Poštnina plačana v gotovini.
Leto III. — gt. 2	Ajdovščina, 11. januarja 1947
(J?.
Ustava je stvar ljudstva, ki ugotavlja stopnjo svojega razvoja in polaga temelje bodoči življenjski poti, zato je prav, da ljudstvo o njej razmišlja, razpravlja in pove svojo sodbo.
Cena 4 jugolire — 8 metrolir.
Zaloge orožja so bile namenjene proti tržaškemu demokratičnemu
ljudstvu
Komaj se v coni A, posebno pa v irstu ali pa tudi' v Gorici poleže Snusna kampanja proti demokratičnim Množicam, že poskrbi amgioameriška "ojna uprava za nove incidente in za nove ukrepe proti antifašističnemu de-Mokratičnemu prebivalstvu. Nam je ze zdavnaj jasno, da angloameriške okupacijske oblasti pomagajo neofa-«stičniim organizacijam in reakcionarnim ustanovam, kjer vedrijo zločinski fašistični elementi, toda v teku prejšnjega tedna smo zaznamovali nov dokaz za težko odgovornost, ki jo brez dvoma nosijo okupacijske oblasti. ' uradu za brezposelne Zavoda za focialno skrbstvo, ki deluje v Trstu kot podružnica Centrale v Rimu, so našli veliko količino orožja, med tem bsoč ročnih bomb, štiri težke in štiri jahke strojnice, 56 brzostrelk, 50 pušk tn nad 52.000 nabojev. Najdba tako ogromnega skladišča orožja kaže na eni strani, do kakšnih posledic je zavezniško vojaško upravo privedla znana politika »nepristranosti«, na drugi strani pa meče čudno luč na anglo-anieriške tako vojaške kot civilne organe javne varnosti, ki so šele po dolgem času odkrili nekaj orožja, ki ze poldrugo leto roma preko demarka-oijske črte med Italijo in cono A.
Jasno je, da v okupacijsko vojaško npravo Angloameričanov ni mogoče za-
upati, da je nesposobna, naj bo to hote ali pa nehote. Demokratične ljudske množice v Trstu pa so iz tega dejstva napravile drugačen zaključek, namreč da stojijo v novem letu pred antifašističnim ljudstvom velike naloge in to je, da mora budno stražiti samo, če hoče, da bo zajamčen mir in osebna varnost kot osnoven pogoj življenja. Sicer so o najdbi orožja pisali listi, ki so nadzorovani in organizirani po angloameriški vojaški upravi, toda najdbo nekako zakrivajo, niti ni točno povedano, kje je bilo najdeno orožje. Reakcionarno časopisje objavlja to vest v najbolj skritih kotičkih celo potvorjeno, gotovi listi pa te vesti sploh niso objavili. Ravno tako se obnaša angloameriška vojaška policija, ki se je zavila v molk in ne daje ni-kafcih poročil. Med ljudstvom Trsta in vse cone A pa je vest o najdbi orožja sprožila splošen protest, ki izvira iz dosedanjih bridkih izkušenj. Ljudstvo pač predobro pozna zadržanje okupacijskih oblasti. Povsod, po tovarnah, podjetjih in ustanovah so priredili delavci in ljudstvo zborovanja, na katerih so odločno zahtevali natančno preiskavo in kazen za tiste, ki dovažajo v Trst orožje za teroristične akcije. Antifašistično ljudstvo pač ne more trpeti in mirno gledati na vse to, ker se jc proti temu ves čas osvobodilne
borbe upiralo in žrtvovalo na tisoče življenj.
Lahko trdimo, da je zajel val ogorčenja celotno cono A in da so se vršila protestna zborovanja po vseh okoliških vaseh in ustanovah. Ljudstvo je na braniku svojih pravic. Poziva vse resnične demokrate v enotno fronto in zahteva energičen nastop proti zločincem, ki so še danes pripravljeni nastopati z orožjem kot so to delali prej, ko je Julijsko krajino vladal Mussolinijev fašistični režim. Enotna demokratična fronta borcev za svobodo je danes edina tržaška stvarnost. Proti tej fronti umazane sile, pa naj si bodo podprte od svtovine reakcije ali pa grabežljivega zapadnega imperializma ne bodo opravile ničesar. Mi vemo, da niso opravile prav nič včerajšnje bombe in strojnice in da ne bodo pomagale niti jutri. Nasprotno, če še kdo dvomi o moči skupne fronte delovnega tržaškega ljudstva, tedaj je prav najdba orožja jasen argument, da je fronta močna, da je fronta trdna in neporuš-Ijiva. Na vse to, kar se danes dogaja v coni A, v Gorici in v Trstu, pa odgovarja pošteno antifašistično ljudstvo s svojo odločno borbo in mi vemo, da kdor se za svobodo bori, svobodo tudi doseže.
V Pulju so padle žrtve v boju za lastnino
delovnega ljudstva
Peistuiiimc k delu na zadmž-nem poltu s tisto jasnimi potmi
Iz poročila tov. Franceta Perovska, tajnika Pokrajinskega poverjeništva na skupni seji zadružnik referentov in vodilnih funkcionarjev OF v Vzhodno-primorskem
okrožju.
Civilna policija, ki je neposredno Pod upravo anglo-ameriških oblasti, je v Pulju ubila tri in ranila devet delavcev, ker niso dovolili ropanja ljudske Bnovine.
Ni prvič, da je puljsko delavstvo ogorčeno, ker anglo-ameriške vojaške oblasti že del j časa dovoljujejo italijanskim fašistom in šovinistom odvažanje raznih strojev v Italijo. To izvira i? dejstva, ker bo mesto Pulj priključeno Jugoslaviji in bi ga zato radi gospodarsko zelo oslabili. Čeprav obstojajo mednarodne določbe, da se stroji n® smejo odvažati, vendar anglo-ame-nška vojaška uprava z vsemi silami r°Panje podpira in mu daje zakonit Sttačaj. Tako je med drugim bilo go-vora, da se odvaža staro železo, čeprav 80 pred očmi- delavcev razstavljali sLoje, ki bi jih sicer v celoti ne mogli odvažati. Antifašistično delavstvo je na 'jse to odgovorilo kakor se pač spodobi. V Pulju je bilo zaznamovanih 'f več ogorčenih nastopov domačega delavstva proti tem zločinskim podvigom, toda do najbolj ostrega spopada Je prišlo te dni, ko je hotelo delav-
stvo preprečiti ponovno izvažanje strojev- Razvila se je bitka in policija, ki bi morala nezakonito odvažanje strojev preprečiti, je obrnila puške v delavsko množico. Pod streli civilne policije sta obležala dva delavca in ena delavka, devet pa je bilo težje ranjenih. To je nov zločin nad delovnim ljudstvom mesta Pulja in angloameriška vojaška uprava v celoti odgovarja za zločin, ki ga je izvršila policija. V vsem tem se zrcali delovanje okupacijske uprave, ki ščiti in sama podpira zločinsko delovanje civilne policije, ki bi morala biti v resnici organ ljudske varnosti. Zapadna demokracija, ki toliko govori o svobodi, je dala ponoven dokaz, kako se spoštuje delavstvo, kako se spoštujejo človečanske pravice, prav v istem času, ko njih diplomati na raznih mednarodnih konferencah govorijo o humanosti, o poštenosti in še o marsikateri drugi stvari, a mečejo svetu le pesek v oči. Toda ljudstvo, ki je v domovinski vojni dalo od sebe prav vse, da bi si zagotovilo najosnovnejše človečanske pravice, vsak dan bolj spoznava cilje svetovne-
Predsednik vlade LRS tov. Miha Marinko je v članku »Vloga zadruge danes«, ki je bil objavljen v vseh ča. sopisih konec preteklega meseca, jasno nakazal, kakšne so danes naloge v našem zadružništvu. Naša naloga je sedaj, da se z vso vnemo lotimo te naloge uresničevati in da tako zagoto-vimo, da bo zadružni gospodarski sektor v letošnjem letu — v letu že načrtnega gospodarstva, zavzemal tisto mesto, ki mu pripada. Ugotovitve tovariša predsednika vlade so dale vsem našim organizacijam tako jasno linijo, da sedaj lahko pristopijo k delu na zadružnem polju s čisto jasnimi pojmi; saj sta njegov teoretični prerez o vlogi zadružništva danes v nasprotju s preteklostjo in kritika sedanje prakse naših zadrug dala našim organizacijam močno orožje, da prvič odpravimo napake, ki obstojajo še danes v naših zadrugah kot vsedlina starega zadružnega pojmovanja, drugič pa, da se ubranimo sektaštva, ki se izraža v pojavih zaletavanja in prehitevanja razvoja.
Že pred tedni je bila postavljena naloga pred vse organizacije OF, da na množičnih sestankih preštudirajo omenjeni članek, zato bi na tem mestu danes obdelali vprašanje, kako so naše zadruge delale v preteklem letu, potegnili kritiko čez to delo in tako zagotovili razvoj zadrug na Primorskem — že sedaj pred priključitvijo — v isti smeri kot povsod drugod v Jugoslaviji.
Ne bo napačno, če na kratko omenim, kakšne zadruge so obstojale na Primorskem pred vojno — predvsem
pod Italijo. V sedanjih okrajih Ajdovščina, Ilirska Bistrica, Idrija-Cerkno in tudi drugod so bile ustanovljene že nekatere zadruge pred prvo svetovno vojno, ostale pa v letih od 1920—35. Da ne bi našteval vseh vrst teh zadrug, bi omenil le to, da so se oprijele tistih gospodarskih vej, ki so v teh okrajih najmočnejše: n. pr. vinarska na Vipavskem, mlekarska na Idrijskem in v okraju Ilirska Bistrica, razne konsumne itd., te so se pod Italijo tudi ohranile, ostale pa so ali propadle, ali pa bile razpuščene od strani fašistov.
Pod Italijo so podeželske zadruge skoraj v večini primerov držali v rokah razni občinski »veljaki«, ki so predstavljali nekake delniške družbe. Držali so kmete v podrejenosti pod zadružno krinko ob dejstvu, da je italijanska konkurenca vin itd. prisilila kmete, da so take produkte oddajali omenjenim zadrugam, katere so potem te stvari plasirale zato, ker so imeli upravni fiuikcionarji tzv. »višje zveze«, ki so čisto jasno prinašale kmetom škodo, tem funkcionarjem pa velike dobičke. Takšne zadruge so v celoti dobile značaj podjetij.
V koprskem okraju pa so bile slovenske zadruge, v kolikor so.obstojale, enostavno zadušene v korist italijanskih konzorcijev in ostalih tzv. kooperativ — polovico od teh so ustanovili fašisti sami po svoji volji.
Po osvoboditvi smo torej na Primorskem z zadrugami morali pričeti znova. Ogjejmo si najprej delo nabavno prodajnih, nato r>a produktivnih zadrug.
ga imperializma, ki posega celo po življenjih mirnega delavstva, po življenjih delavstva, brez katerega bi tudi svetovni imperializem sramotno poginil.
Antifašistične množice v Pulju niso ostale mirne. V Pulju vre, tako da se civilna policija ne upa prikazati javno na ulico, delovno ljudstvo |>a oznanja svetovni javnosti, da so padli tovariši, katere so ubili rablji onih gospodarjev, ki so dolga leta delovno ljudstvo izrabljali in živeli od njegovih žuljev in njegovega dela. Pulj je v osvobodilni borbi pretrpel velike žrtve, toda ljudstvo se zaveda, da so to zadnje žrtve, da bo Pulj v kratkem priključen ! Titovi Jugoslaviji, v kateri bo ljudstvo 1 lahko svobodno živelo, se gospodarsko 1 in kulturno razvijalo.
!
Ne more pa ljudstvo pozabiti, da nosi odgovornost za novi zločin angloameriška uprava, ki je ustvarila zločinski aparat — civilno policijo —, ki se ne ustavlja niti pred najtežjimi ; kriminalnimi dejanji.
Habaunepreduine zadruge (Naprrze)
»Jugoslovanska kraljevska armada" v brilanski coni Nemčije terorizira in pobija tiste, ki si želijo
vrniti domov
Nabavno prodajne zadruge so bile v glavnem organizirane v prvih mesecih 1.1946, povečini je bila ustanovljena za vsak okraj samo ena nabavno prodajna zadruga z izjemo Idrijskega okraja, koder so bile ustanovljene tri. Te zadruge so organizirale po okrajih svoje poslovalnice, ki so v prvem času razdeljevale izključno samo racijoni-rano blago, v kolikor pa so nabavljale ostale artikle, so pa stremele za takimi, kateri bi jim prinašali visoke profite.
Profitarska strast se je v početku pri teh zadrugah še posebno uveljavi, ja ob dejstvu, da so tzv. poslovni ljudje v njih videli možnost nabavljanja samo v Trstu in Gorici. Na račun pomaranč in limon, katere so nabavljali v coni A, je bilo zanemarjeno tudi razdeljevanje racijoniranih artiklov, pojavila se je tendenca, da se dobro zalagajo samo zadružne prodajalne v centrih, poslovalnice po vaseh pa so bile zapostavljene. To stanje se v glaivnem nanaša na leto 1945 in prve mesece lanskega leta, zatem pa se je vsekakor delo naših Naproz precej iz-
premenilo, ker so organizacije OF močno reagirale na to spričo tega, da je bilo treba organizirati odkup zgodnjega sadja in kasneje ostalih kmečkih pridelkov, kakor tudi omejiti nekontrolirano razpečavanje blaga. Lahko trdimo, da se je od maja preteklega leta pa do danes v vseh okrajih (razen nekaterih izjem, n. pr. Postojna in Herpelje) uveljavila Napreza precej kot nabavno prodajna zadruga. Odkupile so veliko množino kmetskih pridelkov in jih prodajale direktno državnim podjetjem in ostalim ustanovam. S pomočjo političnih organizacij so okrajne nabavno prodajne zadruge (tu so mišljene tudi imenovane gospodarske zadruge) organizirale odkup in v ta namen organizirale zbirne baze. Okrajna NPZ v Kopru je odkupila od svojih članov, pa tudi nečlanov na ta način za 85 milijonov lir sadja in zelenjave, ves ta denar pa je bil takoj razdeljen kmetom, istotako vipavska zadruga za 21 milijonov lir sadja.
Spodnja razpredelnica govori o tem podrobneje.	i
v., v britanski okupacijski coni Nem-C|je se nahaja tu koz va na »jugoslovanska kraljevska armada«, ki so jo for-nurali in oborožili Angleži takoj ]m> kapitulaciji hitlerjetvskih čet leta 1945.
armadi so se priključili častniki nekdanje jugoslovanske armade, ki se P0 kapitulaciji Nemčije niso hoteli 'fniti domov, bodisi da so bili z asi ep-Jeni po reakcionarnih agentih, bodisi n* se niiso hoteli vrniti' v Jugoslavijo Jaradi dejanj, ki zanje niso preveč eastna. Dalje so stopili v to »kraljevsko armado« vsakovrstni izdajalci in vojni zločinci ter oni' jugoslovanski držav-fjami, ki so zapustili Jugoslavijo skupno z umikajočo se nacistično vojsko.
»Kraljevska armada«, ki je tako slikovito sestavljena, jo razdeljena na brigade in polke, Ima svoje štabe, svo-La vojna sodišča in celo svoje zapore, foveljnik te dične vojske je bivši general Živko vic, ki ga je ljudsko so-dršče v Beogradu proglasilo za vojnega zlo&nca in v odsotnosti obsodilo na sMrt zaradi veleizdaje. Po tej sestavi skupno s poveljnikom je to zločinska ‘(dPa, ki seveda sovraži novo demokra-‘icno^ Titovo Jugoslavijo, zaradi tpga IM uživa vso podporo in simpatije angleških okupacijskih oblasti. Tudi to uejstvo, da zapadni imperialistični angleški krogi vzdržujejo to kraljevsko nrjnado«, je v ozkem stiku s političnim značajem britanskega imperializma sa-Mega, kor se na tak način širijo ob-l'ekovunja, napačne informaci je in nu-Pndi na FLRJ. Nekateri oddelki te ar-Made so v sklopU britanske armade , Porenju, kjer jih celo uporabljajo vojaško policijo pod britanskim 8°Well5stv©m,	- —- -»s*..
V britanski okupacijski coni Nemčije še danes obstojajo taborišča za razseljene osebe, v katerih so nameščeni jugoslovanski begunci. Mnogi izmed njih so spoznali,- da jim je pot v Jugoslavijo, ako niso bili zločinci, in življenje v novi demokratični Jugoslaviji omogočeno ter je zato razumljivo, da bi se hoteli vrniti domov. Toda posebni oddelki žandarmerije pod imenom »Jugoslovanska taboriščna policija« stražijo ta taborišča. Izvršujejo številne aretacije, terorizirajo In ubijajo tiste, ki se želijo vriniti domov. Taboriščna poveljstva izdajajo z dovoljenjem britanskih oblasti razne časopise in druge tiskane publikacije, v katerih na najpodlejši način obrekujejo
in napadajo ljudsko republiko Jugoslavijo.
Vzdrževanje take armade in oviranje beguncem povratek v domovino je v nasprotju s sklepi štirih velesil, ki prepovedujejo na ozemlju Nemčije vsako delovanje, ki je sovražno Združenim narodom, Tu je podan jasen dokaz, da britanske oblasti mednarodnih dogovorov ne spoštujejo, ker pač vodijo reakcionarno imperialistično politiko, prav tisto, ki umetno ustvarja »železno zaveso«. Na drugi strani pa j se umešava v notranje zadeve malih Ì narodov, ki se kakor na primer v ' Grčiji, Indoneziji in trudi drugod borijo za mir, demokracijo in neodvisnost.
