomagali Mihailovičev! stvar;. Ob koncu tretje ofenzive je Mihailovič pričel dobivati pomoč begunske vlade iz inozemstva v municiji, obleki, hrani in denarju. Orožje, ki ga je Mihailovič dobival iz inozemstva, se je uporabljalo izključno proti partizanom enako kot orožje, ki ga je prejemal od okupatorja. Spomladi 1942 je Mihailovič prevzel poveljstvo nad vsemi četniškimi oddelki v zahodni Bosni, ki so že spomladi 1942 sklenili pismene pogodbe s Paveličevimi ustaši in Nemci o skupni borbi proti partizanom. — Avgusta 1943 so četniki v vzhodni Bosni, Hercegovini, Črui gori in jugovzhodni Bosni na Mihailovičevo povelje napadli osvobojeno partizansko ozemlje v zahodni Bosni. Mihailovič je kot glavni poveljnik vodil operacije vseh svojih oddelkov, ki so sodelovali z italijanskimi, nemškimi in ustaškimi četami v četrti ofenzivi proti narodno osvobodilni vojski. Kij ul) temu, da so okupatorji, in domači izdajalci skupno izdelali načrt za to ofenzivo, je ofenziva doživela por poln neuspeh. Mihailovič je med to ofenzivo poveljeval vsem četniškim oddelkom, ki so bili oboroženi z nemškim in italijanskim orožjem, ter se skupno z okupatorji borili proti narodno osvobodilni vojski. V tem času je poslani angleški polkovnik Bely, ki se je nahajal v Mihailovičevem vrhovnem poveljstvu, točno'vedel za načrt in razvoj Mihailovičevih operacij. Dejal je, da zavezniki za pomlad 1943 pripravljajo izkrcanje na dalmatinski obali in du je treba komuniste likvidirati. Potem ko je Mihailovič ostal sam brez svojih oddelkov, je zapustil Črno goro in se z vrhovnim poveljstvom preselil v Srbijo. Od koncu marca 1944 je Mihailovičev poveljnik Srbije general Trifunovič imel sestanek s svetovalcem štaba nemškega poveljstva za Srbijo Sterkerjem, hoteč doseči sporazum o-sodelovanju. Mihailoviču sta dva njegova oficirja, ki sta se po kraljevi svatbi vrnila iz Kaira, sporočila poslanico angleškega generala Master- sona, naj čimprej likvidira komuniste; potem pa, ko bo nastal zd četnike ugodnejši položaj, bodo Angleži spremenili svojo politiko do Mihailoviča. V tem času je k Mihailoviču dospel tudi šef ameriške vojne misije polkovnik Me Dowl, ki mu je oh srečanju dejal med drugim: »Nas Američane ne zanima borba z Nemci, te bo spravila iz Jugoslavije akcija zaveznikov. Vaša naloga je, da vzdržite na položajih... Amerika bo podpirala izključno vas in vaše gibanje.« Po navodilih Mihailoviča je njegov štab v Beogradu deloval s specialno policijo in z izdajalcem Jovanovičem. Od aprila 1944 je Mihailovičev komandant mesta Beograda Saša Mihailovič prevzel poveljstvo nad celotno upravo mesta Beograda, specialno policijo in oddelki »Srbske državne straže«. Od Mihailoviča so prihajale direktive za uničenje pristašev narodno osvobodilnega gibanja v Beogradu. Dne 18. avgusta 1944 se je Mihailovič sestal 7. Nedičem v vasi Ržani. kar se je izvršilo v največji tajnosti. Skleniti so, da bo Nedičeva vlada dala denarno pomoč in orožje. To se je izvedlo; orožje je Mihailovič dobil od Nemčev. Septembra 1944 se je Mihailovič v bližini vasi Vranjana sestal s poslancem šefa upravnega štaba nemškega vgjaškega poveljstva v Srbiji. Tega sestanka se je udeleži! tudi ameriški zastopnik Mac Dowl, ki je zahteval, da Nemci položijo orožje izključno Mihailoviču. Marca 1945 je Mihailovič poslal v Zagreb svojega pooblaščenca z nalogo, da vzpostavi zvezo z mačkovci, nadškofom Stepincera in Ante Paveličem, kar se je izvedlo. Svojemu pooblaščencu je potem poslal pismo, v katerem pravi, naj uveri Paveliča, da se bodo on in njegovi sotrudniki dosledno držali sporazuma, ki bo sklenjen. Poslal je pismo tudi nadškofu Stepincu, kjer apelira na Stepinca, naj skuša /. vso svojo avtoriteto spraviti hrvntski narod v obrambo proti »boljševiški nevarnosti«. Kot je, bilo jasno dokazano iz zaslišanj, se je Mihailovič v svoji proti-narodni in protiljudski borbi povezal tudi z reakcionarnimi krogi vseh oko-lišnjih držav. Imel je postavljene zveze z voditeljem grške reakcije Zerva-som, z reakcionarnim metropolitom v Albaniji, z Maniujem v Romuniji, z generalom Hugszasom na Madžarskem, z nekaterimi osebnostmi v Bolgariji, predvsem z Nejčo Trajkovim ter tudi s štabom bolgarska zasedbene vojske v Nišu, s Turčijo1 preko turškega poslaništva v Beogradu in s češko reakcijo. MIHAILOVIČ NI SAMO ORGANIZATOR BORBE ZA UNIČENJE LJUDSKEGA OSVOBODILNEGA GIBANJA, AMPAK JE TUDI OSEBNO KRIV NEPOPISNIH ZLOČINOV NAD JUGOSLOVANSKIMI NARODI V delu obtožnice, ki govori o zločinih četnikov nad pristaši narodno osvobodilnega gibanja in borci NOV in POJ, je navedeno veliko število strahotnih zločinov, ki so jih zagrešili Mihailovičevi poveljniki po njegovih smernicah. Tako je Mihailovičev poveljnik Ajdačič zaklal 13 partizanskih simpatizerjev blizu Kosjeriča, v bližini Ravne gore pa so četniki ubili 30 partizanov, ki so jih ujeli s prevaro. Novembra 1941 so v vasi Bajačice ustrelili 500 ujetih partizanov in pri« stašev narodno osvobodilnega gibanja. Decembra 1941 in januarja so četniki poklali nad 2000 muslimanov: mož, žena in otrok iz Foče, Čaj niča in Gorazde. Avgusta 1942 so Mihailovičevi četniki v bližini Jahorine v vzhodni Bosni zaklali okoli 2500 muslimanov. Septembra t942 so četniki v Makurski ubili 900 Hrvatov in več katoliških duhovnikov, ki so jih žive odrli. Oktobra 1942 so četniki ubili v okolici JP rožo ra skupno z Italijani okoli 2500 muslimanov in Hrvatov, med njimi veliko število žena in starcev. Februarja 1943 so četniki v čajniškem in fočanskem okraju poklali 1200 moških in 800 star- cev, žena in otrok ter zažgali 2000 domov. Za zločine, ki so jih četniške bande vršile v zadnjih mesecih pred osvoboditvijo nn Primorskem, je osebno kriv Mošicki Kost n. On je bil pred vojno polkovnik bivše jugoslovanske vojske, med sovražno okupacijo'je postal komandant Srbskega dobrovolj-skega korpusa, oborožene formacije fašističnega zločinca Ljotifa. Še preden je bil Beograd osvobojen, je Mošicki pobegnil s svojini korpusom v Slovensko Primorje, kjer je nadalje izpolnjeval odredbe Nemcev in domačih izdajalcev. Skupaj z Nemci je poveljeval svojim oddelkom v bojih proti Jugoslovanski armadi. Tega on na zaslišanju ni imenoval borbo, ampak »borbeni stik«. V Julijski Krajini!so oddelki Srbskega dobroveljskega korpusa skupaj z Nemci plenili in di.vjali nad prebivalstvom. V težavnem položaju je postavil Mošicki svoje oddelke po odredbi Ljotiča in Nemcev pod poveljstvo Draže Mihailoviča. Vsemu našemu ljudstvu je znano, kakšne zločine so Mihailovičeve tolpe pod ko-Nadaljevanje na 8. strani. Temu ljudstvu je napovedal zločinski boj izdajalec Mihailovič. Mihailovič pred sodiščem Nadaljevanje s 7. strani, mando Mošickega v poslednjih mesecih pred osvoboditvijo počenjale nad primorskim ljudstvom. Ropale in, požigale so mirne vasi, mučile, klale in streljale so neoboroženo civilno prebivalstvo in ujete partizane. Vsakdo ve o teh četniških grozodejstvih. Ko pa je predsednik sodišča vprašal Mošickega, kaj ve povedati o svojih zločinih nad ljudstvom Julijske Krajine, je pa le-ta odgovoril, da so »njegovi« četniki uživali največje simpatije pri vseh Primorcih. IZDAJALSKO IN ZLOČINSKO DELO OSTALIH OBTOŽENCEV PRAV NIČ NE ZAOSTAJA ZA IZDAJSTVOM MIHAILOVIČA Oglejmo si na kratko, kakšne zločine so zagrešili ostali obtoženci v skupnem številu 23, od katerih je 10 sojenih v odsotnosti. Moljevič, Žujovič in Topalovič so bili člani izvršnega odbora tako imenovanega »Centralnega nacionalnega komiteta«, ki je pomenil vrhovno politično vodstvo izdajalske četniške organizacije; kot taki so bili najožji sodelavci Mihailoviča in so sklepali v zvezi z vsemi vprašanja glede političnega položaja in sodelovanja z okupatorjem. Enake zločine je delal Vilovič, ki je bil predsednik propagandnega odbora CNK. Dražini komandanti Radič, Vranješevič in Glišič so v sodelovanju z okupatorjem zločinsko ubijali pristaše narodno osvobodilnega gibanja; Vranješevič je poleg tega omogočil organizacijo nemške obveščevalne službe in je s pomočjo »črnih trojk« uničil veliko pristašev narodno osvobodilnega gibanja; po osvoboditvi pa je izdajal povelja svojim^ petorkam, naj vršijo sabotažo, napadajo prometne zveze ter pobijejo kurirje. Obtoženci Jovanovič, Purič, Ninčic, Živkovič, Kneževič in Gavrilovič so kot člani begunske vlade stalno izvajali politiko izdaje osvobodilne borbe; sodelovali z okupatorjem, razpihovali bratomorno vojno, razsipavali so državno imovino za razne dobave izdajalskim četniškim formacijam, v svoji propagandi pa so sporočali narodom Jugoslavije, da še ni čas za borbo, medtem ko so z druge strani zapovedovali Mihailoviču, naj uniči partizane. V inozemstvu so organizirali tako imenovano »kraljevo vojsko izven meja domovine«. Podeljevali so odlikovanja tistim, ki so vršili najtežje zločine, po drugi strani pa so degradirali oficirje bivše jugoslovanske vojske, ki so sto-pili v narodno osvobodilno vojsko. Kneževič in Fotič sta predvsem organizirala velikopotezno kampanjo za Mihailoviča v Ameriki. Jovanovič se je že leta 1938 povezal z nemškim Gesta-pom, takoj po kapitulaciji Jugoslavije pa je stopil odkrito v njegovo službo. Kot poveljnik Nedičeve Srbske državne straže je dajal