PRIPRAVLJA SE OSNUTEK MIROVNE POGODBE Z NEMČIJO IN AVSTRIJO
Britansko ministrstvo za zunanje zadeve je v imenu Sveta ministrov za zunanje zadeve povabilo nekatere države, da pošljejo svoje predstavnike na zasedanje posebnih namestnikov štirih ministrov za zunanje zadeve, ki se bo pričelo 14. januarja v Londonu. Posebni namestniki ministrov za zunanje zadeve bodo obravnavali osnutke mirovnih pogodb z. Nemčijo in Avstrijo. Vabila so poslana Ukrajini, Beli Rusiji, Češkoslovaški, Jugoslaviji, Poljski, Kitajski, Kanadi, in še raznim predstavnikom posameznih držav. Zasedanje posebnih namestnikov ministrov za zunanje zadeve bo trajalo do tretje nedelje v februarju.
K Moskvo iJb Rrišel politični pred-
Zadruga	Sadja v vrednosti	Krompirja repe itd.	Marža zadrug v %		Skupna vrednost odkupljenih prid.
Ajdovščina	N 21,790.000.—	2,315.000,—	čista	btto 11%	24,105.000,—
Koper	85.000.000.—	13.032.000.—		19%	98,032.000,—
Grgar (Čepovan)	1.821.367.— maslo	2,000.000,— 1,073.000,—		15%	4,894.367,—
Tolmin	—	20,000.000,—	4.5%	10%	20,000.000,-
Idrija	102.092.—	1,004.069,-	3.5%	12%	1,106.161,-
Cerkno	2,897.552.-	1,499.550,—	3.5%	12%	4,397.102,—
Črni vrh	—	334.000,—	3.5%		334.000,—
Postojna	650.000.— maslo	880.000,— 690.000,-		8%	15,355.000,—
Ilirska Bistrica Herpelje- Kozina	krma krma 980.000.—	13,135.000,— 1.407.000,	— 3.166.000,	— 70.000,-		9% 16%	4.573.000,	- 1.050.000.	—
Skupno	113,241.011,— maslo krma	42,541.619.— 1,763.000,- 16,301.000,—			173,846.630.—
stavnik avstrijske vlade, ki se bo udeležil kot gost pri pripravljanju mirovne pogodbe z Avstrijo.
Poljski veleposlanik v Združenih državah Amerike pa je ob neki priliki izjavil predstavnikom tiska, da namerava poljska vlada predlagati, da se poljska mirovna pogodba z Nemčijo podpiše v Varšavi. Utemeljil je to zahtevo s' tein, da se je druga svetovna vojna pričela na poljski zemlji in da je Poljska trpela zaradi nemške okupacije bolj, kakor druge države. Pri-pomnil je, da bo to predstavljalo zmagoslavje pravičnosti in bo obenem opozorilo, da zločin napadalne vojne ne more ostati nekaznovan.
Pri tej razpredelnici ni mišljen celotni promet omenjenih zadrug, kot razdeljevanje racijoniranih artiklov itd., temveč samo odkup. ,
Omenjene zadruge so bile torej v letošnjem letu važen regulator kmečkih pridelkov, kmetje so do precejšnje mere svoje pridelke lahko vnovčili in nepravilno bi bilo, če bi teh pozitivnih strani naših nabavno prodajnih zadrug ne omenili.
To pa ne pomeni, da Naproze niso imele negativnih strani. Negativne strani Naproz se že odpravljajo, treba pa je pri tem še povečati napore. Nabavno prodajne zadruge tudi pri nas več ne odgovarjajo v dosedanji obliki, postale so prevelike, če pomislimo na to, da še danes za ta ali drugi okraj obstoji samo ena nabavno prodajna zadruga. Upravni odbor ne more zaradi preširoke mreže poslovalnic zagotoviti demokratičnega udejstvovanja članov zadružnikov, posledica *ega o»
je, da ne poteka odkup in pa nabava blaga v skladu z. interesi oziroma bolje potrebami vasi. Tako stanje daje okrajnim NPZ izgled trgovskih podjetij — grosistov. V začetku, ko so se te zadruge organizirale, je bila taka organizacija pravilna, zato da se je osi-gurala potreba prebivalstva z racio-niranimi artikli, v tej zvezi zagotavlja določena količina teh artiklov itd. Zato je jasno, da je treba sedaj decentralizirati tako velike zadruge, Napro-za naj ima od sedaj dalje manjši, toda ekonomsko zaokrožen teritorij, koder bo lahko članstvo na skupščinah in ostalih zborovanjih nalagalo upravnim odborom naloge odkupa in pa nabave. Obseg teh Naproz je lahko za področje enega ali celo več krajevnih ljudskih odborov, gre v glavnem za to, da zagotovi pravkar omenjeno njihovo vlogo. Zlasti okrajnim odborom OF se nalaga sedaj naloga, da ob posvetov«.
Nadaljeoanje na 2. strani
Ustava ie pisana, toda napisali smo Jo sami
Delooiio ljudsko Slovenskega Primorja naodušeuoa odobrava osnutek ustave Ljudske republike Slovenije.
Ljudstvo ozhodnoprimorskega okrožja, ki se jasno zaveda bližnje priključitve k republiki Iugoslavi ji, razpravlja o ustavi in izru/.o. svoje zadovoljstvo ob pribki množičnih /.vorovaitj, prirejenih po vaseh, tovarnah, trgih, podjetjih, mestih, v vseh organizacijah. Ljudstvo proučuje in razpravlja z vso pozornostjo o posameznih členih ustave, ki je nastala kot plod skupnih na-furov vsega slovenskega naroda, ki je izvojeoal v težki domovinski vojni svojo svobodo in neodvisnost. V p, i-merjuvi, da so eleni enaki in sli ni zvezni ustavi, vidi 'ljudstvo t’-duo povezanost iti enotnost nsčh jugoslovanskih narodov in prav ‘o ie našemu ljudstvu porok, da se bo skttmuz z. t semi jugoslovanskimi nared , kakor nekdo j v osvobodilni borbit borilo za procvit in za rast republike Slovenije in po njej ij-.dc'? in močni- 'liltn-e Jugoslavije. Pri razpravljanju iti spoznavanju prve ustave, ki si jo je slovenski narod napisal sam, hočejo sodelovali starčki, fronlašl in mladina, ker, čutijo, da je naša zemlja sestavili in neločljivi del Slovenije To se dovolj jasno izraža v številnih reso1arijah, ki jih delovno ljudstvo pošilja ustavodajnemu odboru ustavodajne skupščine LRS;
Tako govorijo vaščani Črni!Sa kala v okraju Herpelje-Kozina:	Do dobre-
ga poznamo ustavo FLRJ ker smo jo skupno na vasi obdelovali in o njej razpravljali. Danes, ko govorimo o načrtu ustave LRS, pa ponovno dajemo našemu vrhovnemu vodstvu najvišje priznanje. 7. ustavo so na"> zagotovljene vse pravice in ustava nam pome-
ni plod odločne borbe, o kateri smo mi osi sodelovali.«
Sa množičnem zborovanju v okrajnem centru Herpelje-Kozina je bila sprejeta resolucija, s katero 'ljudstvo daje vse zaupanje novi ustavi in med drugim piše:	Sačrt ustave, ki ga v ce-
loti potrjujemo, nam kliče, da moramo zakone tudi dejansko izvajati. To bomo tudi storili! Naj živi, ljudska republika Slovenija! Saj živi naša ustava. porok naše bodočnosti! I sak naš vaščani ve, da je ustava pisana in da smo jo napisali mi sami.«
Taščani iz V.apuž. pri Ajdovščini so s svojega študijskega sestanka, na katerem so razpravljali o osnutku ustave,- poslali l'staoodajni skupščini pozdravno resolucijo. T njej med drugim pišejo: -Med nami ni človeka, ki se ne bi strinjal z našo rslavo. Ponosni smo, da smo se zn tako ustavo borili in z.r-Jbooati. Toda prav ustava jasno kaže, da nismo žrtvovali zantam, ustava nam kaže, da se danes izpolnjuje naša uranica. Naj živi ustava delovnih ljudi republike Slavni je! Naj živi naš dragi maršal Tito! Naj živi republika Jugoslavija!«
Rudarji živosrebrnega rudnika o Idriji v svojem pozdravnem pismu vladi Ljudske republike Slovenije med drugim pišejo: «Minili so časi, ko smo svoje lastno delo sovražili. Ustava, ki jo sprejemamo, nam jamči, da je naše delo, čeprav pod zemljo, spoštovano in cenjeno. Naše delavske roke jo bodo znale vedno braniti in čuvati. Mi hočemo živeti in delati pod vodstvom ljubljenega maršala Tila. Stopamo v novo leto, sprejemamo ustavo in z njo vse pravice in dolžnosti Titovih državljanov Naj živi naša ustava! Naj živi Ljudska republika Slovenija!«
II!lH|l!gll||!i|l!UI!llill!l!l!l!!||l||!il!!!l|||||l!ill!l!lin!!!!|!IIIWl!||||lllllll||!|!ll!!lll!l!||ll!!!|
SLOVENSKA KOROŠKA
Tujega nočemo — svojega ne damo !
Rešitev Slovenske Koroške pomeni priključitev k Ljudski republiki Jugjoslaviji. Do tega ima naše ljudstvo na Koroškem polno pravico in samo taka rešitev je dokaz prave demokratičnosti.
Da si bomo na jasnem
Pred dnevi je bila v Beogradu izrečena obsodba. Kazen so prejeli sovražniki jugoslovanskih narodov, njihove svobode, vohuni imperialističnega sveta, izdajalci domovine, katerim je bila lani okrog meseca aprila odvzeta svoboda: Štefanovič Milutin, Sušin Željko, Jovanič Branko, Ilič Aleksander, Grgur Kostič, Trifunovič Miloš, Zdravkovič Siniša in Stankovič Konstantin.
Ko smo spremljali delo Vrhovnega sodišča Ljudske republike Srbije, smo spoznali, da so omenjeni sovražniki jugoslovanskih narodov delali proti svobodi lastnega ljudstva. V ameriškem veleposlaništvu je sedel vohun Pridonov, ki je organiziral mrežo drugih vohunov z nalogo, da mu preskrbe obvestila, ki imajp značaj državnih in vojaških tajnosti, da so mu izdelovali neresnična in klevetni-ška poročila o dejanskem stanju v Jugoslaviji, v katerih so klevetali vse pridobitve narodno-osvobodilne borbe in skušali očrniti razmere v Jugoslaviji. Skoraj vsi obtoženci so bili v času narodnoosvobodilne borbe pripadniki tistega dela sovražnikov jugoslovanskih narodov in njihove svobode, ki so sodelovali in podpirali okupatorja. Po osvoboditvi pa so se izognili oblastem in aktivno delali proti ljudstvu in državi. Značilno je, da je med obtoženci tudi Miloš Trifunovič, bivši minister v jugoslovanskih begunskih vladah, bivši predsednik ene izmed vlad, po osvoboditvi pa voditelj ene izmed tako imenovanih opozicijskih skupin. Med osvobodilno borbo narodov Jugoslavije proti fašističnim okupatorjem in domačim izdajalcem je kot minister begunske vlade z vsemi svojimi močmi podpiral vojnega zločinca Dražo Mihailoviča. Ko se je po osvoboditvi vrnil v domovino, je vzpostavil stike z inozemsko vohunsko službo in na ta način pričel na druge načine in v drugih oblikah borbo proti ljudstvu Federativne Ljudske republike Jugoslavije.
Udeležba Trifunovič» pri delovanju te vohunske službe v celoti dokazuje, da so se nekateri vodilni ljudje tako imenovane opozicije potem, ko so izgubili vsak vpliv med ljudstvom in s tem tudi zadnje upanje, da bi na kakršen koli način s pomočjo slepitve in zavajanja ljudskih množic prišli do oblasti, pogreznili v blato izdajstva in vohunstva na račun mračnih in reakcionarnih sil inozemstva, da bi s pomočjo sil mednarodne reakcije, pa četudi za ceno izgube nacionalne neodvis-
nosti narodov FLRJ ponovno prišli do oblasti in ponovno vzpostavili sistem odkrite protiljudske diktature ter nacionalnega zatiranja. To samo priča o tem, da so ti ljudje zapustili metode politične borbe in prešli na metode vohunjenja in hujskanja k inozemski intervenciji proti FLRJ, pri čemer so se izpremenili v navadno agencijo mednarodne reakcije, pripravljeno, da se za oblast izneveri in proda svobodo ter neodvisnost lastnega naroda. Vsi obtoženci so sodelovali z agenti tujega vohunstva in jim pošiljali lažne podatke o političnem in splošnem stanju FLRJ. Ustvarjajoč lažno predstavljanje dejstev tako, kakor da obstoja v državi vladavina terorja, nasilja, ropanja in brezpravnosti, verskih preganjanj in nacionalnega zatiranja, z namero, da bi na ta način privedli neko tujo državo do tega, da bi se mešala v notranje zadeve FLRJ ali do prekinitve diplomatskih odnosov s FLRJ, ekonomske vojne in oborožene intervencije.
Prav tako, kot je bil oborožen boj protiijudskih sil z največjimi napori narodov Jugoslavije strt, prav tako je bila razkrinkana vohunska mreža protiijudskih škodljivcev in prejeli so kazen kot izdajalci domovine.
Prav to dejstvo pa mora v nas poja-čati zavest, da je bilo in da je mogoče voditi boj proti sovražnikom ljudstva samo zato uspešno, ker liudskc množice v celoti vedo, kako velike važnosti je vprašanje budnosti proti sovražnikom nove države. Prav proces proti skupini vohunov v FLRJ nam kaže, da so s tem, ko so izgubili sovražniki jugoslovanskih narodov žandarske bajonete, njihovo diktatorsko protiljudsko oblast, ko so izgubili vse možnosti brezsrčnega ekonomskega izkoriščanja, prešli v podlo blatenje in vohunsko delovanje v državi. Skušajoč ustvarjati lažno mnenje o Jugoslaviji in o razmerah v njej, so samo nadaljevali s svojim protiljudskim delovanjem in tako s služenjem mednarodni reakciji. Iz tega se moremo naučiti, da moramo na vsakem koraku pojačati budnost proti vsem tistim, ki bi radi pri nas ustvarjali nerazpoloženje, ki bi z lažnimi vestmi skušali zavajati ljudske množice, ker so to vedno in vselej agenti mednarodne reakcije, pa naj to na prvi pogled izgle-dajo ali ne.
Ob tem smo torej spoznali, kako grdega in umazanega načina borbe proti svobodi mlade Jugoslavije se poslužuje med-
(Nadaljevanje s 1. strani)
nju krajevnih organizacij izvedejo to reorganizacijo in to na fak način, da ne bo v tem prehodnem času motenj pri oskrbi in pri odkupu. Posledica tega procesa pa bo, da bodo centri —_ zlasti industrijski, prišli do samostojnih kon.stimnih zadrug, česar doslej nismo imeli, in se je pojem nabavno-prodajnih in pa konsumnih zadrug mešal tudi pri nas tako, kot ugotavlja tovariš Marinko v svojem članku.
Druga napaka naših Naproz, ki izvira od tega, kar je rečeno zgoraj, je ta, da so se dogajale nepravilnosti v pogledu razdeljevanja raciohiranih artiklov, predvsem manufakture. Nepravilnost je obstojala v tem, da so ljudje iz centrov (tudi nečlani zadruge) zbrali boljše vrste blaga za sebe po enostavni krivični formuli:	»kdor
prvi pride, prvi melje«, slabše stvari pa so ostale za hribovske vaši.
Tretja negativna stran je razvidna iz gornje tabele: to je profltarstvo, katerega so predvsem v prvih mesecih lanskega leta omenjene zadruge zasledovale. Sicer so pri procentu marže, ki je označen zgoraj, vpošteti vsi režijski stroški, ki so jih zadruge pri odkupu j imele, toda ta procent je bil v lanskem |
letu še vedno prevelik. (Veliki režijski stroški so bili /.lasti pri transportu sadja.)
K, izboljšanju naših Naproz stopamo torej z jasnimi pojmi, ker vemo, kakšen namen one imajo in kakšne so njihove dosedanje napake. Zlasti je važno, da vidimo vse najvažnejše negativne strani, kajti dejstvo, da naši zadružniki večkrat niso niti mogli uveljavljati svoje kritike, je privedlo do tega, da so bili včasih nerazpoloženi, kar je bilo čisto upravičeno, a na drugi strani so pa to izrabili reakcijonar-ji» ki so zlonamerno te napake izkoriščali za blatenje zadružništva na sploh. Tem temnim reakcijonarnim elementom je v praksi treba dokazati, da zdrava ljudska kritika ustvarja uspehe, obenem pa z vso močjo udarja po razbtjaški »kritiki«, ki je lastna sovražnikom ljudske oblasti.
Gotovo je, da bodo morala vzporedno ob decentralizaciji Naproz zrasti tudi po’ naših okrajih državna trgovska podjetja, ki bodo v našem primeru decentralizirala funkcijo Prerada >n zagotovila, da bodo zadruge, kakor tudi detajlne državne in privatne prodajalne naročale pri njih blago, ki odgovarja potrošnji njihovega kraja.
narodna reakcija. V istem času pa, ko bi rada z vohunskimi skupinami prodrla v državne in vojaške tajnosti nove Jugoslavije, v istem času pa v državah, kjer delovno ljudstvo še nima oblasti, dovoljujejo protiljudski ostanki znova prebujanje fašistične napadalnosti. O tem dovolj zgovorno priča brošura, ki je izšla v Avstriji, katero je tiskala avstrijska državna tiskarna in jo razdeljuje pisarna predsedstva avstrijskega parlamenta, in sicer pod naslovom:	»Teritorialna in gospodarska
vprašanja Spodnje Štajerske«. Brošura je pisana v pristnem nacističnem duhu in zahteva iz »gospodarskih« in »nacionalnih« razlogov pripojitev naslednjih slovenskih okrajev k Avstriji: Radgona, Ljutomer, Ptuj, Celje, Brežice, Maribor mesto in okolica, Dravograd in Mežiška dolina. V tej brošuri so skoraj do potankosti ponovljene laži in zavijanja hitlerjevske propagande iz dobe priprav za napad na Jugoslavijo. Izdaja te brošure dovolj jasno Izpričuje, da se dovoljuje poedinim upokojenim hitlerjevskim propagandistom, da nadaljujejo z »utemeljevanjem« fašističnega velenemškega poizkusa, nemške napadalnosti proti slovenskim ozemljem. Zanimivo je vedeti, da ti ljudje prihajajo na dan tudi s parolo o nedljivi Koroški, da ne verjamejo v samostojnost Avstrije itd. Res pa je, da so ti propagandisti iz Gòbelsovega rezervoarja daleč za razvojem in da ne vedo, da je prišlo v Jugoslaviji do bistvenih izpre-memb in da so ljudskim množicam pogledi na fašistične velenemške poizkuse v celoti jasni.
V	istem času pa seveda ta gonja dovolj zgovorno priča, da avstrijskim politikom danes niso niti najmanj pri srcu interesi avstrijskega ljudstva, da nočejo ničesar storiti za izboljšanje njegovega življenja. Jasno je potem, da bodo ljudske množice Avstrije morale spoznati, da so njihovi največji sovražniki oživlie-valci hitlerjevskih imperialističnih parol in da bodo spoznale, da današnji avstrijski imperialisti skušajo voditi ljudstvo v krvavo, zelo nevarno avanturo. Zanimivo je dejstvo, da se je ta kampanja začela prav v času priprav mirovne pogodbe z Nemčijo in da torej še bolj zgovorno kaže, da nočejo razumeti protiljudski elementi v današnji Avstriji, da je tudi predpogoj za razvoj Avstrije nravilna rešitev vprašanja Slovenske Koroške, ki mora biti priključena k svoji domovini Jugoslaviji.
V	istem času pa bo brez dvoma zanimivo ugotoviti, da je bilo omogočeno polkovniku Giuseppe Angeliniju, vojnemu zločincu štev. 18, da je izdal novembra meseca minulega leta v Rimu knjigo, katere že sam pojav govori o namenu fašistične napadalnosti. Knjiga, ki nosi naslov »Taboriščni ognji v Hrvaški«, je posvečena njegovi ženi in njegovim otro-toda ponosno« spremljali njegove zločin-kom, ki so, kakor sam niše, »trepetaje, ske nodvige po Jugoslaviji.
Vojni zločinec, s krvjo jugoslovanskih narodov omadeževan fašistični vojskovodja, ki je zapustil za seboj celo vrsto grobov poklanih otrok in žena, požganih naselij, si upa pred očmi vsega sveta v dosegu Zavezniške kontrolne komisije v Italiji izdati knjigo, v kateri zagovarja in utemeljuje fašistični pohod naoadalnosti proti Jugoslaviji, Še večl Iz izkušenj v preteklosti napravlja zaključke in hujska na novo napadalnost proti Jugoslaviji. Dobesedno nravi:	»Bodoča invazija bo
morala biti bolje oripravljena.« Kakor v zasmeh vsemu demokratičnemu svetu oornvičuje vojne zločine kot nujno posledico obrambe okupatorja oroti borečemu se zatiranemu ljudstvu. Govori celo o »legendarnih podvigih« fašističnih okupatorjev. Ti legendarni podvigi so jugo-goslovanskim narodom predobro znan!. Samo v ljubljanskem okrožju je tak »legendarni podvig«, ki so ga izvedli »buoni

Narodi, ki so enkrat šli po poti demokracije, ne bodo nikdar več pristali na to, da bi jim zopet vsilili stare oblike politične ureditve. Ljudsko demokracijo lahko ustvarijo in okrepijo samo tisti ljudje, ki so zrasli iz fašistične borbe ljudstva za lastno svobodo in ki so s srcem in dušo predani stvari občeljudskega preporoda!	Boleslaw Bierut
Pismen osvobodilne borbe grških demokratov je zajel vso Grčijo
Po poročilih, ki prihajajo iz vse Grčije, je razvidno, da se vodijo težki boji grške demokratične armade proti vladnim fašistom ne samo n,a severu in na sredi države, temveč tudi na skrajnem jugu. Grški fašisti hitijo sicer trditi, da so se boji premaknili iz severne Grčije proti jugu samo zato, ker se pripravlja mednarodna komisija, ki bo proučila položaj grške meje in vzroke partizanskega gibanja, to.da n ji ho te trditve so v celoti propadle. Grška demokratična armada s svojimi junaškimi akcijami dokazuje, da obvlada .-teren celotne Grčije in da^ ne uživa nikake podpore sosednjih držav, kakor bi to hoteli dokazati manarho; fašisti, Ražan tega, da se vodijo boji v južnem delu države, so oddelki demokratičnih borcev napadli vladne sile v Tesaliji. Borbe divjajo v okolici Korinta in na Peloponezu. Pretrgan je bil promet iz Soluna v Atene, ker so grški partizani minirali most na tej liniji. V severni Tesaliji so močni oddelki demokratične armade izvršili napad na mesto Graveno. Prodrli so v mesto, presekali telefonske žice in obstreljevali vojašnice. Po uspeli akciji
so se edinice grških partizanov umaknile iz mesta, toda vse vasi na področju Grevene so v rokah enot demokratične armade.
Delovno ljudstvo v Slovenskem Primorju ne more prezreti krivic, ki jih vsiljujejo monarhofašisti demokratičnemu grškemu ljudstvu, ker ima samo težke izkušnje iz preteklosti. Krajevni odbor AFŽ v Ajdovščini y svojem pismu Mednarodni ženski zvezi med drugim piše: »Me, žene Slovenskega Primorja, ki je trpelo četrt stoletja pod italijansko in nemško fašistično peto, odločno protestiramo proti grozodejstvom, ki jih počenjajo (1®“ grškim ljudstvom monarhofašisti, ki so s svojimi dejanji pokazali, da se pra.v nič ne razlikujejo od nemških in italijanskih fašistov. Grškim ženam )W' šiljamo naše tople pozdrave, ter jm popolnoma razumemo v njihovih zahtevah po umaknitvi tujih čet iz svojega ozemlja, ker so v največji meri krive, da je prišlo do tako obupnega stanja. Samo skupni boj vseh demokratičnih sil sveta jamči človeštvu trden mir in prijateljstvo med narodi.«
Italiani«, kakor pravi vojni zločinec Angelini, bil v tem, da so pobili 9000 mož, žena in otrok, odpeljali v koncentracijska taborišča 3500 prebivalcev, oropali 800 vasi in požgali 3000 hiš.
Zaslepljen po svojem krvavem fašističnem naziranju, naziva ta krvnik in vojni zločinec naše herojske partizane z »ribelli«, z istim imenom, s kakršnim so jih nazivali fašistični okupatorji pred vojnimi sodišči. Zato tudi ne razume dostojanstva naših partizanov, ki so na zahtevo dveh italijanskih polkovnikov, da vrnejo v zameno za ujeto ženo nekega političnega komisarja, vse ujete italijanske oficirje, odgovorili, da Italijani, kakor vse izgleda, zelo malo cenijo svoje oficirje, če za eno ujeto ženo zahtevajo v zameno vsaj 8 olicirjev. Ta vojni zločinec se ne sramuje javno pisati, da je bila v Jugoslaviji široko organizirana obveščevalna služba in da mu je žal, »da je bilo dnevno izvršenih samo po pet bombnih napadov«. Na 120. strani svoje knjige priznava, da je osebno izdal nalog, da se s topovi in minometi strelja na partizansko bolnico v Korenici, kar predstavlja enega izmed največjih vojnih zločinstev.
Vojni zločinec Angelini bi tudi rad postavljal nove definicije za določevanje vojnih zločincev. On pravi, da se o vojnih zločinih lahko govori takrat, kadar tok vojnih operacij ne zahteva, da mora biti nasilje izvršeno. Po njegovem mnenju je torej tok vojaških operacij zahteval, da so vršili nasilja nad ženami in otroki, da so izvršili množične pokolje, požigali cele vasi itd. To svoje podlo razglabljanje zaključuje s tem, ko pravi, da je edini fašistični vojni zločin v tem, ker so izgubili vojno.
Samo zadržanje anglo-ameriških oblasti, ki omogočuje, da so se tja zatekli vojni zločinci, je krivo, da eno leto in pol po končani vojni eden izmed najbrd-talnejših vojnih zločincev izda tako knji-
go. V poročilu št, 88 Državne komisije 2® ugotavljanje zločinov okupatorja in njihovih pomagačev je označen Angelini, da je kot komandant prvega polka divizije »Re«, ki je operirala v Sloveniji in Hrvaški v letih 1941. do 1943. vršil umorei množične pokolje in druge zločine. Toda kljub vsemu temu se krvnik naših nar9~. dov svobodno sprehaja na ozemlju, k' ga nadzoruje Zavezniška kontrolna komisija, skupno z ostalimi 750 vojnimi zločinci njemu enakimi ali še hujšimi od njega. Ne samo, da se svobodno sprehaja, temveč celo piše knjigo o Jugoslaviji, v kateri nesramno brani razbojniški pohod Mussolinija v našo domovino m brez prikrivanja poziva na nove napade in na nove vojne zločine. Ti zločinci vidijo v »samaritanski zaščiti«, katero uti' vajo v Italiji in na zapadu, napore svetovne reakcije, da vojne zločince izrab' v bodočih napadalnih načrtih, zločinci p® ji služijo pokorno prav tako, kakor so j* služili prej.
Vsi tl primeri dovolj jasno dokazujejo' kako si peščica zapadnih imperialista skuša ustvarjati armado fašističnih _ z'°" čincev, s katerimi bi kalila težko priborjeni mir in graditev svobodnh dežel, T katerih je zmagala ljudska demokracij® in ovirala boj demokratičnih mnočic tam. kjer demokracija še ni zmagala. Tod* narodi sveta ne bodo nikdar pozabili krvave cene, ki so jo morali plačati v bo) proti fašizmu, gigantskih naporov, ki so jih v teh bojih morali doprinesti, amp®*
bodo boj proti zločinskim reakcionarjem
in njihovim hlapcem še bolj zaostrili' s« bolj pojačali. Tako bodo izginili tudi t®K' primeri, kot je primer vohunske skup»®0’ ki je bila obsojena v Jugoslaviji, i® K0 je primer v Avstriji in Italiji izdanih bf0‘ šur, ki so polne prebujajoče se fašistic®® napadalnosti, sovražnika miru in bolj* bodočnosti delovnih množic. To hocel°i morajo in tudi bodo narodi s svojo bor»0 doseglL
Slovenska Koroška mora postati sestavni del
Titove Jugoslavije
Razumljivo je, da reakcionarni krogi Avstrije skušajo prikazati Ko-roško kot izključno nemško. To pa bi jim uspelo le tedaj, če bi dokazali, da biva na Koroškem nemški živelj, ki čuti nemško. Ker 'se pripravlja v bližnji prihodnosti načrt mirovne pogodbe z Avstrijo kot Hitlerjevim pomagačem pri napadu na evropske narode, zato reakcionarji, ki uživajo pri angleških okupacijskih oblasteh vso zaščito, vršijo ogorčeno in seveda . kaznivo kampanjo. Namen le kampanje je, da bi svetovno javnost preslepili in prikazali Koroško kol sestavni del Avstrije. Koroški Slovenci, ki stoletja vztrajno branijo svoje narodne pravice, so danes preganjani, zapirajo jih, preprečujejo slovenski tisk in ljudska množična zborovanja. Ha bi bila stvar popolna, so poklicali v razne upravne in celo policijske službe nekdanje nacistične zločince, celo take, ki so proglašeni za vojne zločince. Tako se danes ovira vsako delo Slovencem, položaj je tak, kot za časa Hitlerjevega režima. Takoj po koncu vojne je ljudstvo, ki se je udeležilo osvobodilnega boja in v njem aktivno sodelovalo pod Titovim vodstvom, bilo prepričano, da bo doseglo svoje narodne pravice. Zgodilo pa se je, da je angleška politika vmešavanja dopustila avstrijskim reakcionarnim krogom svobodne roke in je stanje v Slovenski Koroški dokaj slično stanju v coni A. Biti antifašist se pravi, biti v stalni nevarnosti pred aretacijo, pred napadom. V slovenskem delu Koroške so našli zatočišče številni belogardisti in domobranci, ki so se umaknili skupno s kapitulantsko nemško vojsko v aprilu m maju 1945.
Ti izdajalci, ki se ne upajo vrniti v domovino, kjer jih čaka ljudsko sodišče, nadaljujejo neovirano svoj posel in ovirajo celo one begunce, ki bi se radi vrnili nazaj v Jugoslavijo.
In če smo zaznamovali v coni A splošen naskok na slovenske demokratične šole in učiteljstvo, tedaj se Slovencem na Koroškem dela še bolj ogabna krivica, ker ukinjajo slovenske šole in silijo prebivalstvo, da izroči svoje otroke nemškim vzgojiteljem, ki so v večjih primerih strastni nacisti in niso niti v enem samem primeru pokazali, da od zločinskih idej hitler-janstva odstopajo. Ljudstvo je ogorčeno, toda orožništvo, ki je sestavljeno iz prejšnjih nacistov-zločincev, se poslužuje vseh terorističnih ukrepov, da bi osvobodilno gibanje oviralo.
Toda ljudstvo se bori, kot se je borilo.
Nihče ne bo mogel prikriti dejstva, da so se koroški Slovenci v osvobodilni borbi borili z orožjem za svojo neodvisnost. Najboljši dokaz in odgovor reakcionarnim krogom so resnična dejstva oboroženega boja. Aktivnost koroških partizanov je obsegala dosledno vse območje Slovenske Koroške. Partizani so izvedli preko 600 akcij, napadov in bojev. Pri tem so uničili 54 železniških in cestnih mostov, 26 vlakov, 53 lokomotiv, 219 vagonov, na desetine kilometrov železniške proge. Sovražniku, nemškemu okupatorju, so vrgli iz boja nad 10.000 vojakov, ki so bili v spopadih ali-ubiti, ali ujeti ali ranjeni. Razen tega so poškodovali velike množine sovražnikovega materiala, tako da se gornji podatki silno povečajo. Partizanski tisk, ki so ga izdajali koroški partizani, jasno kaže vso silo osvobodilnega gibanja.
Vsi napori, vse žrtve na imetju in ljudeh so bile dane za skupni veliki cilj, ki ga predstavlja priključitev Slovenske Koroške k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Temu velikemu cilju so posvečeni vsi napori in ogorčena borba koroških Slovencev tudi danes, ko so si z lastnimi dragocenimi žrtvami priborili življenjsko in narodno svobodo.
Cilji osvobodilnega gibanja na Koroškem
V zadnjih sto letih je moral slovenski živelj na Koroškem prenašati strahoten germanizacijski pritisk v najrazličnejših oblikah. Ta pritisk je razpolagal z vsem državnim in deželnim aparatom, z vsemi gospodarskimi, političnimi in kulturnimi sredstvi. Služile so mu vse gospodarske panoge, ysa trgovina, denarni zavodi, industrija, rudniki, železnica, tujski promet in vse šolstvo. Materialna odvisnost od nemškega delodajalca in nemške javne oblasti je slovenski živelj vedno bolj stiskala in ga načrtno odtujevala rodnemu narodu. Poleg sredstev, ki v razmerah, kakršne so bile na Koroškem, že sama po sebi vplivajo raznarodovalno, so Nemci ustvarili še nešteto poti in sredstev, ki so umetno Podpirale raznarodovanje slovenskega Prebivalstva na Koroškem.
Spričo nasilne in rafinirane nemške raznarodovalne politike na Koroškem se je vedno bolj zmanjševalo število gospodarsko neodvisnih Slovencev, večalo pa število ljudi, ki so jim rezali hruli nestrpni Nemci% Ker so slovensko narodnost mogli svobodno izpove-dati le gospodarsko samostojni Slovenci, je število Slovencev pri ljudskih štetjih stalno padalo, število formalno bi stvarno nezavednih Slovencev pa vedno bolj naraščalo. S tem je germa-nizacijski proces uspeval. Sredstva in metode, ki so jih med tem uporabljali, niso svetovne vesti niti malo vznemirjale. Germanizaciijske težnje so bile vedno močnejše, germanizacijski proces so Nemci nemoteno krepili in v nacistični dobi so ga hoteli dokončati, »ojna pa je vse načrte prevrnila. Slovenska Koroška je postala vulkan novega življenja in v velikem protinaci-stičnem boju pretekle vojne zapisala v Zgodovino številna neizbrisna dejstva.