navodila za aretacije, pretepanja in mučenja; kot šef varnostne službe je bil neposredno podrejen nemškemu generalu Meisner-ju. Dinič, Jonič in Dokič so sodelovali v izdajalski Nedičevi vladi in izvajali smernice in povelja nemškega okupatorja. Mušicki je sporazumno z Nemci poveljeval tako imenovani »prostovoljni komandi«, ki so jo Nemci in Nedi-čeva vlada smatrali za sestavni del nemške oborožene sile; ob osvoboditvi Beograda je pobegnil v Slovensko Primorje, kjer je sodeloval v borbah proti edinicam Jugoslovanske armade in vršil neštete zločine nad prebivalstvom. Tudi Pavlovič je kot šef nekega odseka pri Nedičevi vladi sokriv neštetih zločinov. Markovič in Kumanudi sta bila zvesta pomočnika kvislinga Nediča in jrolitična sodelavca okupatorja; Markovič je še po osvoboditvi napisal letak »Deklaracija združenih strank«, s katerim napada notranji, položaj v FLRJ po osvoboditvi. Kako je v dragih državah Množice v Angliji so vzklikale: Ali so naši ljudje umirali zato, da bi živeli in rovarili fašisti Proti koncu lanskega leta so najbolj zakrknjeni fašisti bivše angleške zveze fašistov obnovili svojo aktivnost. Mnogi izmed njih so bili na osnovi zakona o zaščiti države zaprti in so z ozirom na potek tega zakona prišli iz zaporov. Ti fašisti so v času pripravljanja hitlerjevske zarote za zavoje-vanje sveta, bdi tesno povezani z nacističnimi agenti v Angliji in delali z vsemi silami za uvedbo fašizma in pripravljali celo Hitlerju pomoč za invazijo v Anglijo. Fašistično delovanje jasno označuje razstava Hitlerjevih portretov, ki so na razprodaji dosegli visoke cene, razbijanje izložb, v katerih so protifašistične brošure ali sovjetske publikacije, in pa zborovanja zveze angleških fašistov, na katerih pozdravljajo z običajnim fašističnim pozdravom, z dvigom rok in z vzklikanjem: Heil! Jasno je, da angleško Ijud-stvov vodi borbo proti fašističnim organizacijam in da je prisiljeno nastopati proti fašističnim provokacijam. Angleška vlada pa doslej ni ničesar pokrenila za to, da bi se ta pokret, ki škoduje sami Angliji, v kali zatrl. Toda širša javnost je globoko ogorčena ter na delavskih zborovanjih in v pismih posameznih sekcij sindikalnih organizacij, v protestnih brzojavkah, ki so jih vojaki raznih enot poslali notranjemu ministrstvu, se odločno zahteva prepoved delovanja fašističnih organizacij,. Množice so priredile tudi protifašistične demonstracije, na katerih so demonstranti na ulicah Londona vzklikali: Zaprite zopet Mosleya (vodja fa- i šistov), izkoreninimo fašizem v povoj- I ni Angliji, in: ali so umirali naši je, da bi živeli in rovarili angleški 'fašisti? Demokratični angleški krogi so s svojimi protesti in živim odgovorom na obnovo fašističnih organizacij jW" kazali, da niso enakega mnenja s tistimi, ki pravijo (sedanja vlada), ua je ta pojav»samo vihar v čaši vode-jasno je, da imajo prav krogi, ki sodijo, da je povojni pojav fašizma ’ Angliji najresnejšega značaja in da nočejo gledati obnavljajočih se fašističnih ostankov v Evropi. Že s prvimi svojimi nastopi so fašisti pokazali, da so sovražniki miru in povojnega sodelovanja med narodi. Zato pomeni sl®" herna borba proti njim nedvomno akcijo za obrambo in utrditev miru. Blagor vam, ki imate Tita in vi lahko kaznujete vse izkoriščevalce, pri nas pa oni gospodarijo KJE SO KORENINE ZA ZLOČINSKO IZDAJSTVO MIHAILOVIČA Površno pa bi bilo gledanje, če bi mislili, da je bila ta borba samo v notranjosti Jugoslavije. Nasprotno, ta borba se je vodila po vsem svetu. Najlepši dokaz je prav veriga od notranjih izdajalcev — Mihailoviča, Nediča v Srbiji, Paveliča, njegovih ustašev in Mačka na Hrvatskem, bele garde v Sloveniji, katoliške reakcije z zagrebškim nadškofom Stepincem na čelu — preko begunske kraljevske vlade v inozemstvu, preko reakcionarnih voditeljev v sodednjih državah — Romuniji, Bolgariji, Madžarski, Grčiji, Albaniji, Turčiji in Češki — preko reakcionarnih angleških in amerikanskih oficirjev v vojnih misijah pri Mihailoviču pa do fašistične, Italije in Nemčije z Mussolinijem in Hitlerjem na čelu. Ta veriga je povezala vso reakcijo v en sam svet proti drugemu svetu, svetu svobodoljubnih protifašističnih sil na čelu s Sovjetsko zvezo. Kjer prideta ta dva svetova v spopad, kjer reakcionarne sile ne morejo vladati ve.č s sistemom vsiljevanja svoje volje, tam seže reakcija po zadnjem sredstvu — fašizmu, to je po odkriti strahovladi najbolj reakcionarnega, najbolj imperialističnega, najbolj šovinističnega vršička pro(iljudskik zatiralcev. Iz tega razloga je mednarodna reakcija v Jugoslaviji pustila svojega agenta Mihailoviča z nalogo, da razbije vsak poskus borbe jugoslovanskega ljudstva za osvoboditev ter da vzpostavi tukaj svoj fašistični režim. Z izgovori o borbi proti boljševizmu pa je skušala ta reakcija prikriti svoj pravi cilj in napraviti‘vtis, da sé Jugoslavija ne nahaja v borbi proti okupatorju, ampak v državljanski vojni-Toda ljudske množice Jugoslavije so skupno z naprednimi, demokratičnimi silami sveta s Sovjetsko zvezo na čelu zmagale v veliki osvobodilni vojni proti fašizmu. S tem je potrjena nezlomljiva moč demokratičnih sil sveta. S tem je potrjeno, da bodo demokratične sile tudi v bodoče premagale kakršen koli poskus reakcionarnih sil po vzpostavitvi Starega reda. Sklep, ki ga lahko potegnemo iz sodbe Mihailoviča in ostalih izdajalcev, je sledeč: sodba Mihailoviča je obenem razkrinkanje in obsodba mednarodne reakcije iz za časa osvobodilne protifašistične vojne. Obtožnica proti Mihailoviču in ostalim izdajalcem je okrepljena z velikim številom raznih dokumentov, odredb, aktov, dopisov itd., ki so bili zaplenjeni iz raznih Mihailovičevih arhivov in ki prikazujejo vso gnus-nost izdajstva. Prav tako je veliko število prič potrdilo grozne zločine, ki so jih mihailovičevske bande vršile proti borcem narodno osvobodilne vojske ter proti civilnemu prebivalstvu. Mihailovič in ostali obtoženci so se sicer na razpravi na vse mogoče načine izvijali, da ne bi priznali svojih grehov, toda dokazi so bili preveč močni in niso mogli tajiti. Značilno je, da je Mihailovič sam odklonil zaslišanje nekaterih ameriških prič, ki naj bi baje potrdile njegovo nedolžnost, kot so izjavili Mihailovičevi branilci. Če hočemo popolnoma razumeti pomen te razprave, moramo potegniti iz procesa nekaj osnovnih zaključkov. Stara Jugoslavija je aprila 1941 razpadla ob napadu fašističnih tolp v 12 dnevih, in to iz sleilečih razlogov: prvič, vsled 23letne oblasti klike p rotil j ud-skih izkoriščevalcev, ki so med narode Jugoslavije načrtno zasejali nezadovoljstvo in razdor: drugič, vsled proti-Ijudskega značaja bivše jugoslovanske vojske, ki je bila orodje v rokah vladajočih klik za zatiranje ljudstva, ni pa bila sposobna obraniti narode Jugoslavije pred napadom zunanjega sovražnika; tretjič, vsled delovanja pete kolone, ki so jo fašisti organizirali že pred vojno in je razrahljala notranje stebre Jugoslavije. Kralj in njegova vlada so pustili narode Jugoslavije nacedili! in pobegnili v inozemstvo, v Jugoslaviji pa se je začela črna doba terorja okupatorja in domačih izdajalcev, s pomočjo katerih je okupator razdelil Jugoslavijo in postavil svoje lutkovne vlade. Narodi Jugoslavije pa so v poživil Komunistične ’ partije na osvobodilni boj spoznali, da je samo ena rešitev: neizprosen, oborožen boj proti okupatorju in njegovim slugam, s katerim naj se prežene okupator, postavi ljudska oblast in zgradi nova država na temelju bratske skupnosti in enakopravnosti narodov. Nastala sta dva tabora: na eni strani ljudske množice, ki so se borile za svojo osvoboditev, na drugi strani pa imperialistična reakcija, ki je hotela ljudstvo zadušiti. Od povsod so nas jKizdravili nalepljeni volivni lepaki vseh strank, izmed katerih so bili najbloj vidni lepaki socialnodemokratske stranke, na katerih je bil narisan lik očrnelega delavca z^ dvignjenim krampom, toda nikjer vedrega razpoloženja, kot smo ga navajeni srečavati v naši deželi. Pred volišči so se zbirale razrte skupim?, ki so bile grupirane po pripadnosti strankam. Večina delavcev, s katerimi smo se razgovarjali pred voliščem in pred tovarno, ali pa pred njihovimi fantastično bednimi stanovanji, je bila brez ognja, brez zaupanja in brez pogleda naprej. Govorili so nam o cenah, o plačah, o inflaciji, ki žuli male ljudi, obtoževali stranko malih posestnikov, da je kriva špekulacij, in izražali strah, da se bo delavska stranka samo kompromitirala, če sprejme odgovornost za stanje v.Madžarski, ko preko stranke ' malih posestnikov reakcija deluje v demokratični koaliciji in na oblasti- Nekateri delavci so nam skoraj z zavidanjem govorili: »Blagor vam, vi imate Tita in vi lahko kaznujete vse izkoriščevalce, pri nas pa oni gospodarijo.