Upornost slovenskega ljudstva na Koroškem se je postopoma razvijala v okviru splošnega in vojaškega političnega položaja v Evropi. Odlično vlogo je tudi na koroške razmere imel Vojaški položaj na frontah, čeprav v zavesti koroških Slovencev ni vidneje vplival pred letom 1944, ko sta parti-
zanska borbenost in aktivnost prodrli v vse gorske in nižinske kraje ter razbili slepila Goebbelsovih laži o »ban-ditstvu« p artizanov, o plutokratskem in boljševiškem »barbarstvu«. V prvih letih vojne je splošni evropski položaj vplival na Koroško tako, da je bilo mobiliziranih čim več Slovencev in da je naraščal potujčevalni pritisk na koroške Slovence. Nemški poraz pri Stalingradu pa je prinesel prvo veliko spremembo, ki so jo koroški Slovenci občutili v nasprotnem smislu. Nemški načrti o preselitvi' vseh Slovencev so
gli samo resnično narodno zavedni Slovenci na Koroškem. Številni dezerterji; ki se niso hoteli dati mobilizirati v nemško vojsko, pomenijo za koroške razmere visoko ceno in pomemben dokaz narodne zavesti koroških Slovencev. Od tu do oborožene borbe je bilo treba napraviti samo korak. Dezerterji so ga napravili že leta 1941, ostali Korošci pa so krenili na to pot leta 1942 Odporniško gibanje slovenskega ljudstva na Koroškem je bilo gibanje za uresničenje programa OF slovenskega naroda. To je bilo gibanje za svobodo in zedinjenje vsega slovenskega naroda. Za koroške Slovence, ki že tisoč let niso doživeli svobode, je imelo zato še poseben pomen- Poleg svobode in zedinjenja se je pa Osvobodilna fronta borila tudi za demokracijo, za ljudske oblike notranjega, življenja. V boju za te cilje je bila v popolnem skladu s temeljnimi načeli slovesnih izjav Churchilla, Roosevelta in Stalina o razmerju med narodi, o bratstvu in enakopravnosti med njimi. Atlantska listina je temu boju kazala pot v boljšo bodočnost. Za koroške Slovence še posebej ni moglo biti brez vpliva dejstvo, da so v boju prot; fašizmu in nacizmu za osvobodilne cilje iu vobče človečanske ideale bili med prvimi' bprci ravno njihovi rodni bratje, bratje po jeziku in krvi južno od Karavank. V boju za osnovne cil je OF se jim je začela odpirati perspektiva novega, drugačnega, lepšega življenja v bodočnosti. Boj za osnovne cilje OF, to je boj za svobodo slovenskega naroda, boj za demokracijo, za ljudske oblike notranjega življenja, ni ustrezal samo osnovnim težnjam koroških Slovencev, temveč se je preko osvobodilnega boja ostalih jugoslovanskih narodov povezal z velikanskim bojem združenih zaveznikov proti fašistični Italiji in nacistični Nemčiji. Po njem se je usoda koroških Slovencev povezala z usodo protihitlerjevske koalicije', z usodo Velike Britanije, Sovjetske zveze in Združenih držav Amerike.
Iskra upora je zajela ves slovenski živelj. Od leta 1943 dalje ga je osvo-bodiini boj zajemal vedno bolj, tako da so poleg vasi postali tudi industrijski centri žarišča protihitlerjevskega boja. — V tem boju je videl boj za narodno svobodo in boj za boljše življenje. Za Jugoslavijo se je odločil, ker je spoznal, da v Jugoslaviji ne bo gospodarstvo sredstvo za izkoriščanje človeka in zatiranje naroda, temveč
Celovec, metropola Slovenske Koroške
sredstvo za utrjevanje njegovega blagostanja in svobode. V Jugoslaviji je videl uresničenje demokracije, enakopravnosti dn bratstva med narodi Da je nova Jugoslavija iskreno mislila o takih odnosih med svojimi državljani, je pokazala že med osvobodilnim bojem. Njena poštenost in iskrenost^ sta takrat imeli veliko privlačno moč. V večji meri sta vplivali na Habjane, na Koroškem pa v manjši meri na avstrijske Nemce ali kratko Avstrijce. Čeprav sami niso pokazali kakih pomembnih uporniških dejanj, so pa Nemci ob naslonitvi na Slovence napravili marsikaj dobrega v protihitler-jevskem gibanju. Največji delež je pri tem je imel delavski sloj v Celovcu. Beljaku in Borovljah. Vsi skupaj pa so v slovenskem in jugoslovanskem osvobodilnem gibanju videli' svojo življenjsko rešitev.
V. osvobodilnem boju so poleg Korošcev sodelovali tudi mnogi izven-koroški Slovenci. Toda prvi uporniki so bili Korošci sami. Dezerterji 1. 1939 so bili sami koroški Slovenci, patrulje, ki so prihajale čez Karavanke na Koroško leta 1941, so bile sestavljene iz koroških Slovencev in prvi aktivisti' leta 1942 so bili po večini tudi Korošci. Kasneje pa so složno delovali z domačimi tudi mnogi izvenkoroški Slovenci.
Kljub vsem oviram se je borbena aktivnost koroških partizanov krepila
Osvobodilno gibanje koroških Slovencev se je v protinacističnem boju krepilo kljub vsem težavam, odrivalo sovražne ovire in stresalo s sebe nepregledna bremena potujčujoče preteklosti. Z borbenim instrumentom, s partizansko aktiv-Ne
zaspali. Kapitulacija Italije je nato . nostjo je povzročalo Nemcem velike, iz-razbila novo lupino Goebbelsovih laži I gube in še večjo škodo v njihovem voj-
o nemški nepremagljivosti. Potem pa je šlo vedno dalje: sovjetske armade so prodirale vedno globlje v srednjo Evropo, na zapadu se je začela nova invazija, po nebu so se sprehajala zavezniška letala in partizani so vedno močneje tolkli okupatorja. O vplivu splošnega položaja na koroške razrne-re ni mogel nihče dvomiti. Na narodno osvobodilno gibanje koroških Slovencev je imela prvenstven vpliv njihova živa, sicer tlačena, toda nikoli ubita narodna zavest, zavest pripadnosti k slovenskemu narodu in končno zavest skupnosti z vsemi jugoslovanskimi narodi. Slovenska narodpa zavest je bila nepremakljiv temelj vsega osvobodilnega gibanja, nepremakljiv in konstanten, zraven pa zadosti sposoben, da je bil lahko baza in sredstvo v razvoju partizanstva in celotnega osvobodilnega gibanja na Koroškem. Brez narodne zavesti koroških Slovencev bi se partizanstvo na Koroškem ne moglo razviti in ne obstajati. Zaradi nje je bilo partizanstvo in celokupno osvobodilno gibanje tudi na Koroškem resnično ljudsko gibanje in je dobilo v ljudstvu vso oporo.
Prvi znaki slovenske nepokorščine in preziranja nemških oblasti so se pojavili med narodno zavednimi Korošci. Odtegniti se nemški vojski,^ |K)-inagati s hrano in stanovanjem češkim in poljskim beguncem v trenutku, ko je Nemčija šele začela vojno, so zmo-
Vae Selo — domačij« koroških partizan««.
nem potencialu. Partizanska aktivnost je postal aizraz borbene volje koroških Slovencev. Prvič po dolgih tisočletjih so koroški Slovenci z oboroženo pestjo udarili po. nemških glavah in zahtevali obračun za pretrpljene krivice in trpljenje. Koroški partizani so se v teh bojih izkazali. Pokazali so visoke moralne kvalitete: junaštvo, vztrajnost, disciplino in zvestobo narodnim in človečanskim ciljem. Kot taki so uživali vso oporo in podporo koroškega ljudstva. Vse je trdno povezovala iskrena medsebojna ljubezen, ki je premagala vse krize in peripetije. Nikoli se ni prebivalstvo odvrnilo od partizanov. Prebivalstvo je šifer mgoel prevzeti strah pred represalijami in ga potlačiti okupatorski pritisk, toda po nekaj mesecih je vse prešlo in osvobodilno gibanje ga je znova zajelo in v še večji meri. Partizanska borbenost ga je osvajala vedno znova in mu vedno znova dajala pogum za boj proti nacizmu, za boj za svobodo m zedinjenje z ostalimi rodnimi brati. Le pod takimi pogoji je bilo mogoče premagati Dravo, obvladati geografsko razbitost slovenskega ozemlja na Koroškem in napraviti iz njega velik uporni kotel, žarišče protinacističnega boja v samem nemškem »rajhu«.
Partizanski boji koroških Slovencev niso imeli svoje cene samo za Slovence, temveč tudi za zaveznike. Na majhnem, toda prometno-geografsko nadvse važnem prostoru Slovenske Koroške, so maloštevilni tisoči, ki so z orožjem v roki ali kako drugače sodelovali v boju za svobodo sveta, za demokracijo in bratstvo vseh evropskih narodov, s svojimi, deli in žrtvami položili na tehtnico pro-c en tu alno tako velik in pomemben delež,
' da pravičnost in vest ne bosta mogli mimo njih. Cena del in žrtev slovenskih | koroških partizanov je toliko večja, ker so vse bile sad prostovoljnega dela.
| Treba je še posebej poudariti, da ima j sodelovanje koroških Slovencev v osvobodilnem boju evropskih narodov, to je I na strani protihitlerjevske koalicije, na j strani velikih zaveznikov Sovjetske zveze, Velike Britanije in Združenih držav Amerike, svojo neprecenljivo vrednost 1 prav zato, ker ni bilo sad obvezne mobilizacije, temveč do kraja prostovoljno,
I do kraja revolucionarno.
Razvoj Osvobodilne fronte med koroškimi Slovenci je kazal postopen valovit,
! vendar neprenehen dvig od skromnih začetkov posameznih borcev in skupin, med j katerimi ni bilo nobenih, ali pa le slabe zveze, preko oblikovanj različnih stopenj UxfboMNV in množičnih organizaciji do pra-
vega vsenarodnega osvobodilnega gibanja, ki je zajelo vse strnjeno slovensko ozemlje od Zilje do Pohorja ter od Celovca in Svinske planine do strmih Karavank. Začetni razmah je bil težaven in počasen, ker je bilo treba v koroških Slovencih premagati občutek osamljenosti, strah pred Nemci, in jim vzbuditi zaupanje v svobodo m vero, v bratsko pomoč pri bratih južno od Karavank. Osvobodilni aktivisti so vztrajali trdno na tej poti in uspevali vedno bolj. Strah pred Nemci in njihovimi represalijami je izginjal. Korošci so nehali naznanjati partizane nemškim oblastem, »volksstur-movci« niso več streljali partizanov, »land-vahovci« so se začeli predajali brez boja, partizani so iz »banditov« postali partizani, nato pa »fest fantje«. Požrtvovalnost in pripravljenost na žrtve sta bili vedno večji, zaupniški sistem se je umikal redno funkcionirajočim odborom, pritok v partizane je naraščal in borbenost se je večala. Zavest skupnosti koroških Slovencev z oatalimi južnimi brati je nudila vedno močnejše dokaze.
Za osvobodilno gibanje na Koroškem in še bolj za partizansko borbeno aktivnost velja do pičice pregovor, da iz malega raste veliko. V začetnem stadiju so bile partizanske sile na Koroškem skromne po številu svojih borcev in po številu
enot. Z nenehnim bojem, z junaštvom in drznostjo so ob ljubezni ljudstva in njegove požrtvovalnosti naraščale od enote do enote. V dveh letih so od čet preko bataljonov in odredov narasle v grupo odredov, zraven pa še oddajale partizane enotam na slovenski zemlji izven Koroške. Ob številčnem naraščanju sta na-naraščali tudi njihova aktivnost in borbenost. Uspehi niso bili majhni in nepomembni. Razgibali so Slovčnce na Koroškem, začeli pa so vedno bolj zajemati tudi nemško prebivalstvo v slovenski soseščini. Toda največji uspeh so dosegli slovenski partizani s tem, da so s svojo borbenostjo in aktivnostjo slovensko Koroško tako rekoč odtrgali od nemškega »rajha« in jo vključili v borbeno skupnost vsega slovenskega naroda. Partizani na Koroškem so s sodelovanjem v proti-hitlerjevskem boju pomagali ustvarjati borbeno zedinjeno Slovenijo. V tem boju niso koroški Slovenci brez smisla dajali svojih življenj in ne brez cilja prevzemali nase strahotnih žrtev, ki jih je med njimi povzročil nacistični, to je 'nemški režim, režim ubijanja, mučenja in odvažanja v koncentracijska taborišča. Slovenci na Koroškem so že sto let prej, v protihitlerjevski vojni pa še posebej občutili na sebi težo z vsemi sredstvi ustvarjene nemške gospodarske, socialne, politične in kulturne »superiornosti«, na svoji koži so doživeli izvajanje rasnih teorij in vsenemškega pritiska. Da se koroški Slovenci v oceni njihovih osnovnih In skupnih tendenc niso prav nič motili, so pokazali dogodki pa Rainerjevem odstopu in nastopu nove provizorične vlade, ki je za platformo svoje politike na Koroškem prevzela imperialistično in do kraja šovinistično geslo vseh ponemče-valcev, namreč geslo o »svobodni in nedeljivi« Koroški. Koroški Slovenci so se zavedali, da je njihova rešitev izpod take prakse le v brezkompromisnem boju proti nacizmu in vsemu, kar daje slutiti nacistično miselnost Vsi partizanski napori so bili resničen boj za svobodo, boj za življenje v najbolj primarnem smislu, boj za pravi življenjski obstoj V tem boju . so koroški Slovenci žrtvovali svoje imetje in svojo kri, v tem boiu so dali nešteto dragocenih živlienj. Trpeli in borili so se za to, da bi bili sveti cilji, za katere so se borili, izpolnjeni do kraja. Odprava vseh krivic in posledic stoletnega nemškega potujčevalnega režima, svoboda in zedinjenje z rodnimi brati južno od Karavank, so pravične, ooštene in naravne zahteve slovenskega ljudstva na Koroškem. Kdor bi te zahteve zanikal, bi trdil, da sme ropar ohraniti naropano blago. Ropar bi ne bil samo tisti, ki bi hotel ustaliti rezultate stoletnih krivic, uspehe socialnega narodnostnega zatiranja Slovencev na Koroškem, temveč prav tako tisti, ki bi tudi težnje teh rezultatov podpiral in s tem legaliziral stoletno nemške nasilje na Koroškem. Pravica in resnična demokracija zahtevata, da se popravijo krivice nad slovenskim ljudstvom na Koroškem.
Zapadni imperialisti, glasniki dolarske diplomacije, so krivi, da se morajo koroški Slovenci, ki so se junaško in požrtvovalno borili v domovinski vojni, danes boriti, da se Osvobodilna fronta prizna kot zakonita politična stranka, medtem ko nacisti in zločinci delujejo neovirano in uživajo vso podporo. Slovenski Korošci pa vedo, da je narod, ki se je za svobodo boril — nepremagljiv!
r
Ziljske narodne noše.
Nehal misli o postojnski skupščini
Za marsikateri uspeh in za rast naše Ijrdske oblasti moramo iskati vzroka v delu številnih skupščin ljudskih poslancev, ki so se vršile v zadnjem času in ugotoviti moramo bogato ter plodo-nosno delo poslancev, ki dejansko predstavljajo ljudi, ki delajo v interesu delovnega ljudstva. Uspešno delo skupščin nam poleg drugega kaže, da v večini primerov ljudski poslanci razumevajo svoje naloge in da so pri reševanju teh svojih nalog uspeli mobilizirati najširše ljudske množice pri utrjevanju in razvoju narodnega gospodarstva, kakor tudi politične situacije Imeli smo priliko zaznamovati plodonosno delo posameznih skupščin, ki so sprejele celo vrsto določb, ki so ogromnega gospodarskega pomena za razvoj naše dežele in še več, za razvoj celotne republike Slovenije, h kateri bomo v najkrajšem času priključeni, in po njej za rast in krepitev nove Jugoslavije. Prav v delu ljudskih odposlancev, ki so vseskozi ščitili interese ljudi, katere so zastopali, prav v tem je bistvo pravilnega dela in uspehov, ki jih dosega naša mlada ljudska oblast v vedno večji meri. Vendar ne moremo trditi, da je delo vseh skupščin enako. Tako nam zadnja okrajna skupščina- v Postojni kaže na nekatere značilne napake naše zadnje skupščine.
Že sama udeležba na skupščini nam je pokazala, da se velik del ljudskih odposlancev ne zaveda svoje dolžnosti, da nekateri tudi premalo poznajo potrebe svojega kraja, dalje gospodarsko in politično situacijo teritorija, katerega zastopajo. Ena izmed grobih napak je ne-poznanje naših zakonov in odredb, kar je seveda nedopustno. Posledica tega je, da potem poslanci predlagajo sklepe, o katerih so že davno izšli zakoni ali odredbe, izdane od višjih ljudskih odborov, namesto da bi od posameznih referentov okrajnega odbora zahtevali poročilo, kaj se je v tej ali oni stvari ukrenilo. Prav to nepoznanje zakonov in odredb je znak, da odposlanci ne zahtevajo pojasnil od posameznih referentov in da tako ne delajo v občeljudsko korist ter dopustijo, da nesposobni ostajajo na odgovornih mestih v ljudski oblasti, namesto da bi se jih kot take odstranilo. Ravno primer Postojne nam potrjuje, da so v tem odboru dolgo časa sedeli ljudje, ki so delali vse drugo, kakor pa v dobrobit ljudstva. Bili so silno »strogi« napram našim revnim delovnim ljudem in zelo popustljivi in preveč naklonjeni raznim špekulantom. Toda naša ljudska oblast je že vse te ljudi odstranila in jih postavila tja, kamor tudi spadajo.
Druga napaka, ki jo pa morajo naši odposlanci čimprej odpraviti je ta, da se nekateri naši odposlanci še vedno smatrajo za »advokate« posameznih krajev in hodijo na skupščino samo »intervenirat« za to ali ono stvar, ki jo je treba rešiti v njihovem kraju ali na vasi in gledajo na dotični problem s popolnoma krajevnega stališča, kar pa je popolnoma v nasprotju z našim načrtnim gospodarstvom. Po drugi strani pa hodijo na skupščino »tožit«, to še ni bilo narejeno, tega nismo dobili itd. itd., namesto da bi poročali, kaj so naredili, kako so ta ali oni problem rešili. Poslanci kot ljudje, ki morajo imeti širši pogled na vse probleme okraja in kot sestavni del celotnega izvršnega odbora, bi vse take majhne probleme morali sami skupno s krajevnimi ljudskimi odbori reševati. Danes se morajo naši poslanci bistveno razlikovati od poslancev v bivši kapitalistični Jugoslaviji. Dolžnost naših . ljudskih odposlancev je poznati delo okrajnega odbora, imeti pregled čez potrebe celotnega terena, vedeti morajo, kaj in kako se različna vprašanja rešujejo, na zborih volilcev morajo o svojem delu poročati in končno kot kolektiven člen ljudskih odposlancev svojega okraja so
soodgovorni za izgradnjo in procvit okraja samega. Delokrog odposlanca je obširen, zahteva celega človeka, nepristranskega, razumnega in predanega do skrajnosti načelom nove družbene ureditve, ki smo si jo izgradili in skovali v težki domovinski vojni.
Vse premalo se še govori in polaga premalo panžnje na utrditev naših krajevnih ljudskih odborov. Mnogi naši poslanci mirno gledajo protekcionaštyo in druge nepravilnosti, ki se dogajajo še v marsikaterem odboru. Tudi o načrtu in načrtnem gospodarstvu si naši poslanci še niso ustvarili dovolj jasnih pojmov. Vse premalo se razpravlja o načrtu. Posledica tega je, in to je dokaj preprosto, da načrti niso še postali last ljudstva. Če bi poiskali vzroke, tedaj ugotovimo, da so premalo sodelovali in pomagali krajevnim ljudskim odborom pri izdelovanju njihovih načrtov in proračunov za leto 1947. Slovensko Primorje stoji na pragu priključitve k FLRJ in nam morajo biti gospodarska vprašanja kot tudi gospodarska perspektiva nove Jugoslavije popolnoma jasna.
Krivično pa bi bilo, če bi postojnsko skupščino imenovali kot neuspelo, ker je v resnici pokazala celo vrsto zdravih misli in pogledov naših ljudi na razna važna vprašanja. Pokazala se je visoka zavest pri vprašanju odmere davkov. Kritika, da veliki kmetje, ki imajo včasih tudi gostilno in celo trgovino, plačujejo premalo davka, je popolnoma na mestu. Mi vemo, da ne moremo dajati v isti koš težkega pridobitnika in na drugi strani človeka, ki z majhnim koščkom zemlje preživlja sebe in številno družino. Dejstvo je, da osnovni dohodki izvirajo iz državnega sektorja našega gospodarstva in da je privatni sektor zelo malo prispeval k naši skupnosti. Zato je nujno, da sedaj, ko davčne komisije odmerjajo davke, te odmerjajo stvarno. Malim, revnim ljudem je treba davke znižati, reševati je treba vsak primer posebej in zelo vestno. Paziti je treba, da ne bodo imeli veliki kmetje, ki imajo poleg tega še druge dohodke v gostilni ali trgovini ali celo v obeh, iste davke, ka-kakor mali kmetje. Zato je dolžnost nas vseh, da pogledamo, kakšni ljudje sestavljajo davčne komisije, da ne bodo v njih vedrili in oblačili ljudje, ki tja ne spadajo, ki tega dela ne zmorejo ali pa celo tega dela nočejo razumeti. V davčnih komisijah naj bodo zavedni pristaši Osvobodilne fronte, mali kmetje, pravični in nepristranski delovni ljudje, ki do dobra poznajo strukturo svojega kraja, svoje okolice, ker. samo na ta način bodo naše davčne komisije dosegle svoj smoter.
Ravno ob teh ugotovitvah pa moramo pripomniti in podčrtati, da razni referenti večkrat celo dušijo zdrave predr loge in kritiko širokih ljudskih množic in gledajo na vprašanja zelo birokratsko. Birokratizem je v državi delovnih ljudi nezaželjena pojava. Proti birokratizmu se bo vodil dosleden boj in končno bomo morali našo ljudsko oblast očistiti vseh elementov, ki se poslužujejo birokratskega reševanja vprašanj, namesto da bi zasledovali to razumno in trezno kot predpogoj za uspešno delo ljudske oblasti.
Skupščina v Postojni je poleg predloga o odmeri davkov razpravljala še o izvršeni obnovi hiš, izneslo se je še nekaj zdravih gospodarskih vprašanj, ki kažejo, da gotovi del naših ljudskih odposlancev ve, ka je njegova dolžnost in da ve, da mu je zaupana visoka dolžnost, za kar ga je pooblastilo delovno ljudstvo, iz katerega izhaja in kateremu za svoje delo v celoti odgovarja. Zato pa moramo tem bolj ostro in nepopustljivo odpravljati še preostale napake, ker s tem čistimo pojem in delo ljudske oblasti, kot pravega organa naših delovnih množic.
Ali poznamo Albanijo?
Ponosni smo, da ,je mali neuklonljivi albanski narod naš prisrčni prijatelj
Ni torej nič čudnega, da sè med državami, katerih narodi so skupno prelivali kri v narodno-osvobodilni vojni za iste velike smotre, med katerimi se jč med narodno-osvobodil no vojno do kraja razgalila izdajalska vloga reakcije, pri katerih se je rodila nova oblast in katere pridobitve svoje zmagovite narodno-osvobodilne borbe morajo varovati pred istimi tujimi imperialističnimi stremljenji — ni torej niti malo čudno, da se je v teh deželah hkrati z drugimi oblikami medsebojnega sodelovanja po vojni začelo razvijati tudi najtesnejše ekonomsko sodelovanje.
Boris Kidrič
Sredi največjega poleta v delu za obnovo, sredi splošnega ustvarjalnega zagona, s katerim hoče mlado, žilavo, v tisoč nesrečah preizkušeno albansko ljudstvo v čim krajšem času dohiteti, kar je — ne po lastni krivdi — zamudilo v preteklosti, je Albanijo 22. in 23 oktobra zadela velika nesreča.
Tirana, prestolnica mlade ljudske republike, je komaj odložila slavnostno oblačilo, v k#terega se je odela na veliki praznik balkanijade, kamor so prihiteli najboljši fizkulturniki vseh demokratičnih držav Balkana.
Mladina Albanije, najboljši, najbolj borbeni del albanskega ljudstva se je šele dobro vrnila v svoje delavnice, polja in šole s svojega III. kongresa, kjer je položila račune o izvršenem- delu in si postavila še večje, še bolj smele načrte zo bodoče.
Komaj so se pričele pripraVe za proslavo važnega dogodka za vse napredne sile, za vse delovno ljudstvo Albanije, proslavo petletnice obstoja avantgarde albanskega delovnega ljudstva, inicia-torke in voditeljice herojske osvobodilne borbe, inspiratorke in organizatorke dela za obnoVo in izgradno dežele, Komunistično partijo Albanije.
Še ni zamrl odmev tis-očev udarcev s krampi na dokončanem velikem delu albanske mladine — 62 km dolgi Mladin-
ski cesti Kukcs—Peškopija, ki je krona vsega letošnjega prostovoljnega dela, ki I ga vrši danes svobodno albansko ljudstvo širom vse dežele.
»Baškimi- , glasilo Demokratične fronte, je komaj pričelo s poročili o doseženih rezultatih letošnjega tekmovanja, s statistikami in grafikoni, s pozivi in kritikami napak, usmerjati k višku kampanjo za še večji polet, za še večji napor pri delu albanskih množic, da bo rezultat 29. novembra čim lepši, plodovi dela čim boljši.
V vse to je prišel 22 oktober — ogromna poplava — ki je v enem, dveh dnevih uničila skoro vse sadove nad-enoletnega dela in naporov albanskega ljudstva.
Prirodna katastrofa, kakršne ne pomnijo najstarejši ljudje v deželi, bo občutno zavrla komaj začeti korak tega kmečkega in pastirskega ljudstva k boljšemu življenju, če ne bo dobilo pomoči.
In ljudstvo Albanije danes zasluži vso pomoč.
Izdatno pomoč zasluži to ljudstvo kmetov, pastirjev in malih delovnih ljudi, ki je — rod za rodom — vse do zadnjega časa dedovalo le suženjstvo, pomanjkanje, neznanje, zaostalost, neprestano borbo za obstanek.
Do nedavna je sedela temu ljudstvu na vratu peščica begov in trgovcev in
0 NALOGAH NAŠIH DAVČNIH KOMISIJ
Stojimo neposredno pred odmero davkov za leto 1947. Obvezniki dohodnine morajo do 31. januarja 1947 predložiti svoje davčne prijave, nato bodo morale v poedinih okrajih davčne komisije pristopiti takoj k delu za pravično in pošteno določitev davčne osnove za po-edine davkoplačevalce. To delo je jako važno, še bolj pa odgovorno.
V nekaterih krajih so volivci že izbrali člane davčne komisije, drugod se pa mora to čim prej zgoditi. Važno je, da se za člane davčne komisije izberejo pošteni, pravični, predvsem pa nepristranski ljudje. Za vsak krajevni ljudski odbor naj se izbere nekaj ljudi, ki bodo v komisiji, ko se bo razpravljalo o odmeri dohodnine za dotični kraj, ker ti najbolje poznajo razmere in premoženjske prilike davkoplačevalcev svojega okraja.
Pri sami odmeri se morajo člani komisije zavedati, da je od pravičnih in rednih dohodkov, ki izvirajo od javnih dajatev ljudstva, odvisno normalno in redno financiranje vseh naših kulturnih, socialnih in gospodarskih ustanov ter vzdrževanje upravnega aparata.
Kakor je kvarno in krivično, da se preveč obremeni z davki našega malega in gospodarsko šibkega človeka in se mu mogoče s tem celo ovira njegov daljnji gospodarski razvoj, je prav tako krivično in nepošteno, da se pri onih, za katere se ve, da vodijo svoje obrate s prejšnjimi dobički, popušča, boječ se zamere ali pa zato, ker so eventualno člani komisije v prijateljskih ali sorodnih odnosih z davkoplačevalcem.
Naj se pri odmeri ima tudi pred očmi, da morata naš delavec in nameščenec od svoje -plače točno oddajati predpisani davek in ne prikrijeta pri tem niti lire od svojega težko zasluženega dohodka, ker se mu službenski davek odbije že pri plači.
Zato mora tudi ostali privatni in zadružni sektor dati ljudski oblasti svojo javno dajatev točno, kakor predpisuje uredba.
Člani davčnih komisij in vsi davkoplačevalci se morajo dobro zavedati, da jim ljudska oblast vse, kar dajo v obliki davkov, v drugi obliki zopet vrača (vzdržuje jim šole in bolnice, podpira si-
romašne in pomoči potrebne, vzdržuje ceste in mostove itd.),
Ker je sistem odmere davkov s tem, da si davkoplačevalci sami izvolijo svoje davčne komisije, nedvomno najdemokra-tičnejši, morajo biti člani davčnih komisij pri svojem delu absolutno pravični in nepristranski. Na ta način bo ljudska oblast prišla do svojih rednih dohodkov, financiranje v letu 1947 bo lahko normalno teklo, od strani davkoplačevalcev pa ne bo reklamacij, posebno še, ko bodo zbori volivcev imeli pri sami odmeri davkov tudi svojo končno besedo.
Davčne komisije se morajo takoj, ko bodo davčne prijave zbrane, sestaviti in v teku meseca februarja končati svoje delo, tako da bo tudi odmera pravočasno končana ir. da bodo lahko davkoplačevalci v določenih rokih odvajali svoje davke. Na ta način bo tudi ljudstvo pravočasno zvedelo za odmero in si odplačevanje uredilo tako, da ne bo niti najmani občutilo javne dajatve kot breme in da tudi samo gospodarstvo pri tem ne bo prav nič ovirano.
Ni nobena tajnost, da stojimo tik pred priključitvijo k Titovi Jugoslaviji in zato veljajo za nas v isti meri kot za vso Jugoslavijo novi zakoni, ki jih je sprejela Ljudska skupščina FLRJ. Tako je na zadnjem zasedanju bil sprejet nov zakon o davkih.
Tudi ta novi zakon o davkih je izraz pridobitev narodno-osvobodilne borbe. Po eni strani zagotavlja državi potrebne dohodke za njen gospodarski razvoj, za materialni in kulturni napredek državljanov, za njihovo socialno zavarovanje, za krepitev državne neodvisnosti ter njene obrambne moči. Po drugi strani onemogoča novi zakon, da bi vse breme državnih izdatkov slonelo na ramenih delovnega ljudstva. V prejšnji Jugoslaviji je malega davkoplačevalca davek tako pritiskal, da je gospodarsko propadal, za bogate pa je bil davek v razmerju z njihovim premoženjem zelo malenkosten in še tega so znali spretno preložiti na delovno ljudstvo. Novi zakon določa, da je davčna obveznost splošna, velja tudi za zadruge, organizacije in druge ustanove, ravna pa se po niihovi gospodarski moči. Tu je treba poudariti dejstvo, katero je navedel predsednik Gospodarskega sveta
tov. Boris Kidrič v svoji obrazložitvi pred Zveznim svetom Ljudske skupščine FLRJ, ko je govoril o spremenjeni strukturi državnih dohodkov, Na podlagi dosedanjih izkustev in na podlagi načrta za letošnje leto je razvidno, da bo cKrog 80 odstotkov vseh državnih dohodkov IZ' viralo iz neposrednega državnega gospodarstva. V tej .visoki številki se nam najbolj nazorno kaže velik pomen državnega sektorja, to je občeljudske imovine, za naše narodno gospodarstvo in za dobrobit našega ljudstva Prej je ta depar šel v žepe domačih in tujih kapitalistov, ki so ga vlagali nazaj v gospodarstvo le v toliki meri, kolikor jim je to pripomoglo k nadaljnjemu in še večjemu izkoriščanju delovnega ljudstva. Tem ljudem niso bije važne potrebe ljudstva, niti jim niso bile mar koristi naroda kot celote.
Sedaj pa bo šel ves ta denar nazaj v gospodarstvo, toda ne za bogatenje posameznikov, temveč za splošen napredek narodnega gospodarstva, kar vodi naprej do blaginje za vse ljudstvo.
Tako bo zakon o davkih omogočil izvedbo velikih nalog gospodarske politike Titove Jugoslavije, ki ima v vidu samo ustvaritev in izboljšanje blaginje delovnih množic. Poudariti je treba, da ta zakon zagotavlja državi potrebna denarna sredstva,, da pa po drugi strani ščiti tudi davkoplačevalce in jim ne nalaga bremen, ki bi jih ne zmogli. Če bo torej šlo v novem letu 80 odstotkov državnih dohodkov iz neposrednega državnega gospodarstva, tedaj je razvidno, da bo šlo le kakih 10 do 15 odstotkov neposredno iz denarja državljanov. Vendar ne sme-m oomalovaževati teh 10 odstotkov, narobe, to je izrednega pomena in zato moramo davčno obveznost v celoti izpolniti, čeprav bi zahtevalo to od nas nekoliko žrtev. Toda te žrtve bodo v našo lastno korist. Če bomo kot državljani v celoti izpolnjevali svojo davčno dolžnosti bomo omogočili državi, da bo onih 80 odstotkov lahko v celoti vložila v narodno gospodarstvo, in s tem bo naš gospodarski napredek pospešen. Nam )e vsekakor jasno, da je gospodarski napredek države hkrati tildi gospodarski napredek vsakega posameznega državljana, in to je obenem tudi pot, ki vodi k blaginji, ki je ne ustvarjamo samo sebi, temveč vsem generacijam, ki bodo prišle za nami. To pa je naša velika dolžnost!
NAČRTOVANJE NARODNEGA GOSPODARSTVA
Stalin je na 15. kongresu VKP (b) dejal, da je temeljni predpogoj za izvajanje načrtnega gospodarstva napredni sistem in ne kapitalistični gospodarski sistem, a najmanj, kar je potrebno, je treba imeti podržavljeno industrijo, podržavljen kreditni sistem (socialistični stik z vasjo), oblast delovnega ljudstva v državi itd. Ali imamo v FLRJ vse te predpogoje, ki načelno veljajo tudi za nas? Imamo oblast delovnega ljudstva, imamo zakon o nacionalizaciji gospodarskih podjetij, podržavljen je najvažnejši del naših gospodarskih podjetij ter imamo z osnovanjem investicijske banke ter poenotenjem vseh denarnih sredstev v Narodni banki FLRJ podržavljen kreditni sistem.