« Povedali smo jim, da se ne mešamo v tuje stvari, a svoje da znamo reševati, da izdajalce in izkoriščevalce bijemo že ves čas, da smo jih tolkli že takrat, ko smo imeli v deželi še hitlerjevske horde. Nekateri so nam prikimavali, toda takoj se je videlo, da si ne morejo te borbe niti prav predstavljati, drugi pa so nekako sramežljivo začeli pripovedovati o njihovim odporu proti Nemcem, Nekateri pa so z vzdihom začeli izražati željo, da bodo zbežali v Jugoslavijo, ko se v Madžarski ne bo dalo več vzdržati, ker se pri nas tudi Madžarom boljše godi. L delavci smo šli v Dom kulture, ki se nahaja v podjetju nekega kolaboracionista, ki je pobegnil v času vojne v Švico, večina delavcev je delala v tem podjetju. Delavci celo govore, da so v času vojne sabotirali vojno proizvodnjo, da so ovirali delo in da so se s tem izpostavljali nevarnosti, da bi bili ustreljeni, in da so bili nekateri celo »v hribih«. Toda podjetje je delalo z veliko kapaciteto. V Domu kulture so nam pokazali na veliko ta' blo, ki je bila podobna našemu stenskemu časopisu. Nam Jugoslovanom so kar obstale oči na njej. Na tabli je visel zemljevid Madžarske z vso Vojvodino, Hrvatsko in Primorjem .Začudeni, nismo mogli verjeti lastnim očem; vprašali smo, kaj je to? Delavci so nam odgovorili, da se v domu uče zgodovine in zemljepisja in to iz teff3 zemljevida! Potem se nismo začudili, ko smo zvedeli, da je stranka malih posestnikov, ki dejansko predstavlja trojanskega konja v demokratičnem svetu, dobila v vrstah delavcev več glasov kakor je bilo pričakovati. Naše oči so postale pozornejše in videli smo P9' leg voli virih lepakov, poleg sledov vojne tudi napise, ki so jih izdelali »neodgovorni« po zidovih: Zahtevamo vse nazaj. To so površni vtisi, ki jih dobi človek v današnji Madžarski, ki prav f3' ko še ni iztrebila vseh fašističnih stankov in v kateri se delavski razred še izrablja v namene protiljudskin skupin. Kongres protifašističnih žena v Albaniji ZMAGALA JE RESNICA, LJUDSTVO SODI FAŠISTIČNE KRVN’KE Narodi Jugoslavije te dni izrekajo obsodbo nad svojimi izdajalci in fašisti. Tej sodbi z odobravanjem sledijo napredne mAožice sveta in o njej mnogo poroča tudi svetovni tisk. Tako je ameriški list »New York Times« pisal, da ne kaže, z ozirom na dokaze, da bi bil Mihailovič obsojen kot francoski izdajalec Petain samo na dosmrtno robijo. Primorsko ljudstvo, ki se je v 23 letih fašizma in v narodno osvobodilni borbi dobro naučilo ločiti resnico od “.ži in ljudsko demokracijo od fašizma, zahteva za Mihailoviča in ostale izdajalce edino pravično kazen. Primorsko ljudstvo pa je trdno prepričano tudi, da bo svetovna reakcija, ki je bila v tej vojni vojaško premagana in na procesu proti Mihailoviču popolnoma razkrinkana, doživela svoj poraz tudi v svojem današnjem jniskusu, da. bi primorsko zemljo, prelito s krvjo najboljših njenih sinov, odtrgala od njene matere Jugoslavije- in potegnila zopet krivično mejo, ki bi del Slovencev ločila od njihove domovine. S trdno vero in prepričanjem v zmago se bomo borili za dosego svojih pravic! Zadnji dan junija se je pričel v Tirani II. kongres albanskih protifašietk. Iz vseh krajev so prihitele žene v albansko glavno mesto, mnogo izmed njih je bilo prvič v mestu. Bilo je navzočih nad 500 delegatk. Poleg teh so se udeležile kongresa tudi inozemske delegacije. Kongres, katerega so obiskali tudi predstavniki albanskih oblasti in drugih držav, kot zastopniki Sovjetske zveze, Francije, Amerike in Jugoslavije, je otvorila predsednica albanskih proti-fašistk. Podpredsednik vlade generalni poročnik Koče Džoze je pozdravil kongres, označil naloge žena v ljudski demokratični Albaniji ter zajamčil ženam vso pomoč, da bodo tudi žene Albanije stopale ramo ob rami z ženami naprednih držav za ohranitev pravic in svobode vsega naroda. Tudi predstavnice inozemskih delegacij so pozdravile kongres. Najprej je pozdravila kongres voditeljica delegacije sovjetskih žen Olga Hvalebnova, ki je med drugim dejala, da bodo albanske žene skupno z vsemi ženami sveta še bolj utrdile svoje moči v skupni fronti proti reakciji, za čuvanje svobode in pravic žena, za obrambo miru, demokratizacijo in civilizacijo, za čuvanje življenj njihovih otrok, mož in bratov, za dom. Pozdravne besede so žene nagradile z ognjevitim odobravanjem. V imenu jugoslovanskih žena je pozdravila kongres predsednica glavnega odbora A F Z za Jugoslavijo, ministrica za delo za Srbijo tovarišica Babovič Gana, ki je naglasila prijateljstvo, ki se je skovalo in prekalilo v teku osvobodilne borbe narodov Jugoslavije in Albanije. V znak nadaljnjega prijateljstva je kongres izrazil velike simpatije z burnimi pozdravi in vzkliki maršalu Titu in Jugoslaviji. Sledili so pozdravi delegatk Bolgarije, Romunije, Madžarske, žena albanskih kolonij v inozemstvu, kakor tudi delegatk grške manjšine v Albaniji. Delegatka Julijske krajine je albanskim ženam povedala, da ljudstvo Julijske krajine dobro ve, da mora samo rešiti svojo zemljo in da bodo žene s tega ozemlja vodile borbo za resnično demokracijo in ljudsko oblast na vsej svoji zemlji. Slovensko ljudstvo in italijanski protifašisti zahtevajo, da se združijo s FLRJ in da se dà ljudstvu- oblast, ker dobro vedo, da ne morejo živeti izpostavljeni goloroki fašističnim krvnikom. Žene so razumele ognjevite besede naše delegatke in jo nagradile z vnetim vzklikanjem našim pravičnim zahtevam. Inozemske delegatke so poklonile albanskim protifašistkam razna darila; naša delegacija je poklonila na primer zbirko knjig in album s slikami; protifašistične žene Trsta pa so poslale krasen album z dokumentarnimi slikami tržaškega življenja. Kongres je potekal v duhu najlepše složnosti ter izražajoč voljo do napredka. Žene, ki so bile oblečene v najrazličnejše bogate narodne noše, so prinesle kongresu svežino mlade, prerojene Albanije, ki stopa na pot ustvarjalnosti, bile so živa pestra slika srečnih ljudi. Iz toplega pripovedovanja žena je dihal albanski narod. Koliko so žrtvovali tudi ti ljudje v narodnoosvobodilni borbi in kakšna neverjetna sila se je porodila v njih v tem času, postali so ljudje, svobodni in z željo po napredku. Albanske žene sužnje ni več, izginila je s starim, znašla se je na novi poti. Na tej poti so *ee srečale žene vseh slojev z možmi, srečala se je kmetica z delavko, izobraženim, učiteljico in uradnico, ,ia' pojila se je z zavestjo in srce ji prekip6' va v veri v novo življenje. In te žene grade danes novo AH>a' tlijo, ki ne bo nikdar več hlapčevala, grade nova poslopja. Vsa polja so obdelan3' izdelujejo raznovrstne predmete, vse v prid delovnemu ljudstvu. Kot v gospodarskem tako tudi v političnem in socialnem življenju se albanske žene dobro zavedajo svoje naloge, da s svojo aktivnostjo doprinesejo svoj delež k utrjevanju oblasti, ki ščiti koristi in enakopravno«' žena. Da bi se čimprej dosegel razvoj vsega naroda, vodijo žene boj proti nepismenosti; z velikim veseljem so se oprijel® učenja, vsaka delegatka je govorila o t®111 in naštevala sto in sto primerov uspehov v tej borbi. Žene so pokazale, da vedo, da se m0" rajo učiti in graditi, da bodo znale vzgajati nov, mlad rod svobodne Albanije. , Veliko važnost polagajo žene mladim skemu skrbstvu. Ena izmed prvih skrb' je skrb za zdravo, pošteno in lepo vzgoje otrok. Albanska žena ni več suženj, s P0" žrtvovalnim delom v obnovi, s svojim svežini navdušenjem po izpopolnjevanju želi doprinesti svoj delež k skupni stvarl za napredek in lepšo bodočnost svoje d0" movine, za napredek in bodočnost vsega človeštva, zato izraža globoko solidarno®! z vsemi demokratičnimi državami, predvsem pa z Jugoslavijo. Velika hvaležno®!’ kot iskreno prijateljstvo albanskega naroda do Jugoslavije je neomejeno, tak® se izraža predsednik vlade in voditelj albanskega naroda Envcr Hodža, tak0 čuti in govori vse ljudstvo Albanije, / takem duhu vzgajajo albanske žene svoj® otroke. Ob zaključku učiteljskega tečaja v Tolminu Ko smo pred štirimi meseci prišli na učiteljišče, smo boječe zrli na učenje, zavedajoč se skromne podlage, ki nam jo je nudila fašistična šola in še od te smo imeli1 nekateri le osnovno. V par tednih so se videli že uspehi. Zaupanje in volja se je začela v nas prebujati. Ob zaključku ugotavljamo, da so bili uspehi prav dobri. Živeli nepremagljivi tržaški stavbarji, borci proti politiki vsiljevanja tuje volje in nasilja, borci za svobodo delovnih množic! | Borili smo se z različnimi pojmi in jih J obvladali, tako, da je bil ta tečaj za nas prelomnica iz starega v novo življenje v smislu kulture. Največ zaslug imajo pri tem naši profesorji. Ljubezen do Primorcev in nujnost, da se tu zgradi nov učiteljski kader, jih je prignala k nam. Bili nam niso samo profesorji, temveč tudi tovariši. Vse svoje osebne potrebe so podredili našim, ves prosti čas so posvetili nam, predelujoč z nami predmete, kjer smo bili najšibkejši. Z razumevanjem so skušali prodreti v našo notranjost ter so imeli potrpljenje in obzir s primorsko občutljivostjo. Vse njihovo delo in stremljenje je bilo idealno. Ostali nam bodo v najlepšem spominu in kot kažipot v življenju. Po zgledu svojih profesorjev ho- čemo postati tudi mi taki učitelji, jih zahteva nov čas. Mi smo pokli' cani, da primorsko ljudstvo dvignem0 iz teme, kamor jo je pahnil fašizem' Pomagati hočemo mladini, da bo za' plula v nove vode, v nov čas. Val novega časa bo vrgel iz poti vse, kar je v učiteljskem kadru gnilega in ne' zgrajenega. Hočemo dati vse svoje moči in sile, da bo na Primorskem žarišče kulture. To je naša sveta dolžnost tudi radi tega, ker bo naša domovina glaV' ni vhod v Jugoslavijo, da bo via®' ves svet, kaj ustvari narod hlapce^' ko stre okove suženjstva, pa tudh da bomo sosednjim narodom vzg!