Jasno pa je, da bo načrtno gospodarstvo zajelo vse panoge gospodarstva vedno bolj z naraščanjem in okrepitvijo socialističnih odnosov v državi, z razširitvijo materialno-tehnične osnove in s po-množitvijo kadrov graditeljev socializma.
S tem, da bo naš načrt z vsakim korakom v smeri socialistične izgradnje čedalje boli zajemal narodno gospodarstvo, bo mogel uveljavljati svojo premoč nad anarhičnim gospodarstvom.
Leto 1947. pomeni za FLRJ začetek petletke, ki bo obsegala elektrifikacijo in industrializacijo naše države, pri čemer bo še posebej leto 1947. pomenilo preobrazbo naše industrije.
Medtem ko zasebna lastnina proizvajalnih sredstev razdvaja ekonomsko po-t vezano delo gospodarske celote, ustvarja konkurenco, nepomirljiva nasprotja in' krize, združuje občeljudska lastnina vse gospodarstvo države ter zahteva vodstvo na »enotnem načrtu. Tak načrt mora postati neizmerna organizacijska sila našega gospodarstva, ki zajema vse panoge gospodarstva. Lenin je dejal: »Socializem kot velika družbena proizvodnja se ne da zamisliti brez načrtne državne organizacije, katera podreja desetine milijonov ljudi v najstrožjem ravnanju j>o enotni nofmi in proizvodnji in po razdelitvi izdelkov.«
Osnovne značilnosti našega gospodarskega načrta so naslednje.
1.	Načrt ni prognoza, temveč direktiva, obvezna za vse vodilne organe, ki usmerjajo gospodarski razvoj.
Če pa je to direktiva za vse vodilne organe, gospodarske organizacije itd , mora voditi račune o tej direktivi predvsem naša Partija, Osvobodilna fronta in vse množične organizacije.
2.	Načrti morajo biti daleč od filozofiranja, temveč morajo računati z resničnimi možnostmi izvršitve. Proučevanje naših okrajnih načrtov je pokazalo, da je načrt investicijskih del daleč od realnih možnosti izvršitve, ker organi načrtovanja niso upoštevali, da je potrebna za izgraditev vrste kulturnih, fizkulturnih in drugih domov ter raznih stanovanjskih zgradb razen finančne osnove predvsem materialno-tehnična osnova, na katero naši načrtovalci niso računali. Jasno je, da je tako načrtovanje filozofiranje.
3.	Načrt mora upoštevati dejstvo, da nismo zainteresirani na vsakem naraščanju proizvajalnih sil, temveč le na onem, ki krepi napredne gospodarske oblike. S tem pa ni rečeno, da nismo danes zainteresirani na obdržanju proizvodnje drobnega delovnega privatnega sektorja, ker nam ta tudi v neki meri zagotavlja izvedbo načrta.
4.	Načrt ne sme dopuščati nesorazmerja v narodnem gospodarstvu ter mora upoštevati ustvarjanje novih državnih rezerv.
5.	V načrtu se mora zastaviti znanstveno predvidevanje družbenega razvoja, osnovano na spoznavanju ekonomskih zakonov.
Tovariš Boris Kidrič, minister za industrijo FLRJ, pravi o načrtu med drugim naslednje:
»V sklop vsakega zveznega in republiškega načrta spada načrt racionalizacije in presnavljanja (rekonstrukcije) naših podjetij. Ne moremo reči, da bomo te načrte odrejali po potrebah v večjem ali manjšem obsegu. Racionalizacijo in presnavljanje moramo izvesti v popolnem obsegu, ki je v resnici potreben za modernizacijo naših podjetij. Racionalizacija in presnavljanje predstavlja torej za nas popolni zakon.
Potrebno je, da razčistimo, kaj pomeni racionalizacija in kaj je presnavljanje ali rekonstrukcija. Niti racionalizacija niti rekonstrukcija ne pomeni popolne izgradnje od temeljev navzgor,
temveč pomenijo modernizacijo obstoječih podjetij. V tem smislu pomeni racin" nalizacija izboljšanje produkcijskih sredstev, tehnični in produkcijski potek, ki pa ne izpreminja obstoječih temeljnih načinov. Rekonstrukcija dejansko pomeni nadomeščanje zastarelih temeljnih načinov — norm. Jasno je, da ne obstojajo ostre meje med racionalizacijo in rekonstrukcijo, toda z načrtom jih je mogoče in potrebno ločiti. Prav tako je jasno, da ni ostre meje med rekonstrukcijo itt popolno izgradnjo iz temeljev navzgor, ker bo rekonstrukcija mnogokrat pomenila tudi zidanje novih zgradb v nekem podjetju. Lahko rečemo, da gre za. rekonstrukcijo tedaj, kadar načrtujemo gradnjo novih podjetij, podjetij, ki do sedaj še ne obstojajo. Eden izmed zakonov načrta pa je torej nova popolna izgradnja od temeljev navzgor.
Izredne važnosti je račun gradbenega materiala in splošno materialno stanj® sredstev, ki so potrebna za popolnoma novo izgradnjo, kakor tudi za racionalizacijo in rekonstrukcijo. Ne moremo govoriti o dobrih načrtih, če ti načrti obenem ne obsegajo tudi stanja materiala.
Nikakor ne mislimo, da zavisi gospodarski napredek naše države in industrializacija naše države samo od strojev. Za gospodarski napredek naše države so prav tako potrebni kadri, živi ljudje, ki strežejo strojem, ki vodijo gospodarstvo. Vsi naši načrti bi ostali samo papirnati načrti, če ne bi hkrati načrtovali tudi potreb kadrov, katere izvirajo iz materialnih potreb.
Na koncu še nekaj besed o produkcijskem načrtu, z drugo besedo o proizvajalnem načrtu novega leta. Jasno je' da je ta načrt za novo leto v našem načrtovanju vsekakor najlažja naloga, ker izhaja iz tega, kar že imamo, in ne iz onega, kar moramo zgraditi. Vendar pa ne bi bilo pravilno, če bi jemali proizvajalni načrt preveč lahko. Pri produkcijskih načrtih se namreč ne ozira samo na sedanje potrebe, temveč tudi na potreb®, ki izvirajo iz načrtov racionalizacije in rekonstrukcije in iz načrtov nove popolne izgradnje od temeljev navzgor. Zaradi tega morajo naši načrti vsebovati tudi jxitrebe novih gradenj in ne samo potrebe, ki izvirajo iz sedanjega stanja.«
ga izžemala, glodala do kosti. Tuji imperialisti so posedovali in delili njegovo zemljo in ga odrivaJi od plodov te zemlje in od plodov njegovega lastnega dela.
V prelomnih letih Evrope in vsega sveta, v spopadu demokratičnih sil s fašizmom, je albanski narod — vajen borbe za svoj obstoj — našel pot med napredne sile sveta Povezal je svojo borbo z borbo svobodoljubnih narodov in z lastnimi silami, za ceno velikih človeških in materialnih žrtev, osvobodil svojo zemljo. Iz podjarmljene dežele, tičeče globoko v sponah fevdalizma, se je med borbo skovala nova Albanija, ljudska država, rešena krempljev imperialističnega’ izkoriščanja in domačih zajedalcev, Albanija ljudske oblasti.
S krčevito voljo so se osvobojene ljudske sile nove Albanije vrgle na delo. Z mlado, v času osvobodilne borbe ustvarjeno in v borbi dozorelo avantgardo delavskega razreda — Komunistično partijo na čelu, so delovne množice začele novo, težko, neenako borbo z zaostalostjo, revščino, nepismenostjo, z vsemi težkimi posledicami zaostalega fevdalnega reda, za obnovo, za nove oblike življenja. Golih rok, brez izkušenj, brez razvite tehnike, skoraj brez prometnih sredstev, brez strokovnih kadrov, je začelo albansko ljudstvo celiti rane dolge vojne In graditi svojo ljudsko
državo z vero v svojo moč, z entuziaz-mom človeka, ki je končno snel okove z rok in ob nesebični pomoči velike za-ščitnice malih narodov, Sovjetske zveze, in posestrime izza časov osvobodilnih bojev, ljudske republike Jugoslavije.
V čudovito hitrem tempu je albansko ljudstvo ustvarilo vse politične organizacijske in pravne oblike novega življenja. Že v začetku vstaje se je rodila borbena enotnost albanskega naroda — Demokratična fronta z vsemi svojimi množičnimi organizacijami. Na osvobojenih planinskih predelih so nastajali in se razvijali zaplodki ljudske oblasti, narodnoosvobodilni odbori. Iz partizanskih skupinic so v borbi rastle brigade, divizije, korpus — nova ljudska armada Albanije. Decembra 1945 je albansko ljudstvo že prvič volilo svojo Ustavodajno skupščino, ki je proglasila republiko in sprejela demokratično ustavo.
Kruh. To je bilo prvo vprašanje po osvoboditvi. Kruha za borih milijo.n ust. Na pomoč so priskočili mladi ljudski republiki iskreni zavezniki. Nepopisno je bilo veselje vsega ljudstva in vseh tistih ljudi, ki so prevzeli odgovornost za bodočnost ljudstva na svoje rame, ko so v za silo popravljeno dračko pristanišče priplule prve ladje z žitom iz Sovjetske zveze, ko so prvi kamioni koruze pri-brneli iz Jugoslavije in ko je potem š»
UNRRA začela v albanskih lukah izto-varjati svoje pošiljke.
Kaotično stanje prometa je bila druga ovira, ki je preprečevala, da bi kruh pn-šel v vse predele dežele. Albanija nima železnic. Navezana je samo na avtomobilski promet po cestah. Albanija pa 1® pretežno dežela gora, globokih gorskih dolin, ki jih preprezajo reke in povprek deželo na dosti kosov. V pičlih mesecih so bili preko teh rek postavljem zasilni mostovi. Popravljene ceste so ka" kor žile razvodnice znova prepregle deželo in po njih je prišel kruh do vseh ljudi.
Orednji problem vse do te jeseni 1® bila v Albaniji agrarna reforma. Iz fevj dalnega tlačana se je v tem letu albanski kmet preobražal v svobodnega gospodarja na svoji zemlji.
Lansko jesen in letos spomladi s® 1e vse ljudstvo Albanije oklenilo parol® ■ Obdelajmo zadnji košček zemlje! Mor»' mo se sami prehraniti!
Prvi, sicer redki, skoraj preredki tra)»' torji so začeli izpodrivati lesen plug P* plodnih ravninah srednje Albanije. Vod' natim ravninam letošnja suša ni mog|a do živega. Roji kobilic čez poletje P° dolinah južne Albanije o naleteli na ogor' čeno, zagrizeno borbo vsega ljudstva, »i
Nadaljevanje na 3. strani-
Priznanje ljudskim učiteljem
■ osoobnclitoi je Slovensko Primor-0 Pogledu šolstoa moralo odpraviti .^ boleče rane', ki jih je zapustil fa Mičen proti!judski sistem. Ne samo ina delavoljnost ljudskih množic, ne m^j0 0P.ronin<i želja po izobraževan ju e“ našo mladine, ampak tudi velika P0/rtoooalnost učiteljskih kadrov je nogočila, da so bile krute posledice ttoističnega protiljudskega šolstoa z ®° soojo škodljivostjo odpravljene v grotnui večini primerov. Naši učitelji, 'se zavedajo, pred kakšnimi nalogami stoje in ki so se obogatili za svoje ■j®'0 z izkušnjami iz narodno osoobo-‘ine borbe, so znali najti način premostitve oseh strokovnih težav, ki so as<a/e glede na pomanjkanje učil ter cn,rc prostorov na ta način, da so se skupnih vrstah z vsemi delovnimi množicami znašli kot aktivisti Osvo-odihie fronte. Na ta način niso ostali lomljeni, pritegnili so k delu ostale Judi o svoji okolici in tako uspeli Prebroditi prve res težavne razmere.
, Zato tudi uspehi niso izostali. Tem ssupni,n naporom je treba o celoti pripisati, da danes šolski pouk o Slovenskem Primorju precej dobro posluje in l? s polnim razumevanjem osi zavedni ludje delajo na tem, da se odpravijo ?*e. napake, kjer koli se še te pojav-[Jujo. Jasno pa je, da o tem kratkem Casu ni bilo mogoče ustvariti vsega o Pogledu šolstoa in da tudi današnje razmere zahtevajo ogromno požrtvovalnosti in delavnosti učiteljskih kadrov. tako imamo učiteljico v Trentarskih Pečinah, ki vrši že dve leti potovalni P°uk na šolah, ki so oddaljene tudi za Poldrugo uro. V Istri imamo učitelje, so nadomestili razdrta šolska poslopja z odstopljenimi stanovanjskimi Prostori o zavedni hiši istrskih delov-nih ljudi. Toda ta šola ni samo šola Za mladino, sem prihajajo osi ljudje [elit rane fašistične prosvetne politike, je o svojem »kulturno-prosoetnem Pfogramu« imela tudi analfabetizem. Juši ljudski učitelji so o ogromni verini primerov dokazali, da se zavedajo s°ojega poslanstva, vedo, da morajo Puučiti ljudstvo čitanja, da se bo moglo neposredno izobraževati, da si bo Utiralo pot v resnično znanost in se Usposabljalo na ta način v boju z re-akcionurnimi silami o družbi in na-raoi. Zato učitelja ne vidimo le v šoli, uinpak deluje o vaški prosveti, v raz-uih tečajih, povsod, koder ljudstvo potrebuje njegove pomoči.
Tako smo imeli lepe uspehe. Da-'jes delujejo že ose šole, ki jih obisku-{e 18.000 učencev. Večernih in analfa-Jetskih tečajev je skoraj 200, in te obi-s*uje na tisoče učencev, pa tudi odrazih ljudi. V preteklem letu je bilo s Pomočjo učiteljev prirejenih nad 600 kulturno-prosvetnih prireditev. Učitelji Pomagajo pri vodstvu knjižnic, katerih svoječasno sploh ni bilo, danes pa mo je jo preko 34.000 knjig.
Primorsko ljudstvo je dobilo o ljudskih učiteljih novega tovariša, ki ga upslej ni poznalo. Z.ato ni čudno, če jih lo vzljubilo in jim daje ose od tega, kur ima samo. Dnevno so na vrsti Prošnje za dobro učiteljstvo, dnevno Prihajajo zahvale in priznanja tiste-'Hu učiteljstvu, ki je zares ljudsko, trav to ljudstvo je bilo prvo, ki je Ualo učiteljstvu svoje priznanje s tem, un so pri nas dobili osi učitelji izkaznice OF.
Dočim so naše delavne množice pravilno ocenile delo ljudskih učiteljev Pn se opaža, da nekateri odgovorni rlani poediriih KI,O ne razumejo uolžnosti, ki jih imajo do njih. Marsikje še danes nima učitelj primernega [innova n ja in hrane, šolska poslopja *e niso povsod taka, kot bi morala biti, unsi bi lahko že precej uredili. Ti or-gnni se ne zavedajo dovolj dejstva, da uo delo učiteljstva uspešno le tedaj, če nlu bodo zajamčehi pogoji za njegovo uelo. Malomarni odnosi do šole in uči-ieljeo so škodljivi ljudstvu in domooi-"i in jih bodo naši ljudje kot lake odpravili iz naših ljudskih odborov.
Prav tem poedincem naj služi za 'egled priznanje našega ljudstva, naše "njoišje ljudske oblasti, ki je pravilno ucenvla zasluge učiteljstva in mu izka-
(Nadaljevanje s 4. strani)
,e trgalo pred uničenjem od novega so-vfažnika njivo za njivo, travnik za trav-tikom.
Letos se bomo prehranili z domačim kruhom! — je konec poletja objavila Demokratična fronta.
Potem je prišel 22 oktober.
Temni oblaki so se zgrnili od morja nad vso Albanijo. Zadeli so ob pregrajo °hrobnih planin in silne množine vode so
vlile nad pokrajino. Ta in še drugi nnn je lilo, lilo neprestano...
Preko golih, nepogozdenih hrbtov go-ra in hribov se je zlila ogromna množina v°de v ozke doline. Hudourniki so s ?trašno silo zdivjali po gorskih strminah ln valili s seboj vse, kar jim je bilo na P°ti. Strug» rek in potokov so se v hipu napolnile in voda, ogromna množina vode Se je razlila čez bregove. Ves ta plaz Vodovja je planil v nižino srednje Alba» 0>je. Se običajno vsakoletno jesensko dc-*®vje zaradi neznatnega padca toka vode Poplavi ravnino in pušča močvirja tja do JSodnjega poletja.
Vodni plaz je rušil' mostove, zasipal c6stne vseke, ril ceste, odnašal mline, ydiral v vasi, mesta, voda je drla v hiše, Ph podirala, v trgovine, skladišča, odna-®ala pohištvo, hrano, živino, ljudi...
. Vodni tok je uničil žetev prihodnjega eta, posevke vseh polj je uničila voda, razrila njive, jih zasula s kamenjem in
Peskom.
»Baškimi« poroča: Tirana, Elbasan, rač, Valona, Berat, Lušnje, Rogožin, uia...
zala svoje priznanje o obliki nagradi Nagrajeni so učitelji, ki delajo o po-\ sebnih prilikah in pod težkimi pogoji,\ ki pa so kljub temu dosegli normalne uspehe v šoli, poleg dela, ki so ga opravili poleg službene dolžnosti. To je priznanje naše vrhovne ljudske oblasti. Ta zavest pa bo vodila naše najboljše k novemu elanu in k novim uspehom. Prav tako pa bo to priznanje pobuda ostalim ter jim dvigalo zavest, da zna nova ljudska oblast ceniti delo tistih, ki znajo svoje osebne interese podrejati skupnim ciljem.