®0 v lepše čase. Hočemo dati vse svoje sile 111 moči, da se bo dvignilo vedno trpečei zatirano primorsko ljudstvo. Hočemo, da bodo živeli tukaj ti veseli ljudje, ki bo njih jezik pesem in njih pesem vriskanje. Štev. 27. OD TEDNA DO TEDNA p?avm^ENCA SVETA ZUNANJIH MINISTROV v PARIZU JE RESILA VSA SPORNA VPRAŠANJA. - DELOVNO LJUDSTVO IZ CONE A \Wr.N° NADALJUJE SVOJO STAVKO. - PROCES PROTI MIHAILO-ZAifi ,^aSTALIM NARODNIM IZDAJALCEM V JUGOSLAVIJI SE BLIŽA PrTi a!KU' ~ DELOVNO LJUDSTVO V IZGRADNJI SVOJE DOMOVINE. - POLOŽAJ V DRŽAVAH EVROPE. — SVETOVNI POLITIČNI POLOŽAJ. * * * DANin MEDNARODNE REAKCIJE, DA BI NA ZASE- ZAVEZNIlfnvAc^^.Jl L MINISTROV V PARIZU RAZBILA ENOTNOST VLZNHCOV, SO STIRI VELESILE SOGLASNO REŠILE GLAVNA SPORNA VPRAŠANJA IN KONFERENCA SE BLIŽA ZAKLJUČKU. in te« 60 se 0 vprašanju Trsta Tr^ u. 1Jek,e Krajine; sklenili so, da se zirt m .oko ’^ko ozeinlje internacionali-med Jugoslavijo in Italijo pa nro?, leoisne na temelju francoskega netavo Trsta bo sestavila ko-„^1 ,®trrih velesil ob sodelovanju Ju-v ln dalije; ta ustava bo prišla n» na mirovni konferenci, konòno jo bo potrdil Varnostni svet Združe-ne..tilamKRl'v’ k° določil tudi guver-sr> Jm ^ta' ùlede italijanskih kolonij sklenil1, da se Italija odreče vseh pra-'ic do bivših kolonij; o končni usodi teh «o omj bodo odločile štiri velesile v enem r u’ ®e ne bi prišlo med njimi do spo-va„amaš ,ee vPrašanje izroči v obravna-» Združenim narodom. Načelno je -a®??10 tndi vprašanje italijanskih repa-i.Jj ’ ttaLija bo plačala Sovjetski zvezi W,000.000 dolarjev v sedmih letih; te inMe se bodo plačevale iz tekoče duetrijske proizvodnje, s pošiljkami sprav vojnih tovarn ter z odstopom ita-in?!i - imovine v Bolgariji, Romuniji *arek'’ najvažnejše sredstvo za l aoila — tekoča industrijska proizvod-rfv ~ pa se ne bo plačevalo v prvih v , Istih. Sklenili so, da se bo mirovna onierenca vršila 29. julija v prisotnosti sisgacij 21 zavezniških držav, ki jih bo tv*,1 a Francija ; sporazumeli so se o lostopku na mirovni konferenci na pod-sovjetskih predlogov; pri važnih lagi ,ki®P*h konference bo veljalo načelo dve-®t}mske večine; na konferenci bo usta-v'.ldnih več komisij za posamezna vpra-nja, njihovo delo pa bo usmerjala ge-1 ®rama komisija namestnikov šefov de-fe?acij kot pomožni organ mirovne kon- Agencija TASS je podala svoj ko- ®entiir o delu pariške konference. Re-ena so vsa bistvena vprašanja, ki so po-«ročala- največje težave in določen je acin dela na mirovni konferenci. Čeprav aevni red pariške konference še ni po-kdinonia izčrpan, je možno podati bilan-o delu. Sovjetska delegacija je stalno ranila postavko, da se morajo štirje auinstri najprej sporazumeti o vseh bist-vprašanjih mirovnih pogodb in da “e‘d potem lahko skliče mirovna kon-, renca; to je bilo določeno na berlinski daferenci in ponovno potrjeno na mo-dveki konferenci. Na pariški konferen-v J13 so se v tem pogledu pojavile tež-C®;. VPlivnl krogi anglosaških dežel so ^teu sklicati mirovno konferenco rodov. Potrebno je zajamčiti demokratične pravice prebivalstvu svobodnega tržaškega ozemlja, ■ ustvariti pogoje za miroljubno sožitje jugoslovanskega in italijanskega prebivalstva ter pogoje za uporabo Trsta kot gospodarskega izhodišča za Jugoslavijo in ostale podonavske države. Glede vprašanja nekdanjih italijanskih kolonij ne pomeni sklep pariške konference nič drugega kot enoletno odložitev za dokončno rešitev njihove usode. V vprašanju italijanskih reparacij sta bili angleška in ameriška delegacija zelo nedostopni, kar je zavleklo rešitev; nasprotovali sta višini vsote, ki jo mora Italija plačati SZ in temu, da bi se del reparacij plačal iz tekoče proizvodnje italijanske industrije; po dolgi diskusiji je bil sprejet sporazum, ki temelji v bistvenih točkah na sovjetskih zahtevah. Tudi v vprašanju o načrtu poslovnika in o organih na mirovni konferenci so francoska, angleška ih ameriška delegacija postavile take predloge, po katerih bi bilo omogočeno sklepanje različnih pogodb in kombinacij za hrbtom širokega predstavništva 21 držav; zmagalo pa je stališče sovjetske delegacije, ki jè bila proti temu, da bi postala mirovna konferenca avtomat v rokah ozke- ga kroga nekaterih sil. Vsled zavlačevanja takih važnih vprašanj je bilo znova odloženo nemško vprašanje kljub temu, da sovjetska delegacija zabtova njegovo proučitev. Vlade ZDA, Velike Britanije in Francije so vodile o tem celo neka tajna pogajanja, ne da bi povabile sovjetske predstavnike; pariški krogi so mnenja, da ne gre samo za gospodarska, ampak tudi za druga vprašanja. Reakcionarni tisk trdi, da so vsi napori za izvedbo sklepov pariške konference obsojeni na propad in da bodo nevarnosti, ki bi mogle preprečiti razkol med velesilami, v celoti prenesene na mirovno konferenco. Prijatelji miru pa bodo pozdravili rezultate mirovne konference kot novo potrditev dejstva, da je pod gotovimi pogoji možno najti pot sodelovanja med velesilami. Stališče Jugoslavije do pariške rešitve tržaškega vprašanja je jasno. Kot je izjavil tov. Kardelj, je pariška konferenca prinesla sklepe, ki jih jugoslovanski narodi in vlada ne morejo sprejeti, ker ponovno delijo Slovence in Hrvate med razne države in je slovenski narod zopet brez dostopa do morja, kljub temu, da smo v poslednji vojni na strani zaveznikov dali ogromne žrtve za osvo-bojenje. Jugoslovanska delegacija je na treh konferencah podala točne utemeljitve, ljudstvo Julijske Krajine je samo dokazalo svojo zahtevo in vso pomoč je nudila tudi SZ. Rezultati so taki, ker svet, ki svoj obstoj veže na zatiranje drugih narodov, ne more razumeti težnje dveh malih narodov po osvoboditvi. Borili se bomo dalje za svoje pravice. Na mirovni konferenci bo Jugoslavija ponovno iznesla svoje zahteve in proteste proti sedanjim sklepom četvorice. Usoda našega ljudstva je odvisna predvsem od nas samih. »V IMENU NARODOV JUGOSLAVIJE ZAHTEVAM NAJOSTREJŠO KAZEN ZA OBTOŽENE NARODNE IZDAJALCE. SODELAVCE Z OKUPATORJEM IN VOJNE ZLOČINCE,« JE IZJAVIL JAVNI TOŽILEC POLKOVNIK MINIC NA RAZPRAVI PROTI MIHAILOVIČU IN NJEGOVIM SODELAVCEM. biet' brez 6 've®e predpriprave, iz česar bi kot . 'ca lahko prišlo do razkola na mi-. Vni konferenci. Del svetovnega tiska { *ato pariški konferenci prerokoval podel T1**8 pravilnost stališča sovjetske r Racije je bila potrjena nf datum mi-konference je bil določen, ko so 16 končane bistvene priprave in reše-najvažnejša vprašanja, ki so bila ka-• en spodtike, predvsem vprašanja Trsta, f^lovansko-nalijanske meje, italijan-- . kolonij in reparacij- Glede vpra- inT iuS0slovansko-italijanske meje kr /rs*a ie sovjetska delegacija več-r poudarila, da je najpravičnejša Mtev priključitev spornega ozemlja . Jugoslaviji. Toda ostale tri delegaci-1 60 energično protestirale in so zablesti ’ se to ozemlje priključi k Italiji, rn- i 0 internacionalizaciji Trsta je to-, J Kompromis, ki pa vsekakor pomeni orak naprej v zvezi e prejšnjimi zahte-«mi ZDA, Velike Britanije in Francije. e 'ko pa je odvisno od tega, kakšna bo slava Trsta in kako se bo ta ustava tasneje v praksi izvajala pod nadzor-voni Varnostnega (Svela Združenih na- S črtanjem preko 1000 dokaznih aktov dokazana in raznega zaplenjenega gradiva iz arhivov Mihailoviča in njegovih komandantov so vsi zločini izdajalcev popolnoma dokazani. Naknadno zaslišanje prič obtožbe je še enkrat prikazalo vso gnus-nost strašnih zločinov četnikov in ostalih izdajalcev nad ljudstvom. Naknadno zaslišane priče obrambe niso moglo izpodbiti obtožnice, ker je dokazov že preveč. Javni tožilec polkovnik Mihič je v svojem zaključnem obtožnem govoru poudaril, da so obtoženci med razsodbo vsled številnih dokazov morali priznati vso svojo krivda Jasno je bila dokazana splošna linija vseh obtožencev med okupacijo — linija narodnega izdajstva in podpiranja fašističnih okupatorjev v vseh njihovih poskusih, zatreti upor narodov Jugoslavije. Pred ljudskimi množicami in sve-tovno javnosijo pa so opravičevali svoje zločine z izgovorom, da je v Jugoslaviji državljanska vojna proti >boljševizmu« in so na tej podlagi dobivali tudi pomoč od begunske vlade in anglo-ameriške reakcije. Lažniivost vseh teh njihovih parol je bila med razpravo izrazito jasno PRI USTVARJALNEM DELU IN SPLOŠNEM POLETU V JUGOSLAVIJI SE USTVARJA NERAZRUŠNA ZVEZA DELAVCEV, KMETOV IN DELOVNE INTELIGENCE. uu«v da 66 b® ljudstvo najin b(>riJo za 8v®ie pravice z zahtevo, n .5® UBdeljiva Julijska Krajina s Trstom sini q * k Jugoslaviji. Prav tako je poki . fvetu depešo tudi stavkovni odbor, * '‘1-lia, da ljudstvo Julijske Krajine tn ■ Pj 9oro vsega demokratičnega sveni,. 