Za svoje požrtvovalno delo so bili nagrajeni naslednji učitelji tovariši in tovarišice z nagradami po 10.000 lir:
1.	Vižintin Eliea, Buje,
2.	Makarovič Vladimir Postojna,
8. Trošt Stojan, Postojna,	,
4.	Mihevc Jože, Trnje,
5.	Pečar Zdenko, V. Ubeljsko,
6.	Perko Janez, Senožeče,
7.	Mejovšek Radovan, Postojna,
8.	Volk Viktor, Postojna,
9.	Debeljak Žvonko, Dol,
10.	Pipp Anton, Col,
11.	Lukež Nikolaj, Col,
12.	Ukmar Nada, Podraga,
13.	Balderman Rudolf, Vipava,
14.	Vodopivec Milenko, Dobravlje,
13. Petkovšek Silvo, Otlica,
16.	Bregant Sonja, Divača,
17.	Cindrič Danica, Herpelje,
18.	Kunej Ivica, Golac,
19.	Gregoretič Darinka, Rodik,
20.	Macarol Rudolf, Herpelje,
21.	Velišček Ivan, Grgar,
22.	Tome Ivan, Grgar,
23.	Vuk Slavko, čepovan,
24.	Šavli Veronika, Gor. Lokovec,
25.	Božič Ljubo, Ravne,
26.	Grafenauer Svetka, Zg. Trenta,,
27.	Klinec Jolanda, Vrhpolje,
28.	Berne Mira, Kanal, Lom,
129. Kumar Kristina, Šentviška gora.
30.	Štucin Joško, Črni vrh,
31.	Žonta Pepca, Vojsko,
32.	Pagon Josip, Plužnje,
33.	Gregorič Jože, Medvedje brdo,
34.	Andrejčič Vida, Cerkljanski vrh,
35.	Žitnik Dana, Idrijski vrh,
36.	Pivk Franja, Godovič,
37.	Pavšič Franc, Šebrelje,
38.	Čuden Zora, Jesenica,
39.	Seljak Suzana, Zakriž,
40.	Dakskobler Leopold, Sp. Idrija,
41.	Kunc Dora, Idrija,
42.	Kenda Frančiška, Idrija,
43.	Medic Ana, Srednja Kanomlja,
44.	Torkar Branko, Bukovo,
45.	Drobne Slava, Podbeže,
46.	Munih £ranc, Ilirska Bistrica,
47.	Puc Marija, Ilirska Bistrica,
48.	Janež Lucijan, Ajdovščina,
49.	Nardin Marija, Ajdovščina,
50.	Jerala Jože, Ajdovščina,
51.	Gačnik Marija, Trbeše,
52.	Engelsberger Vinko, Pregara,
53.	Kaluža Rozalija, Graditi,
54.	Legiša Slavka, Šmarje,
55.	Mušič Stojan, Sičole,
56.	Babnik Marija, Kodolje,
57.	Bobič Evgen, Črnica,
58.	Štok Anica, Puče,
59.	Arko Boris, Portorože,
60.	Kralj Vilma, Portorože,
61.	Rupnik Vinko, Portorože,
62.	Pianecki Zora, Portorože,
63.	Ermeu Zvonko, Portorože.
Take so nagrade naše ljudske oblasti o coni B, nagrade za ljudske učitelje o drugih conah, kjer ni ljudske oblasti, kot o coni A, pa so zapori, preganjanja, pretepanja, odpuščanje iz službe, prebrskovanje po razredih med 'poukom itd. V tem je namreč tista 1 globoka razlika med ljudsko in tgu-I oemersko« demokracijo.
Uredništvo ..Primorske borbe je nagradilo nekaj požrtvovalnih dopisnikov
Časopis, kot vemo. nujno potrebuje sodelavcev; članki in stolpci ne padajo kar sami s hruške, temveč je v njih vložen trud in volja naših ljudi, ki hočejo povedati' vsem ostalim to in to. Opazili ste gotovo, da časopisi pri nas po večini prinašajo ista politična vprašanja, hkratu objavijo vsi časopisi govor dragega maršala Tita, tako bo celo nekdo rekel: »Toliko časopisov imamo, med seboj so si pa enaki kot krajcarji, le naslov je drugačen.« Res je tako, res je in drugače biti ne more. Kateri koli časopis prebereš, vsak ti mora ustvariti pravilen pogled na notranji in na zunanji položaj. Naši' pogledi so enotni, enotni kot je enotno zvarjena paitriotična zavest delovne sile naših ljudi. Ta skupna zavest je ustvarila življenje, čigar gospodarji smo danes postali mi, čeprav so nekateri mislili in še danes želijo drugače. Teh ljudi je malo, nekaj pa jih le še plazi naokoli. Ti ljudje bi mogoče želeli, da bi imeli kup časopisja in bi se to časopisje med seboj napadalo in grizlo. Tak način je bil dobro poznan v pred-aprilski Jugoslaviji in je še danes v rabi v zapadnih državah, kjer je nešteto strank, strančic, predsednikov in podobnih zadev. Vedeti pa je treba, da se te države notranje razdvojene, da se vrši boj za nadvlado enega nad drugim, ljudska skupnost pa se na ta način slabi, slabi se ustvarjalna sila delovnih ljudi, trpi gospodarstvo, kultura, umetnost — prav vse, ker notranji razdori posrkajo ogromno energijo, ki bi' lahko služila za izgradnjo, ustvarjanje, konsolidacijo države. Tam tudi ne opazimo enotnega nastopa vseh ljudskih množic, tam tega ne poznajo. Poznamo pa to mi, in ni samo goli slu-
čaj, da nova Jugoslavija predstavlja jekleno celoto, da predstavlja armado frontašev. Ta politična enotnost, ki je poosebljena v Osvobodilni fronti s Komunistično partijo na čelu, je prav tista neporušljiva stavba, ki usmerja vse ljudske sile v en samo mogočen tok dela, ustvarjanja in napredka. Mnogi nam to zavidajo, mnogi nas zaradi tega sovražijo in hujskajo proti nam in naši enotnosti, toda največ pa je tistih, ki predstavljajo danes demokratično, svobodoljubno in delovno človeštvo, in ti danes v Jugoslaviji gledaj svoj vzor, kako se je treba boriti za bodočnost. Za nami so torej vse demokratične množice sveta.
Odkod izvira ' enotnost? Utrjevali smo jo v domovinski vojni in nato vsak dan bolj in bolj. Jugoslavija predstavlja danes zvezo svobodnih republik, ki so povezane med seboj s potoki krvi in življenj sinov vseh jugoslovanskih narodov. Zato tudi ves tisk predstavlja celoto in razjasnjuje na pravilen način vprašanja, ki stopajo pred nas.
Toda časopisov je več vrst. Kako naj si to razlagamo? Zelo preprosto. Vsak časopis je namenjen gotovim ljudem. Nekdo rajši poseže po takem, ki ga najbolj razume, čigar snov ga naj-l)oIj privlačuje. Mi vsi smo Titovi ljudje, toda poleg tega smo še delavci te ali te stroke, kmetje, nameščenci v tej ali tej službi, strokovnjaki. Iz tega razloga se radi jmsebno zanimamo za vprašanja, ki se tičejo prav našega dela. Zato posegamo po takšnem tisku, ki nas najbolj pritegne, prebereš pa lahko vse. ker ti je vse na razpolago.
Naši sodelavci, da sc vrnemo k njim, predstavljajo žile in korenine, ki nas
’ v
Ita/^OCPOfLA. JAtfTO OŽEMI.] E
ZEMLJEVID REPUBLIKE ALB \NiJE: S črtkami označeno ozemlje je bilo 22. oktobra t. 1. najbolj prizadeto po poplavah. To so najplodnejši in naj-gosf.jc naseljeni predeli.
V	Tirani je trajal naliv vso noč. Del mestne četrti v starem delu mesta je voda porušila, več družin je ostalo brez strehe, brez obleke. V novem, modernem delu mesta je voda preplavila vse kleti.
V	Draču in Valoni je vodni val lomil vrata, vdiral v hiše, zadruge, skladišča in odnesel vse.
Lepa je bila okolica Elbasana. Po hribčkih okrog mesta so oljčni gaji, široka rodovitna dolina je bila preprežena z riževimi polji. Zdaj ni ostalo na teh poljih niti enega zrna semena več . . . Reka Šumbini in potoka Zaranikes in Namas-deres so vdrli v mesto. Letos so meščani s prostovoljnim delom asfaltirali glavno ulico. Zdaj je bila to struga nove reke, nad meter globok vodni tok je butal ob stene hiš. Po poljih okrog Elbasana je rasilo nešteto limonovih in pomarančnih dreves. Tudi te je vodni val izruval in jih odnesel s seboj.
Tudi ta katastrofa ni strla albanskega ljudstva. Demokratična fronta je izdala proglas za nujno pomoč vsem prizadetim, za takojšnje reševanje narodnega imetja. Vlada je organizirala prvo pomoč za vse, ki so ostali brez strehe Enver Hodža je obiskal vse prizadete kraje.
Albanski narod, ki je šel v protifašistično borbo s tako veliko pripravljenostjo na žrtve in dal v tej borbi vse svoje človeške in materialne sile za zmago nad skupnim sovražnikom, ni v svoji nesreči ostal sam. Z lastno silo in ob pomoči svojih zaveznikov bo premagal posledice nedavne katastrofe.
vežejo krepko na našo zemljo, na naša vprašanja, na življenje, ki vre okoli nas. Ti sodelavci so dopisniki. Sporočajo, kaj se godi okrog njih, z jasnimi očmi sledijo naporom svojega, to se pravi našega naroda, celo več, ugotovijo tudi napake in nepravilnosti delovanja odborov, organizacij, poedin-cev. Ob tem nam dajejo bogat doprinos, iz katerega črpamo izkušnje in uravnavamo nadaljnje delo.
Naše uredništvo dobiva dopise — včasih več. drugič manj. Nekateri dopisniki vršijo svoj posel zelo vestno. Na drugi stran; z zadovoljstvom spoznavamo, da se oglašajo posamezne vasi. in to prav pridno in brez strahu. To dejstvo pripisujemo močni zavesti in zdravemu razumevanju naših ljudi, I ki gredo odločno po poti vseljudskega |
svobodoljubnega odpora in domovinske vojne, ki nam je prinesla možnost aktivno sodelovati v našem časopisju, ki ima prav tako temelje in klice v težkem osvobodilnem boju.
Uredništvo je tako sklenilo, da prejmejo nagrado sledeči tovariši in tovarišice, ki so se vseskozi izkazali kot dobri in zavedni dopisniki;
Filipčič Milan, okraj Ajdovščina 3000 lir Vidmar Ferdo, okraj Idrija . . 3000 lir Pagon Andrej (Ogarev) . . . 3000 lir Lilija Bogomil, okraj Postojna . 2000 lir Makuc Karel (Zvonimir), okraj
Grgar . .................. 2000 lir
|Cek Nada. okraj Grgar . . . 2000 lir (Leban Pavla, okraj Tolmin . . 2000 lir
1 fizkultura!
FIZKULTURNI TEDEN JE POŽIVIL FIZKULTURNI P0KRET V VZH0DN0-PRIM0RSKEM OKROŽJU
V	preteklem tednu je bilo govora med našimi fizkulturniki samo o tem kako bomo izpeljali fizkulturni teden, katero fizkulturno društvo bo v tem času najbolj agilno, kako si bomo postavili načrte za bodočnost in kako bomo najbolj poživili naše delo v fizkulturni organizaciji ter množično vključili naše ljudstvo v fizkulturo.
V	ajdovskem okraju je mladina po
celem terenu nabirala prispevke za fizkulturni sklad, vsi aktivi so imeli v tem času organizacijske sestanke, fizkulturno društvo Ajdovščina pa je dne 5. januarja priredilo kar tri fizkulturne prireditve ter z svojimi gostovanji poživilo delo na fizkulturnem polju v Postojni in Tolminu. Nogometaši so gostovali v prvenstveni tekmi za pokrajinsko prvenstvo v Postojni.
II. SKUPŠČINA FIZKULTURNE ZVEZE SLOVENIJE
Dne 4. in 5. januarja 1947. se je vršila v Ljubljani na Taboru II. redna skupščina Fizkulturne Zveze Slovenije, kjer so se zbrali delegati cele Slovenije in odposlanstvo Vzhodno Primorskega okrožnega fizkulturnega odbora. Skupščina je potekala v pregledovanju preteklega delovanja in v kritičnem razmo-trivanju nekaterih napak ter pri polaganju obračunov za preteklost pokazala smer za bodoče delo. Prvi dan skupščine je bilo podano poročilo predsednika FZS tov. Polič Zorana in poročilo glavnega sekretarja tov. Knol Vinka. Po tem poročilu je sledila živahna diskusija, kjer so se kritično pregledovale napake dela in dajale smernice komisijam, ki bi pripravljale bodoči načrt. Po končani diskusiji so se vsi delegati razdelili po raznih komisijah, ki so v nedeljo dopoldne pripravljale načrte za bodoče delo. Popoldne so sledila poročila predsednikov teh komisij in so bila vsa poročila z nekaj popravki soglasno sprejeta.
Nato je kandidacijska komisija predlagala nov odbor Fizkulturne Zveze Slovenije, kar so zbrani delegati pozdravili s ploskanjem in v celoti sprejeli naslednji odbor:
Sekretariat: Predsednik: Tov. Polič Zoran, minister za finance; I. podpredsednik tov. Furlan Silvo; JI. podpredsednik tov. ing. Bloudek Stanko; glavni sekretar tov. Knol Vinko; organizacijski sekretar tov. Gruden Maks; strokovni sekretar tov. Serpan Edi; člani: Jug
Karel, Kopač Vlasto, Bojc Pavle in Prodan Edvard.
Komisije:	Strokovna:	Serpan Edi;
propagandna: Rus Vojan; gospodarska: Hojkar Viktor; zdravniška: dr. Brecelj Bogdan; disciplinska: Gašperšič Stane; nadzorna: Turnher Edi; tehnika in šport: dr. Dovgan Danilo.
Pred zaključkom skupščine je tov. predsednik Polič Zoran predlagal najboljše fizkulturnike in fizkulturne delavce. Slovenije za odlikovanje Fiz-kulturnemu kongresu Jugoslavije v Beogradu in med ostalimi iz Vzhodno Primorskega okrožja vse fizkulturnike Primorske in tov. Gruden Maksa, sekretarja fizkulturnega okrožja.
Nato je skupščina fizkulturne Zveze Slovenije izrekla pohvalo najboljšim fiz-kulturnim društvom, fizkulturnikom in fizkulturnim delavcem, med temi iz Primorske:
F. D. Rudar iz Idrije, F. D. Tolmin in tovarišem: Fili Mirko, F. D. Tolmin; Logar Srečko, F. D. Rudar Idrija; Tratnik Slavko, F. D. Rudar Idrija; Permozer Lavra, F. D. Rudar Idrija; Bavčar Štefan, F. D. Ajdovščina; Škerl Miloš, F. D. Ajdovščina; Lemut Marija, F. D. Ajdovščina; Inocente Stojan, F. D. Postojna; Vončina Karlo, F. D. Čepovan.
Po prečitanju pozdravnih brzojavk predsedniku vlade FLRJ maršalu Josipu Brozu-Titu, vladi LRS, centralnemu ko-mitetu KPJ, Izvršnemu odboru OF, FISAJ-u in komitetu za fizkulturo pri vladi FLRJ, je predsednik Zoran Polič zaključil II. redno letno skupščino FZS.
PRVI PARTIZANSKI POHOD SMUČARJEV IN PLANINCEV NA VOJSKO PRI IDRIJI DNE 18. IN 19. JANUARJA
Da obiščemo slavne partizanske kraje, kjer so se za časa narodne osvobodilne borbe vršile velike bitke, da obiščemo center primorskega partizanstva in bodoči smučarski center Primorske, prireja okrožni fizkulturni odbor za Vzhodno Primorsko v kraju Vojsko pri Idriji dne 19. januarja 1947. prvenstvene smučarske tekme v alpski kombinaciji: smuku in slalomu in ob tej priliki množičen fizkulturni izlet I. partizanski pohod smučarjev in planincev.
Vsa fizkulturna društva in aktive, vse mladinske organizacije ZAMJK in sindikalne podružnice pozivamo, da prirede v soboto dne 18. januarja množične izlete v Idrijo, kjer naj se zberejo vse skupine smučarjev, planincev, izletnikov ter ljubiteljev fizkulture v Idriji med 21 in 22 uro zvečer, odkoder se bo v Idriji formiral I. partizanski pohod izletnikov na Vojsko, kamor bodo vse skupine prišle do 24. ure.
Vse skupine bodo v Idriji razdeljene v brigade, ki bodo z vodiči po različnih poteh napravile pokret na Vojsko. Udeleženci tega zleta iz Okraja Grgar imajo zborno mesto v Čepovanu, ravnotako med 21 in 22 uro, in bodo napravili pohod skozi Gornjo Tribušo in Mrzlo Kupo na. Vojsko. Udeleženci okraja Tolmin imajo zborno mesto ob isti uri v Spodnji Tribuši v okraju Grgar ter brigade skupno nadaljujejo izlet.