8 “a pričakuje od najvišjih predstav-da s zmagovitih narodov nad fašizmom, znv,*^0 Pravilno zadostili upravičenim oSam in ,la burlo 6 priključitvijo včin 8 K Jugoslaviji preprečili novo stavi, P^Ušče. Civilna policija je proti ZVITU jlm * Popolnim odobravanjem T,., „ Podvzela najbolj teroristične ukre- 4* aretflp.i.ioiT*; ___ organizacij, da bi uničila vodstvo svobodoljubnih množic. Zaprti protiiašisti v kvesturi v Trstu pa so stopiji v gladovno stavko in so poslali polkovniku Bowma-nu pismo z zahtevo, da takoj izpustijo iz zaporov zaprte borce proti fašizmu, kaznujejo krivce vseh nasilij in zločinov ter razpustijo civilno policijo. Civilna policija je podvzela proti ljudskim množicam tudi najbolj zločinske korake: v Tržiču in v Trstu je začela brez povoda streljati v množice in so bili pri tem v Trstu štirje ranjeni in eden ubit. V Gorici so se fašisti organizirali v oborožene bande pod imenom »Divisione Gorizia« in pustošijo sedeže protifašističnih ustanov. Vse to zločinsko divjanje pa svobodoljubnih ljudskih množic ne ovira pri nadaljevanju boja proti zločinskim fašističnim bandam CLN-a in civilni policiji. Štrajk je poleg Trsta zajel tudi mnoga ostala mesta, tako Brda, Tržič, Gradiško, Krmin, Gorico in Pulj. Ljudstvo cone A pa v svoji borbi ni osamljeno; prebivalstvo cone B prireja protestne manifestacije, na katerih izraža svojo solidarnost z ljudstvom cone A in mu pošilja ogromne količine hrane in denarja; prav tako pošiljajo hrano tudi furlanski kmetje in koloni. Civilna policija ta živež sicer pleni, kar pa ne bo strlo enotnosti ljudstva. Tudi v Sloveniji so se po mnogih krajih vršila protestna zborovanja, s katerih pošiljajo pozdravna , pisma tržaškemu ljudstvu in ga pozivajo, naj vztraja v borbi. Tudi rszne sindikalne organizacije li" f aretacijami, mučenjem, avtoblinda-1 vsega sveta pošiljajo podobne resolucije, .in barikadami skuša razbiti stavku- Slovensko-italijanske množice cone A ter vlamlja v sedeže protifašističnih | bodo nadaljevale v svoji borbi do zmage. o odkupu žitaric, ki je mnogo milejša od prejšnje .in ki določa količino, ki jo je treba dati državi; z ostalim delom pridelka pa kmet lahko svobodno razpolaga. Prikazal je veliko ' vlogo gradnje »Mladinske proge« Brčko-Banoviči, ki je po svojem pomenu na prvem mestu. Delajo se še napake; nekateri delajo te napake hote in zavedno — te je treba razkrinkati kot saboterje in jih neusmiljeno potolči, tiste pa, ki jih delajo nezavedno, pa je treba poučiti, če se ne popravijo, pa zamenjati z boljšimi. Pri tem pa mora sodelovati vse ljudstvo. Poudaril je še, kako se pri ustvarjainem delu še bolj utrjuje nerazrušna zveza delavcev, kmetov in delovnih izobražencev ter so še bolj utrjuje v borbi ustvarjeno bratstvo narodov Jugoslavije. Delo na »Mladinski progi« Brčko-Banoviči vsak dan bolj napreduje. V zadnjem tednu so odšle iz Slovenije štiri nove ljubljanske brigade in ena primorska brigada »Pine Tomažiča«. Ob odhodu iz Ljubljane so se od njih poslovile ogromne množice ljudstva, ki jim je navdušeno vzklikalo. Ljudstvo Jugoslavije vidi danes v svoji mladini resnično novi rod, ki bo zgradil svojo srečnejšo bodočnost. Iz Brčkega pa so se vrnile novomeška, mariborska, celjska in ljubljanska delovna brigada, ki so jim priredili v Ljubljani svečan sprejem, ,na katerem so ■ j'h pozdravili minister za gradnje tov. Kambič, člani GO LMS in velika množica prebivalstva. S 1. avgustom se bo pričelo po vsej Jugoslaviji tekmovanje fizku it umikov, ki z geslom »Za republiko naproj!« prikazujejo svoj globoki smisel, vsebino in vrednost. To bo dan, ko se bo pričela nova mobilizacija mladinè, delavcev, kmetov in nameščencev k zdravemu fizkultume-mu delu, to bo novi mejnik v ustvarjanju množičnosti v fizkultumih organizacijah, pričetek borbe za nov odnos do fizkulturnega dela, za red in disciplino, to je pot za graditev sposobnih borcev in branilcev pravic narodov Jugoslavije. Gregorčičema založba v Trstu javlja: Zbira se gradivo za koledar 1947, v katerem bo priobčila tudi najzanimivejše osebne dogodke iz osvobodilne borbe, s posebnim, ozirom na Primorsko. Zato vabi vse one, ki lahko kaj primernega prispevajo, da pošljejo svoje članke do konca tega meseca na naslov: Gregorčičeva založba v Trstu, ulica Carducci 6/IL SVOBODOLJUBNI NARODI EVROPE MIROLJUBNO GRADIJO SVOJE DRŽAVE, FRANCO PA ZBIRA SVOJE CETE IN SE PRIPRAVLJA NA NOVO VOJNO. Na Češkoslovaškem je sestavil Klement Gottwald, komunist, novo vlado; kot podpredsedniki so člani narodno-socialistične stranke, ljudske stranke, slovaške demokratske stranke, socialdemokratske stranke in Komunistične partije Slovaške; v vladi je skupno 9 komunistov, ostali ministri pa so člani raznih strank. Nova vlada je Izdala deklaracijo, v katori postavlja kot glavne naloge, izdelati novo ustavo ČSR in dveletni gospodarski načrt. V zunanji politiki pa bo nova vlada podpirala napore za graditev trajnega miru in varnosti; naslonila se bo predvsem na SZ, velikega pomena pa je tudi prijateljstvo z Jugoslavijo. V Bolgariji se je vršil L kongres mladine, s katerega so poslaM spomenico Svetovni Federaciji demokratične mladine, v kateri poudarjajo pravične zahteve bolgarskega naroda po priključitvi zahodne Trakije Bolgariji in po izhodu na Egejsko morje, da se popravijo napake preteklosti, razčistijo odnosi z Grčijo in zagotovi mir na Balkanu. Sofijski ko-mitet Domovinske fronte je imel svoje zborovanje, na katerem je podal resolucijo o odobritvi zunanje in notranje politike vlade. Odobrena je zunanja politika in sklenjeno je, nuditi vsp pomoč za dosego trajnega miru, odločno pa je obsojena politika grških monarhofašistov, ki bi radi izzvali nove spore na. Balkanu in zahteva se, da se preneha s terorjem nad bolgarskim prebivalstvom v Trakiji in makedonskim prebivalstvom v Egejski Makedoniji; odobrena je tudi politika prijateljstva s SZ in FLRJ. V notranji politiki pa obsojajo delovanje bolgarske opozicije in zahtevajo očiščenje bolgarske vojske od reakcionarnih oficirjev ter stroge ukrepe proti špekulantom in saboterjem. V Avstriji se je vršil I. kongres Svobodne avstrijske mladine, na katerem je prisostvovala tudi delegacija slovenske mladine s Koroške, Posebno prisrčno so sprejeli med inozemskimi delegacijami odposlanstvo SZ in FLRJ. Kongres je bil svečana manifestacija za resnično demokracijo in priznanje naj- osnovnejših pravde mladine in širokih ljudskih množic. Pokazalo se je resnično tovarištvo in pripravljenost za sodelovanje med vso napredno mladino. V Nemčiji je bila v Berlinu z dovoljenjem sovjetske vojne uprave ustanovljena nova Akademija znanosti, ki bo omogočila delovanje znanstvenikov pri izgradnji nove demokratične Nemčije. V pokrajini Brandenburg je Zveza delavcev otvorila svojo posvetovalno skupščino, sestavljeno iz 70 predstavnikov antifašističnih organizacij in sindikatov. Kot prvo nalogo so si postavili razpravljanje o podržavljanju podjetij, ki so last vojnih zločincev ali aktivnih fašistov. V Italiji se po vsej državi širi nemir med. delovnim ljudstvom, ki zahteva povišanje plač in hrane. Tako Je Izvršni odbor Delavske zbornice v Florenci poslal Generalni konfederaciji dela zahtevo, da le-ta predloži vladi načrt ukrepov za odpravo brezposelnosti in za izboljšanje življenjskih pogojev deiovnega ljudstva. V mnogih mestih se vršijo stavke, na katerih delavstvo zahteva izboljšanje delovnih pogojev. Komunistična partija Italije zahteva intervencijo države za gospodarsko obnovo; komunisti so izjavili tudi, da bodo v novi vladi nepomirljivo nadaljevali s prizadevanji, da se prepreči obnova fašizma. Na podlagi amnestije za politične zločince, ki je bila objavljena ob proglasitvi republike, je'bilo v zadnjem času izpuščenih 50.000 fašistov od skupnega števila 60.000 zaprtih. Med osvobojenimi fašisti je mnogo politikov in novinarjev, ki zopet pričenjajo s svojo propagando. V Španiji je Franco na francoski meji v Pirenejih skoncentriral 20 divizij svoje vojske. Med temi četami je nekaj deset-tisočev SS-ovcev in vojakov bivše nemške armade in veliko število italijanskih fašistov. Koncentracija teh čet ima napadalni značaj. V Španiji je danes gosto razpredena mreža gestapa, v inozemstvu pa španska špijonaža. Francova Španija se vsekakor naMja v popolni bojni pripravljenosti. IMPERIJALISTIČNI KROGI ZAHODA SO NA POHODU, TODA POL-KOLONIJALNA LJUDSTVA SE JIM VSAK DAN BOLJ UPIRAJO. 1. julija so Združene države Amerike na otoku Bikiniju v Marsbalskem otočju z velikim pompom priredile poskus »atomske bombe« v zelo velikem obsegu; proučevanje v celoti je stalo 110,000.000 dolarjev in vrednost 23 zastarelih ladij, ki so bile postavljene za cilj, znaša 400,000.000 dolarjev. Bomba sama ni imela posebnega učinka, razbila pa je nekaj važnejšega: zaupanje o resnosti ameriške propagande o »atomski razorožitvi«. ZDA si prizadevajo, da bi drugim državam prepovedale vsako delo na področju atomske energije, same pa jo uporabljajo kot monopol v vojne namene. S tem kažejo svojo napadalno težnjo ostalemu svetu. S takim početjem skušajo nekateri ameriški krogi razbiti organizacijo miru: Združene narode. Zunanje ministrstvo ZDA je objavilo svoj osnutek o razorožitvi Japonske. Ta načrt v primeri s pogoji, določenimi od zaveznikov, ne vsebuje ničesar novega, ampak predstavlja .celo korak nazaj, ker omejuje problem ponovitve japonske napadalnosti izključno na razorožitev, molči pa o glavnih nalogah okupacijske dobe — o duhovni razorožitvi ostankov japonskega fašizma. Na Japonskem so danes na oblasti isti reakcionarni krogi, ki so izvedli napad v vojni. Sedaj vodijo ti oblastniki ofenzivo celo proti osnovnim ridobitvam demokracije na Japonskem, tevilna dejstva pa ustvarjajo vtis, da so avtorji osnutka popolnoma zadovoljni s sedanjim položajem na Japonskem. Sredi velikega hrupa so proglasili v Mamili neodvisnost Filipinske republike. Ob tej priliki je govoril tudi ameriški general Mac Arthur, ki je znan po svojih osebnih kapitalističnih interesih na Filipinih. Predsednik nove »republike« Roksae, ki je med vojno služil Japoncem, dolguje svoj sedanji položaj samo temu generalu. Mac Arthur je izjavil, da je najvarnejša pot za Filipine in1 za svet sijajna pot Američanov. Tudi predsednik ZDA Truman je izjavil po radiu, da ZDA postavljajo s Filipini nove odnose dveh svobodnih narodov, ki sodelujeta na temelju medsebojnega razumevanja. Kako zelo pa so Filipini svobodni, se najlepše vidi iz sledečih dejstev: po medsebojnem sporazumu ostanejo Filipini pod gospod-stvom ameriških vojnih oporišč, v gospodarskem pogledu pa so izročeni ameriškemu kapitalu, ki ima v svojih rokah 98 % filipinske trgovine. Okoli 800 predstavnikov raznih ameriških demokratičnih organizacij je ustanovilo v New Yorku organizacijo »Dobimo mir«. Ta organizacija zahteva, da atomsko energijo ne uporabljajo v vojne namene, zahteva nadalje prekinitev odnosov s Francom, izseljenje vseh profašističnib Po- lj akov-andersovcev, protestira proti podaljšanju zakona o najemu iu posojilu, ki dovoljuje, da ameriška vojska še nadalje oborožuje kitajske čele, ter zahteva ustanovitev demokratične Nemčije in pravilno obveščanje o razmerah v SZ. Ker ameriški senat na zadnjem zasedanju ni sprejel nobene odločbe o kontroli cen, ki vsak dan bolj naraščajo, je to povzročilo nemir med prebivalstvom v mnogih mestih. Na Kitajskem so te dni praznovali deveto obletnico po začetku kitajsko-japonske vojne. Danes po zmagi nad japonskim fašizmom pa skušajo nekateri krogi ameriškega in angleškega kapitala ponovno spremeniti Kitajsko v svojo polkolonijo. Kitajska stoji danes pred veliko nalogo obnove, za kar potrebuje veliko pomoč Združenih narodov; toda mala finančna klika zahoda hoče doseči dobiček z izkoriščanjem junaškega kitajskega ljudstva. Devet let borbe je dvignilo mednarodni pomen Kitajske. Notranji položaj pa je še vedno napet vsled državljanske vojne. Rešitev teh težav je odvisna edino od odnosov med Kuomin-tangom in Komunistično partijo Kitajske. To ureditev pa ovira notranja reakcija, ki izziva državljansko vojno, da bi strla demokratične sile. Krivi pa so tega tudi gotovi krogi ZDA, ki dostavljajo vojni material Kuomintangu in z oboroženo intervencijo posegajo v notranje zadeve Kitajske. - Angleške oblasti podvzemajo drastične ukrepe, da bi ostale gospodar položaja na Bližnjem vzhodu. V Palestini in v drugih deželah se vrstijo danes krvavi dogodki. V Siriji in Libanonu je Komunistična partija nastopila proti poskusu »vzhodnega bloka«, to je načrta za veliko Sirijo, v katero bi se vmešavale tuje sile; v svojem manifestu je pozvala prebivalstvo teh dveh dežel, naj se združi v borbi proti bivanju tujih čet. V Transjordanu se je lutkovna »neodvisna država« spremenila v angleško vojno oporišče. Egipt zahteva neprestano umik angleške vojske in revizijo zasužnjevalne pogodbe, ki ponižuje to deželo v kolo-nijalno državo.Grčija ječi pod jarmom fašistov, ki so na svojih položajih samo po zaslugah angleških oblasti. Z narodi na obsežnem ozemlju od Malte do Indije postopa angleška politika z ozkega stališča »zapite komunikacij britanskega kraljestva«, v resnici pa skuša ovekovečiti svoje gospodstvo nad temi narodi. Zato angleške oblasti v teh deželah podpirajo najbolj reakcionarne sloje lokalnega prebivalstva in prezirajo zakonite zahteve narodov po osvoboditvi. Toda ti narodi imajo svojo lastno voljo, ki se vsak dan bolj jasno kaže. Nasina fašistične policije na tržaških ulicah. Dokler (u so brigade kdo nam zemljo okrade • • § Naši borci goloroki, v modrih delavskih oblekah s svojimi prsi branijo pravice, izvojevane s potoki krvi borcev naše junaške ljudske Jugoslovanske armade in padajo kot v času najhujšega nacističnega terorja. To je ponoven dokaz vsemu svetu, da je naše ljudstvo ena sama vojska, pripravljena žrtvovati vse za svojo svobodo in poslednji grozeč opomin ljudstva vsem, ki bi radi še mešetarili z našo krvjo po pariških in londonskih kavarnah: »Stojte, to kar počenjate, je fašizem!« Dokler tu so brigade, kdo nam zemljo ukrade... Kdo ne bi poznal te pesmi, pesmi, ki je vrela iz prs in src borcev, ko so naskakovali bunkerje, s katerimi je tujec posejal našo ljubljeno zemljo, da bi v krvi zadušil vsako željo po svobodi, pesmi, ki jo je v zaledju prepevala naša herojska mladina, ki se je noč in dan žrtvovala v nesebičnem delu, da bi preskrbela svoje brate- l>orce vsaj z najnujnejšim, pesmi, ki danes vre iz ogorčenih src zagorelih tržaških delavcev v delavskih oblekah ter zgaranih delavskih mater in žena, ki skupno s svojimi sinovi in možmi danes, eno leto po osvoboditvi, goloroki s svojimi prsi in pestmi branijo to, kar so njihovi sinovi in možje v teku štirih težkih let pridobili s svojo krvjo. ' Kako mogočno se je ta pesem razlegala preko gričev in dolin naše primorske domovine, na pohodih in počitkih, pri delu V zaledju, na mitingih in šolah, kjer so jo prepevali mali ■pionirji, ki še niso niti v celoti dojemali dogodkov časa, v katerem so živeli; v svojih otroških srcih pa so čutili samo eno; v domačijo se je pripeljal hudoben tujec, katerega je treba cim prej izgnati. In s to pesmijo na ustnicah so tudi naši najmlajši prispevali svoj delež k veliki stvari vsega delovnega ljudstva. V teku štirih krvavih let, je postala ta pesem last in simbol vsega slovenskega ljudstva, ki se je na življenje in smrt borilo za svoj obstoj, za boljšo bodočnost, ki’ po zgodovinski nujnosti pripada delovnemu ljudstvu. Postala je zunanji izraz vseh tistih neštetih vezi. ki so vezale .in končno zlile v eno samo nerazdružno celoto past;, junaške borce na frontah s herojskim ljudstvom v zaledju. Tu fronta je bila strah in trepet sovraž-uiJuii. kajti prav ,v njej je bilo jasno povedailo, da sta Inirec na fronti ter kmet in delavec v zaledju eno samo bitje, z eno samo voljo in eno samo mislijo: doseči čim prej svobodo. Da se je sovražnik tega zavedal, nam dokazujejo neštete požgane vasi, mreč.da je naša narodna vojska ljudstvo in obratno, da je ljudstvo uaša vojska. Ganljivi in nepozabni prizori so se odigravali v teh velikih zgodovinskih dneh širom naše domovine. Brez dvoma je po vsem svetu srečna mati s solzami v očeh pozdravljala svojega sina, ki se je vrnil z bojišča, toda nedvomno je bila edino slovenska mati, prekaljena in preizkušena z vsem trpljenjem štirih trnjevih let zmožna, da v toliki sreči prenese svojo materinsko ljubezen prav na vse borce, dobro se zavedajoč, da je bila njihova mati v najtežjih trenutkih, in da njihova mati ostane tudi v bodoče. Kakor močno sonce razblini nadležno meglo, ki zatira svolroden razgled. tako je tudi naše ljudstvo razblinilo zadnje nade naših sovražnikov, ki so računali ha to, da se bodo zopet je /vojska, to je bil edini zaključek, ki si ga je mogel narediti vsak opazovalec širom vse naše domovine, od Vardarja pa do skrajnih zapadnih meja uaše zemlje, tja do bistre Soče. Slovenske in italijanske narodne barve so se bratsko združile po tolikem času, pod mogočnim okriljem zmagujočega delavskega prapora v en« samo zahtevo, v zahtevo po svobodnem življenju v Ljudski Republiki Jugoslaviji, za katero je bilo prelito toliko krvi. Mogočno je zadonela pesem: rDokler tu so brigade, kdo nam zemljo ukrade...« Še enkrat je pokazala vsemu svetu dejstvo, da je naše ljudstvo ena sama vojska, pripravljena žrtvovati vse, za dosego svojih pravic, izzvenela pa je tudi kot grozeč opomin vsem, ki mislijo še nadalje mešetariti z našo krvjo po pariških in londonskih kavarnah. Pred letom dni je vsa naša domovina, prav do svojih skrajnih zapad- Stara ženica iz Pograj gleda vsa srečna naše borce, ki so prišli na prostovoljno delo v njihovo porušeno vas ter pripoveduje, kako so fašisti , vas požgali. V težki partizanski borbi se je kalil naš narod v junaka, plemenitega tovariša in človeka. Prvi sprejem naših borcev v svobodi. pojavile medsebojne mržnje, razcepile naše sile in ponovno pognale naše Ijiklstvo v izkoriščevalski objem proti-Ijudskih klik. V teh ganljivih in nepozabnih dneh, ko so slovenske matere in žene z vso ljubeznijo sprejemale izmučene borce slavnih srbskih, hrvatskih in italijanskih brigad, je uada vseh temnih protiljudskih sil za večno strmoglavila globoko V prepad, kakor je za večno strmoglavil nacistični orel z berlinskega Reichstaga pod mogočnimi udarci sovjetskih borcev. Naša ljudska armada je doživela sprejem, kakršnega razen slavne R. A. ni bila deležna prav nobena armada, šele sedaj se je pokazalo, kako trhla je bila petindvajsetletna politika imperialistične Italije, ki je vložila vse svoje sile v to, da razbije enotnost slovenskega in italijanskega ljudstva na primorski zemlji; kateremu jo dodeljena zgodovinska naloga, da posreduje bratsko sožitje slovanskega vzhoda z latinskim zapadom. Kakor so slovenske matere s solzami iu cvetjem sprejemale kakor svoje rodne sinove hrvatske, srbske in italijanske lx>rcc, tako so italijanske žene v Trstu,'Tržiču in drugih italijanskih mestih, kot svoje sinove sprejemale junaške l/orce slavnega IX. korpusa. Vojska je ljudstvo — ljudstvo kjer ui bilo »borcev« v običajnem p> menu besede, nešteta trupla nedolz nega civilnega prebivalsva, ki je bil* krivo edino tega. da ni hotelo biti suženj tujcu. Nad vsemi temi nedolz nimi žrtvami, ki so s svojim delon branili svobodo svoje rodne zemlje se jje znesel onemogli bes okupatorji in njegovih hlapcev, ki so se dobr* zavedali, da so tudi ti neoborožen delavci iu kmetje del nepremagljiv-ljudske armade, ki izza vsakega grmu iz vsake zaseke seje smrt, strah in trepet med njihove podivjane horde Vživimo se samo leto dni nazaj, k< je svoboda zasijala tudi na naši izmil ceni in s krvjo napojeni zemlji. Bil so to nepozabni trenutki srečanja dveh vojska, ki tvorita v svojem hi-stv u eno neporušno celoto. Srečali s, se zagoreli borci naših, s slavo oven čanih brigad z borci zaledja. Padli s v objem sinovi svojim materam, mož je svojim ženam, mogočno, kot še n koli je zadonela pesem Dokler tu brigade, kdo nani zemljo ukrade, in še enkrat zapečatila in potrdila neizpodbitno dejstvo, ki je bilo vsa štiri leta trn v peti naših sovražnikov, in katerega naši sovražniki doma in v tubini še danes nočejo razumeti, ua- nih meja zadihala svobodno, i>o tolikih letih suženjstva in trpljenja. Vsi dobro misleči ljudje so bili prepričani, da je prišel končno trenutek svobode, katere nam nihče po nobenem moral- nem pravu ne more odrekati; bili smo svobodni ljudje na svobodni zemlji. Toda mračne sile, ki so bile potolčene in ne uničene, so s svojimi intrigami dosegle, da se je z našo zeml jo zopet začelo mešetariti; dosegle so, da se je začasno potegnila preko trpeče in izmučene Pgimorske trnjeva črta, katera naj bi razdelila brate, ki so si z lastno krvjo zgradili skupen dom. Naše ljudstvo je na to njihovo početje odgovorilo z odločnim: »NE!«' Dokler tu so brigade, kdo nam zemljo ukrade, na svojem smo mi gospodar! Eno leto po osvoboditvi je moralo delovno ljudstvo našega Trsta, Gorice, Tržiča in cele cone. »A« zopet oditi na branik svojih pravic, da vsemu svetu ponovno izpriča in potrdi to, kar je že v štirih letih potrdilo s potoki krvi, kupi kosti in brezštevilnimi pogorišči, namreč, da mor drugam. Danes, cžexdž!eniatrdg spada ta zemlja k republiki Jugoslaviji in nikamor drugam. Danes, po enem letu svobode, smo priča žalostnim dogodkom v Trstu, Gorici, Tržiču in drugod, ko naši borci, goloroki, v modrih delavskih oblekah s svojimi prsi nijo naše pravice, izvojevane s pm° krvi, in padajo kot v času iiajhujse» nacističnega terorja. . . Mi, ki se v svobodi lahko posvefH^ mirnemu razvoju gospodarskega _ kulturnega napredka, imamo v na»0. ljudstvu onstran vsiljene linije >,li!-vojsko. ki se na življenje in smrt za naše skupne pravice. Zavedati moramo, da je to sestavni del na.sfr„. narodnega telesa, in kot tak, tudi s stavni del naše ljudske vojske. Kak^ smo v ua''težjih' dneh nase godovin žrtvovali vse za našo lx>r]x>, tako mo tudi danes z vsemi silami pot*f,rn. upravičeno borbo našega ljudstva 0 stran demarkacijske linije. S tem 1>J,I)_ ponovno dokazali, da smo vredni ših padlih borcev, da smo vredni J1*' naškega tržaškega ljudstva, čigar b0 s ba je zadivila ves napredni svet' tem bomo ponovno izpričali svetu, da nočemo biti osnovni kapi'1 ameriškim in angleškim bankirj6®' ampak, da bomo trdno odločeni, ^ bomo na svoji zemlji svoj gospod*1' Juš Kozak: Za stotisoč duš ne bomo mešetarili Tako nekako so padle besede, ko se je maja meseca vršila razprava o Julijski, krajini in o njeni pridelitvi. Te besede nuj bi karakterizirale veliko pravičnost, s katero se presojajo jugoslovanske zahteve po zapadnih mejah, ki nam gredo. Če bi te besede ne razodevale vsega cinizma — najbolje je, če se izogibamo diplomatskim olepšavam zavoljo točnejšega razumevanja — s tako brezobzirno krutostjo, bi te besede v drugih okoliščinah izzivale le ironičen posmeh. Kdo je izrekel te besede? Izprego-vorili so jih dediči tiste politike, ki se je doslej malo brigala za voljo in želje narodov in ljudstev,'temveč je še prej, preden je sploh preštudirala etnične razmere v zaholeni pokrajini, vzela šestilo v roke in na zemlje vidu začrtala kroge svoje volje. | Potem je govorila sila. Prepričani smo, da je le trdota očitne krivice, ki je zadela Jugoslavijo z razmejitvenimi predlogi, prisilila maršala Tila, da je moral spomnili svoje zaveznike na trpko resnico, da se v Afriki nihče ne vprašuje o etničnih razlogih, čeprav ni tam domovina Angležev, da se nihče ne vprašuje o etničnih razlogih na pacifiških otokih, kjer gotovo ni domovina Amerikancev. Državnik, ki je kakor maršal Tito boju s fašizmom doživel Drvar in V Tominjah je mladina našim borcem podarila v znak večnega bratstva zastavo. krvavo pot skozi gozdove in planine, kjer mu je neštetokrat šlo zg golo življenje, ko se je, prebijal skozi dobro organi z'"’ 'C zasede, združen z narodom v največjem pomanjkanju, ima pač vso pravico do takih pripomb. Krivdo, da jih je moral izreči, nosijo’ oni, katerim jih je moral izreči. V Fullonu se je trdilo, da se je m meridianu Stellili—Trst spustil železni zastor, za katerim se skriva svet mednarodno-političnih ugank in nevarnosti za mir. Jugoslovanski in menda tudi drugi narodi pa so upravičeno zastrmeli nad cinizmom, ki se odkriva za atlantskimi gardinami v Parizu. Jugoslovanski narodi so se dvakrat borili na strani zaveznikov. Njihovo precej naivno vero v neko človeški samoli prirodno umevanje pravičnosti je zmedel koroški plebiscit, ki so ga Jugoslovani po vsej logiki razvoja morali izgubili kakor bi ga bili Poljaki izgubili v Sleziji in so Francozi izgubili samskega. Poleg vsega pa so se pri koroškem plebiscitu še zavezniki potrudili Avstrijcem olajšati zmago. Po plebiscitu so Jugoslovani v rapalskem in kasneje v rimskem ugovoru morali prepustiti svojih 500.000 rojakov rimskemu imperiju. S porogljivimi, a svečanimi obljubami so bile lej ubogi raji zagotovljene l\s'c njirodne in človečanske pravice. Rimski politiki so na slavnostni parlamentarni seji v klasični italijanščini — med njimi je sedel menda tudi De Gasperi — prisegali, da bi italijanska čast ne mogla nikdar preboleti, če bi se tej jugoslovanski raji skrivil las na glavi. Rapalski in rimski dogovor nista bila mešetarijo, temveč spretno izvedeno posilstvo nad mladimi jugoslovanskimi narodi, ki so slepo in zelo naivno verovali v neko pravičnost. Italijanski listi so blagrovali jugoslovansko rajo, ki je postala podanik slavnega italijanskega imperija in s tem že tudi solastnica mogočne italijanske kulture. Seveda — tako so trdili rimski politiki, med nitmi tudi De Gasperi — je treba to jugoslo' vansko rajo še vzgojiti, da bi lahko deležna vseh sadov rintske lad' kulture. Kaj bi počel pastir na (r1 kem rimskem parketu, v katerem zrcali dvatisočletna evropska kulW in se govori na njem plemen1' d’Annunzijev jezik. Kaj bi s pastil jem in njegovimi koštruni v vatikan' skih dvorih, v ozračju naj pie men*' lejše evropske politike? Rajo je tre^ vzgojiti. In pričela se je vzgoja. Na s Ir at e š k i h mejah — takr^ se je govorilo bolj določno — so pr° pastirjem, ki so za svoje zapadi zaveznike prelili toliko krvi, da bi se z njo jezera napolnila, zgradili bel0', nirane utrdbe, na katerih je Mussola dvajset let škrtal z zobmi in »osem milijonov bajonetov«. VvajsL' let je grozil, tako da se jugoslovam ski narodi niso mogli nikoli oddahni in se posvetili mirovnemu delu. V°aF set let so prihajale čez mejo vesi1’ kako se jugoslovanska raja vzgojo šoli dvatisočletne »človečanske« hm' ture. Pastir ni mogel razumeti, da je vzgoja pričela s požigom kulln*? posvečenega Narodnega doma, Paso ni mogel razumeli, da se je vzg°la pričela z ricinusovim oljem, z barba''' skim potvarjanjem imen, z abecedni' kom, ki so ga sadistični karabi' , njerji in kveslurini učili v Carceri Gesuiti, v Regina Coeli in beneških temnicah, s preseljevanjem raje 0 kulturno zaostalo Sicilijo, Kalabrij0 in Abbruzze, kjer se je kraški ‘J1 istrski »pastir« začudeno oziral ih zmigava! z glavo nad ljudsko zaoslth" lastjo, ki je presegla vso njegovo domišljijo. l^adaljevanje na M. strauij' Za stotisoč duš ne bomo mešetarili (Nadaljevanje z 10. strani). Meèetarji za atlantskimi gardina-*ni so pahnili 500.000 junaških zaveznikov v žrelo tiste barbarske kulture, ki je pred očmi vse Evrope, v zasmeh vsem evropskim človečanskim nazo-vom, to jugoslovansko rajo izpreme-nda v bičanega sužnja starih rimskih cirkusov, tiste kulture, ki se je pred kratkim zopet uveljavila na tržaških wicah. Ni bilo še ljudstva v Evropi, i bi zaradi svoje narodnosti in svoje cdne zavesti in zvestobe materinem ndeku tolikanj trpelo in bilo poniže-vano kakor jugoslovanska raja v okviru rimskega imperija. Gospod De Gasperi, to se je do-Oajalo v dvajsetem stoletju in ne v osih, ko je barbarski legionar smr-d po potu na kraških planotah, in I1® V času, ko so Radeckijevi oficirji inbimkovali z italijanskimi princesa-^ Ti zločini nad jugoslovansko rajo 80 se dogajali dvajset let po tem, ko 80 vam jugoslovanski uporniki proti *Radeckiju in tovarišem^ izdajali ovstrijskg pozicije in so vas kot zaveznike spretno pripeljali v Trst. Gospod De Gasperi, jugoslovanski narodi, ki se danes čutijo bolj povezani in predstavljajo trdnejšo enoto akor se ljubijo vaši Sicilijanci in lemontezi, bi iskreno želeli vedeti ^Poznati en sam stavek, ki ste ga ekom teh dvajset let v Evropi še ne-vjdenega nasilja naroda nad naro-j0tn, izrekli ali zapisali — kot protest, ^neslovanski »pastirji« bi hoteli ve-eti, kaj ste storili gospod De Ga-8Peri, ko se je vaša domovina v usod-ni uri kot edina država v Evropi pojavila ob bok Hitlerju, doslej naj-jutalnejšemu tlačitelju narodov. Kaj 8 o storili, ko je vaša domovina s asičnim izdajstvom porinila svojemu francoskemu bratu fašistično bo-. v hrbet? Kaj ste storili, ko so Vj8'1 avioni pomagali koventrirati an-n eška mesta? Ali niste vkljub svo-3®mu demokratičnemu - krščanskemu ^pričanju potihoma ploskali Rob-vjliju, Ambrosia, Roatti in drugim viovajem? Kdor trdi, kar ste vi »ovorili zagovorniku in branitelju orodnih in človečanskih pravic, 9°8podu Molotovu, »Vi bi požrli prevelik grižljaj, M bi vam ostal v grlu, ker bi Morali vi v slovanski državi tako sestavljeni, ki šteje le malo milijonov, prebaviti pol milijona Italijanov, ki predstavljajo višjo slop-ni° kulture, ko prebivalci cone pastirjev, kar so Slovani«, j je tieutajljivo ploskal Robbolliju, ■ >nbrosiu, Roatti in vsem morilcem, a bi ploskal še danes, kakor je plo-al pre(i kg so kalabreški P ačanci izpričevali dvatisočletno kul- Mo v prstu s tem^ so zaiacian v rbet partizanske borce in Garibal-lnce’ da so se znašali na najbolj Snusen način nad jugoslovanskimi 'enami. Kdor govori danes še o »slo-enskih pastirjih«, in to spričo zaosla-Osti prebivalstva v Kalabriji, Siciliji * dbbruzzih, dokazuje, da je ostal ^staS fašistične ideologije, kar je po . e,n vedno bil, in da nima najmaj-Pravice, lastiti si dediščino liste vette italijanske kulture, ki je danes -al le še — muzej. Gospod De Gasperi, ali vam ob el trditvi, ki ste si jo drznili izpre-tlevoriu vpričo tako velikega in res Naprednega državnika, kakor je Mo-0 0o, ni prišlo na um, da se 45 mili-enskemu italijanskemu narodu ni ni-1 P°srečHo ]rrebgviti v svojem po-‘sk Ìneìn želodcu pol milijona slovan-. ^Pastirjev«, ki so z golimi roka-y l.}n 8 starimi puškami pričeli umi-a i Za svoje človečanske pravice, ko ' ' le preko njihove zemlje kolone p*1 Co° osvajat stari rimski imperij. °spod De Gasperi, ali še ne morete da dvatisočletna italijanska n tura med temi pastirji ni dosegla l^ugega, kakor da so lo kulturo iz 8e duše in srca zasovražili, da .so .C,,i Pastirjem desettisoči vaših itdli-onskih rojakov podali roke v skup-Voli tej kulturi in se it-v 'r Z<1 8e ttno federalno edinko Trst cLRJ? /m ne morcle razumeti 0 Kp o d De Gasperi, da je slovanski Mvtir v štirih letih boja proti fašiz-tu Pojavil na laž vašo trditev in so 1 ', nim ploskanjem. Dalje je bil PaS, . 200 mladink iz celega okraja, vec sK pin fizkulturnikov iz Divače, teJoVjL cev in telovadk društva Krima in 1 , vača, ki so nastopali z vajami na, . Iji in drogu. Končno so telovadci Divače izvedli še skupino '>zvez(^aj'j-ni Na veseličnem prostoru so med te pevci iz celega okraja zapeli Slovan na dan, Stalingrajsko, ^^en. o svobodi in Naša nova zastava. K» čno se je vršila zaključna parada t kulturnikov in tukajšnje YO„ts”I)’ opremljene z najmodernejšim orožje' ; Objavljeni so bil izidi tekmovanj -najboljši fizkulturnik je vojak Tale' Franc, izmed fizkulturnikov v okra) je dosegel največ točk Turcinovic J sip, član ZMjK Herp. Kozina ter Pr. jel prehodno zastavico. V skupini tnJ?J. šib je dosegel prvo mesto DezU Franc. Izmed pevskih društev si je <|SV" ( jilo prvo mesto pevsko društvo !,/'orjZ iz Prešnice, drugo pa pevski zb°r Divače. Prvemu je bila izročena Ijre hodna zastavica. Kot najboljši zl)0 celega okraja izven tekmovanja J . a spoznan pevski zbor Herpelje Zaključek je bila himna »Hej vani«, po kateri je sledila prosta z bava. 50 članov postojnske okrožne n>e0' ze je prispevalo za stavkujoče delav stvo v Trstu 10.000 lir. Koloni v Slovenski Istri Kakor je znano, se je in se še v Italiji obdeluje velik del zemljišč po starem fevdalnem sistemu, s pomočjo kolonov. V , Slovenski Istri leže posestva, katera obdelujejo koloni, skoraj izključno v obmorskem pasu, večinoma na pobočjih gričev, nekaj jih je pa tudi na takozvani bonifiki, osušenem delu morja oz. solin. Na bonifiki, ki leži pod morsko gladino in kjer je zemlja zaenkrat še manj vredna ter ni primerna za pridelovanje sadja in vina, so posestva velika do 20 in +udi več ha. Koloni pridelujejo na bonifiki v glavnem žito, koruzo, krompir, lucerno, rede po več glav živine. Ostala kolonska posestva leže na zelo produktivnem svetli ob ugodni klimi, na njih se poleg žita, koruze in krompirja prideluje vino, razno sadje in najrazličnejša zelenjava. Ta posestva so velika od 3 do 1Ò ha, povprečno 5. Pri tej velikosti zemljišča je mogoče kolonu izhajati edinole z najbolj intenzivnem obdelovanjem zemlje. Zàto so vsi ti koloni (kar velja sicer tudi za ostale kmete v tem jiasu) bol j vrt-nairji kot kmetje. Zemlja daje redno dva do tri pridelke letno. S tem se pa seveda zelo izčrpa, treba ji je dodajati velike količine hlevskega in umetnega gnoja, največ jia je treba dela. Po italijanskem kapitolatu, ki regulira odnose med kolonom in gosjio-darjem, mora obdelovati kolon zemljo po navodilih lastnika, to se pravi tako, da se čimveč iz nje dobi. Na ta način je seveda kolonu mogoče živeti na čim manjšem zemljišču, tudi množina in vrednost produktov se poviša, paralelno s tem pa se poveča seveda tudi gospodarjev dobiček. Gospodar da zemljo, polovico semen in gnojil ter plača vse zemljiške davke. Kolon pa iiipn?,' da prav tako polovico semen 111 ^j-.t jil, vse dejo, ne plača pa zemlj1?14 e davkov. Živina je last obeli, gnoj uporabi na skupni zeml ji. Pridelkj ; delijo na vsakega polovico. V sluc?' izgube, jo brijeta tudi vsak polo^lC ' Osebne in pridobitne davke plnca vsak zase, Tu stoji na eni strani plačilo J11 nimalnib zemljiških davkov ’n.eg 3% zemljiške rente, na drugi strani P celoleten trud kolona in vse njegoV družine. Odnos kolonov do gospodarje* predvsem materialen, je v danasnJ , razmerah seveda različen, zavisen zgrajen osti in inteligence kolona, P° tudi od gospodarja samega. Del gospodarjev je zbežal, posesiv® s začasno pod "TJN1, njih kolon' 1 ni in letos niso plačali ič, seveda V" tudi niso od gospodarjev ničesar Pr Rravnotako sedaj ne oddajajo daj® tev koloni, katerih posestva so_ |a raznih socialnih ustanov pod držav upravo. Ostali gospodarji so tu, nekateri , Trstu ali v Italiji, pa prihajajo zirat svoja posestva sami ali pa "I . pooblaščenci. Benediktinski red s s dežem v Italiji, ima na primer v jU gu nad 100 ha veliko posestvo. °®a * lujcjo ga koloni, upravlja ga Pa e redovnik, ki je edini še ostal tu. Večina kolonov teh gospodarjev vedno v rulu oddaja istim njihov “ lež. Nekateri pa se že branijo odo jati po kapitolatu odrejen delež, k0 so pač mnenja. da mora po padcu , šizma zavladati pravičen socialen r® in zemlja pripadati tistemu, ki jo, deluje. R. G. Nogometne tekme v Postojni V dopoldanskih urah dne 29. junija je prispelo v Postojno nogometno moštvo »SCF Portuale« iz Reke. Ob prihodu so naši nogometaši prisrčno pozdravili svoje fizkulturne so-boritelje in se z njimi zadržali v prijateljskem razgovoru do kosila. Ob 16. uri je pričela tekma. Po dolgem času smo zopet videli postojnske nogometaše pripravljene na trdo borbo. Navdiišenp smo sledili poteku tekme, tehnični zgrajenosti nasprotnikov, na drugi strani pa nepopustljivosti, vztrajnosti ter spretnosti naših napadalcev, kar je Postojnčanom prineslo zasluženo zmago 2:1. Igra se je odigrala v bratskem duhu in z velikim poletom, kjer se je ponovno prikazalo tesno sodelovanje z italijanskim narodom in neomajna vero naše izvrstne mladine za sego njenih ciljev v bodočnosti-Isti dan je tudi prispela v Posta) no nogometna ekipa iz Rogatca, * jo je spremljalo 230 izletnikov. Naslednji dan, 30. jun. je FD F° stojna odigrala tekmo z Rogatcem-Pred otvoritvijo tekme so si Pre<1 stavniki obeh moštev segli v s kratkimi nagovori, kjer so izraz' vso medsebojno ljubezen in željo “ bratskega sodelovanja. Med drug'01 je predstavnik Postojnskega moštv® dejal: »Mi Primorci se bomo nadahc borili na vsakem polju, dokler ne k0 naša izmučena Primorska s Trstom priključena naši Titovi republiki Ju' goslaviji.« Postojnčani so tudi ta dan pokazali nadmoč nad nasprotnikom. Zmagali so 6:1. OPOZORILO KMETOVALCEM Od danes otvarjamo v našem listu rubriko Kmetijska posvetovanja. Kmetovalci! Pošiljajte svoja vprašanja za to rubriko. V prihodnjih številkah bodo kmetijski strokovnjaki odgovarjali na ta vprašanja in svetovali, kaj je v danem primeru ukreniti. Poslužujte ce te svoje rubrike, k*r vam bodo nasveti resnično koristili-_ Vprašanja in odgovore bodo citali ys’ čitatclji »Primorske borbe« ter bo tak» pomagano tudi vsem tistim, ki jih tare ista skrb, pa ne najdejo možnosti, da “ se o tem posvetovali. »Primorska borba« Izhaja tedensko » Ajdovščini. — Urejuje Albreht Roman.