TEKMOVANJE ZA ZREN MLADINE GRGARSKEGA OKRAJA
' Mladina Grgarskega okraja je dne 15. decembra 1946. ob zaključku udarniškega tekmovanja poslala brigado mladincev in mladink na graditev ceste Ravnica—Ajšovca. 120 mladincev in mladink je vihtelo »pikone« v kamenita tla, da se čimprej po najkrajši cesti vzpostavi prometna zveza z Grgarskim okrajem. Kljub hudemu mrazu je ta mladina vztrajala, nobena ovira je ne more preprečiti pri izvrševanju svojih dolžnosti in vroči želji za čimprejšnjo priključitev k Titovi Jugoslaviji. Vsi našteti mladinci in mladinke so istočasno fizkulturniki — tekmovalci za »Republiko naprej«. Vseh 120 tekmovalcev je po poročilih komisije ZREN-a izpolnil' normo.
Pri elektrifikaciji Livpe—Testeni je sodelovalo 60 tekmovalcev — ZRENOV-CEV — od teh je izpolnilo normo v udarniškem delu 52 tekmovalcev. Vsi mladinci in mladinke so dokaz žive sile na fizkulturnem polju, obenem pa naša nova generacija, kateri bomo lahko v bodoče brez skrbi prepustili vajeti inašega novega gospodarstva.
Smučarski tekmovalci iz teh okrajev Grgar in Čepovan pa naj se zberejo v Idriji, da bodo napravili zaradi tekmovanja krajšo pot.
Pozivamo vse zavedne Primorce fizkulturnike in ljubitelje fizkulture, vse množične organizacije in fizkulturna društva ter planinske odseke, da načrtno pristopijo k organizaciji tega I. partizanskega pokreta na Vojsko, da se oddolžimo prebivalstvu vasi Vojsko za vso pomoč, ki so jo nudili narodno osvobodilni vojski in njihovemu gostoljubju, saj so pripravljeni danes v že delno obnovljeni vasi sprejeti po svojih hišah in senikih cele divizije izletnikov.
Naše geslo je: V soboto dne 18. januarja se bomo udeležili vsi I. partizanskega pohoda smučarjev in planincev na Vojsko pri Idriji, kjer bomo manifestirali primorsko fizkulturno zavest ter se tudi na fizkulturnem polju kakor na Vseh ostalih sektorjih našega gospodarstva pripravili na priključitev k Federativni Ljudski Republiki Jugoslaviji.
Dolžnost vsakega fizkulturnika. mladinca in mladinke, vsakega ljubitelja fizkulture, je da ta dan pokaže narodno zavest, da obišče naše slavne partizanske kraje, da se udeleži I. partizanskega pohoda na Vojsko pri Idriji dne 18. januarja 1947.
Okrožni fizkulturni odbor za Vzhodno Primorsko
SMUČARSKI IZLET
Dne 4. januarja je šlo nekaj najboljših smučarjev na Gore, tam se je vršil setanek, kjer so naši tovariši predlagali mladini izvedbo izleta, ki se je določil za drugi dan. S tem predlogom se je navdušeno strinjala mladina tamkajšnjih vasi in obljubila tesno sodelovanje. Drugi dan je pa pokazal, koliko obljuba drži.
Po našem načrtu smo se zbrali na križišču ter odšli po skupinah Dospeli smo na cilj, bilo nas je 78 mladincev in mladink, dobili smo tudi nekaj okrepčila, za kar se moramo, zahvaliti gorski mladini, ki je vse to skrbno organizirala. Dobili smo na razpolago dve gorki sobi. Tukaj so se nam pridružili tudi mladinci z Medvejega brda, iz Dol in Gor. Medierai je bilo nekaj dobrih smučarjev, ki so nam pokazali vso možnost, da se udeležijo tekem. Po preteklem dnevu, polnem navdušenja, smo napravili skupno sliko, nad nami je vihrala naša slovenska zastava na smučarski palici.
Za zaključek smo zapeli venček partizanskih pesmi, nato 'smo krenili v naše gorke sobe, tam so nas sprejeli z godbo in nam nudili malo proste zabave. Domov smo se vračali zadovoljni in veseli toplega sprejema, ki smo ga doživeli.	Slabe Slavica.
POGOVOR Z DOPISNIKI
Povsod prisluhnemo, če le slišimo pogovor o našem dopisništvu. Zadovoljni smo, kadar slišimo pohvalo, manj, če kdo graja in' pri vsem tem uprava ter uredništvo nimata ničesar opraviti. Zgodi se, da se nekateri izmed dopisnikov nekoliko razhudijo in pogodrnjajo, rekoč: »Človek napiše, objavijo pa nič.« Mi bi to takole razložili:
Dopisi so vselej dobrodošli, čim več jih je, tem bolje, več snovi. Tako zvemo za delovne akcije, za napore, za trud, za tekmovanja itd. Dopisi nam opišejo celokupno stanje okrožja, voljo Ijud-stv. Novice kar hitijo. Človek z zadovoljstvom odpira pošto in prebira. Kaj pa potem? Na podlagi več dopisov nastajajo obširnejši članki, posebno tam, kjer dopisnikarji vrtajo po istem vprašanju. Navadno rečemo, da dopis »raj-ža« v koš. Toda temu ni tako. Dopis je naše orožje, hrana za časopisje. Pomislite, kako lahko bi bilo delo, če bi vsaka vas vsaj enkrat na mesec dopisovala? Lepo bi bilo in koristno.
Kajj naj pišemo, se boste vprašali?
V odgovor samo to. Piši to, kar se okrog tebe dogaja. Piši o vašem življenju, piši o vaših naporih, o akcijah, o kampanjah, o delu organizacij, o gospodarstvu, o udarniškem delu, o kulturno prosvetnem delu. Piši o neuspehih dn zakaj ste jih doživeli; piši, kako ste rešili v vašem kraju to in to vprašanje, mogoče s tem odpreš pot mnogim drugim, ki stoje pred isto težavo. Lahko grajaš, če se godijo ne rednosti, lahko svetuješ. V vasi imate šolo — kako zanjo skrbite: imate zadrugo — kako dela. Nešteto primerov lahko v svoji okolici obdelate.
Pa boste zanikali in zagodrnjali: »Saj človek bi kaj napisal, toda kako napisati?« Zelo enostavno. Piši preprosto, jasno, ne sramuj se napak, ki jih vsakdo dela, posebno mi, ki nam ni bilo dano zdravo kulturno življenje. Le nič sramu, samih sebe se ne smemo sramovati, temveč smo dolžni učiti se. Če dopisuješ, se na vsak način učiš. Glejte, kako je razumel tovariš Vinko Leskovec iz Podkraja 10?. Napisal je dopis po svojem prepričanju. Na koncu je pridal: »... ako ni kaj prav, pa popravite...« Vidite, on je razumel, da napaka še ne pomeni konec sveta, zato je po svoje zadevo rešil. Manj pa na« je razveselil njegov zadnji stavek, kjer pravi: »Priobčite članek v Vašem listu, ali pa odgovorite, da ne več pisati, ker niste še nobenega članka objavili.« Tovariš Vinko, razumeti moraš, da nam je vsak košček naše zemlje enako drag, prav vseeno, če se nahaja pod Nanosom, ali pa na istrski obali, aili visoko na Tolminskem. Vaš kraj je eden izmed številnih — vsi pa so naši, ali ni tako? Sicer smo pa že pisali o vašem Mladinskem domu, ki ste si ga postavili mladinci, in se sedaj tam pridno učite. Res je, kot praviš, da nam je borba dala vse to, kar imamo, in res je, da fašistična Italija ni tega dopuščala, ker se je bala napredka naše slovenske kulture. Izpolnili ste svojo dolžnost, če ste proslavili IX. korpus in njegovo borbo. IX. korpus, to je naša jeklena pest, katere borbo je okusil okupator in katere sadove uživamo danes mi.
No, tovariš Vinko, za danes dovolj, v koruzo vržejo puško samo omahljivci, ne pa ljudje, iz katerih je rasel in se utrjeval naš IX. korpus. Zato kar še piši!
Tovariš Iztok nam piše, da jih je obiskal tovariš Regent, član Vseslovanskega komiteja v Moskvi, in je predaval v Ilirski Bistrici. Staro pravilo je, da so dvorane nabite tako, da kar pokajo stene, kadar predava tovariš Regent, ki ga tržaško delovno ljudstvo dobro pozna in mu zaupa. In vendar tovariš Iztok ne bo hud, če dopis ni v celoti objavljen.
Iz Slapa pri Vipavi nam piše Zora Zorževa, tovarišica sodeluje v AFŽ in piše med drugim tudi o udarniškem delu, kjer žene ne držijo križem rok. Popravljene so ceste, obnovljena je šola in tudi preskrbljena za zimo. Okna lahko dobro zapiraš, zakuriš peč-Nič več ne smrdi po črnosračjnikih, temveč je zrak čist. Nekdanja na pol razpadla občinska pisarna je dobila novo lice, v njej je postavljena zadružna gostilna. Kliče še obnova, pripravlja se material za zidavo. Sovaščani morajo dobiti domove, katere so jim fašisti požgali. V načrtu je zidava Kulturnega doma, celo načrt imajo že, napravil ga je tovariš Gvardijančič. On je po rodu Slapčan in inženir, že ve, kako se to dela.
Tovarišica Zora, brez dvoma ste tudi vi delavni, vsa naša domovina pridno gradi in ustvarja. Pravilno je, da pri-, pravljate že sedaj ves potrebni material za obnovo, kajti ko bo vreme ugodno, bo treba takoj na delo. To velja vsem! Že smo pričeli novo tekmovanje in zagotovili bomo uspehe na ta način, če se že sedaj pripravimo. Kamenje, les, cement, opeka, apno itd, vse to pripravljamo.
Res je, ko trdiš, da nas »korajža« vodi do zmage, praviš, da se tako množi naša napredna stranka in le po delu in požrtvovalnosti se lahko imenujemo »naprednjaki«. Tu bomo še rekli nekaj besed. Veš, tovarišica Zora, mi smo frontaši, člani Osvobodilne fronte, katera je bila edina sposobna povesti naše ljudstvo v svobodo. Osvobodilna fronta — to smo mi vsi — vsi delovni, pošteni Slovenci. Kajne, da si hotela tako reči?!
Idrija je kaj marljiva v dopisovanju, toda prvo mesto zasluži in zato pohvalo tov. Ferdo Vidmar. Ne uide mu noben sestanek, niti manifestacija, niti slovesnost. On napiše marsikaj in razume, da ni mogoče vsega objaviti. Ve pa, da je dopisništvo življenjski sok časopisa. Dopisa o IX. korpusu nismo objavili, ker je prišel prepozno, vemo pa, da so se našemu korpusu oddolžili vsi, da v nas živi njegovo delo in mi uživamo njegove sadove.
Spodnja Idrija je pokopala na slavnosten način 11 padlih borcev partizanov. Tov. A. Štucin opisuje mogočno slovesnost, celo slike pošilja. To je najbolj zaželeno, slika pove marsikaj, obenem pa bo ostala dokument, ki bo jasno pričal, kako smo spoštovali padle heroje.
Iz Gorenje Kanomlje nam piše tovarišica Jožefa'Gnezda. Svoj dopis je naslovila tako: -Ob zaključku leta se naredi inventar.« Nekoliko trgovsko se to sliši, kajne, vendar je tu mišljen inventar našega dela. V njihovi vasi so podale obračun vse organizacije. Le na mladinsko organizacijo in na žene si pozabila. Govoriš nekoliko nasploš-no, nas vse pa zanimajo rezultati tekmovanja, rezultati akcij. Če govoriš o delu. postane človek radoveden, kakšno delo je to? Torej malo bolj konkretna poročila so zaželena. Pišeš, da ste imeli kar osem študijskih sestankov, da se radi učite, ker je to potrebno. Kaj študirate, kako razumete študij, kako razpravljate ali diskutirate? O tem piši drugič in le pogum!
Nazadnje bomo še spregovorili nekaj besed vsem onim, ki čitajo naš časopis. Zadovoljno sem prejel več ,pi-sem. Mislil sem, da se oglašate. Toda črtal sem obvestilo, da ta in ta tovariš noče biti več naročnik, ker časopis prihaja z zamudo. O tej zadevi še nekaj besedi. Če prihaja časopis z zamudo več dni, je razumljivo, da smo nejevoljni'. To bomo odpravili. Toda, če pride z zamudo enega ali pa dveh dni,
, potem moramo vedeti, da časopis ne prinaša člankov, ki izgubijo svojo vrednost. Naše napredno časopisje spremlja vselej nauk, napotilo, ki velja prav tako trdno danes kot jutri. Zato
Pokrajinsko Kmetijsko Udruženje Koper
Soglasno z uredbo Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje z dne 14. decembra 1946, čl. 6, se
sklicale
GLAVNA SKUPŠČINA
Pokrajii skega Kmetijskega Uruženja s sedežem v Kopru za dan 26. januarja 1947 ob 10. uri v Ljudskem domu v Kopru.
Dnevni red:
1.	Izvolitev predsednika skupščine.
2.	Izvolitev zapisnikarja in dveh overovateljev skupščine zapisnika.
3.	Poročilo začasnega upravnega odbora in nadzornega odbora, črtanje in odobritev bilance in računa zgube in dobička.
4.	Odobritev spremembe pravil.
5.	Izvolitev novega upravnega odbora in nadzornega odbora.
6.	Slučajnosti.
Koper, 7. januarja 1947.	ZAČASNA UPRAVA.
Odločba
o obveznem zaokroževanju cen v prodaji na drobno za vse blago.
Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje določa obvezno zaokroževanje oen
iznose od 1.01 lire do 1.25 iznose od 1.26 lire do 1.49 iznose od 1.51 lire do 1.75 icnose od 1.76 lire do 1.99
Pri vsaki prodaji na drobno mora prodajalec obvezno izdati kupcu noto, po kateri plača ta kupljeno blago pri blagajni prodajalnice.
Končna vsota na tej noti mora prav tako biti, če se ne glasi na 0.50 Ure ali na potno liro, zaokrožena, in to navzgor. V tem primeru je ceno zaokrožiti, če se piše nota samo za en predmet, za ta predmet; če se piše nota za več predmetov, je zaokrožiti skupno vsoto, ki se po noti mora plačati.
vsega blaga na celotnem ozemlju Slovenskega Primorja.
Pri vsakem blagu se morajo cene v prodaji nh drobno obvezno zaokrožiti na naslednji način:
tire se zaokroži na 1.— liro lire se zaokroži na 1.50 Ure lire se zaokroži na 1.50 Ure lire se zaokroži na 2.— liri
To ima poseben pomen — praktični — pri prodaji blaga v manjši količini od 1 kg, 1 metra, od 1 litra, od 1 ducata in podobno.
Pri proizvodnih cenah in pri cenah v trgovini na debelo ni dovoljeno nobeno zaokroževanje cen.
Prekrški predpisov te odločbe so kaznivi po odloku o določanju in kontroli cen.
Ta odločba stopi takoj v veljavo.
:je nepravilna izjava, da časopis ni več važen, ker je star en ali dva dni, njegova vrednost ni padla, pač pa je naša dolžnost, da pobezamo tam, kjer bi utegnili časopisi zastajati. Vprašajte s<;, ali je pošta redna, kdo pošto nosi', ali smo res požrtvovalni, ali smo vse storili, da še tako nezdravo stanje odpravi? Član Osvobodilne fronte ne smo iti preko tega, nad časopisi moramo bedeti, ker so naša glasila, glasila nas — delovnih ljudi.
Toda razumeti morate naše mnenje. Organizacija dostave katerega koli časopisa, ne samo »Primorske borbe«, temveč vseh ostalih, mora postati točna kot ura. Stremeti moramo za tem, da po možnosti dobimo najnovejše številke. Tudi to je naša naloga, red in točnost, organizacijo vsega bomo morali izvesti sami, nihče nam ne bo tega sam napravil, če bomo mi čakali pomoči ne vem od kod.
Signalizirajte vse nerednosti naši upravi! — Vso zaščito in budnost našemu naprednemu tisku!
Obirajmo brinje!
Po nekaterih krajih Slovenske Istre so brinjevi grmi kar prepolni tistih drobnih temnoplavih jagod, iz katerih se kuha prijetno ogrevajoči brinjevec. Nismo nikjer opazili, da bi kdo te jagode obral in jih skušal spraviti v denar. Ker imamo v Ajdovščini podjetje za destilacijo, ki bi lahko uporabilo ta pridelek, bi bilo prav, da bi se naše organizacije, posebno mladinske, pozanimale za to, da bi mladina sedaj v zimskem času in v dnevih, ko ne piha burja, zbrala čim več tega sadja istrskih pašnikov. Okraj Herpelje Kozina je lansko leto dobil čez 1 milijon in pol za nabrano brinje. Koliko je v Istri mladine, ki bi lahko šla obirat brinjevice, ter na ta način veliko pripomogla svojemu okraju in obenem skupnosti, ker je brinjevec prav za prav nekako zdravilo. — Mladina, pohiti in izrabi, kar
ti narava sama nudi!
Iz urada ‘za cene
Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje, Urad za cene, določa enotne cene v prodaji na drobno na celotnem ozemlju Slovenskega Primorja za:
1 kg 833,-
za
lir
tip. čokolada za zamesitev
bonboni:
kisli bonboni »drops« svileni bonboni »fure« masleni fondant draže leča draže bonboni marcipan k asa ta euperior bonboni razni fondant bonboni čokolandni marcipan bonboni keksi:
keksi s 15% sladkorja keksi z 10% sladkorja keksi s 5% sladkorja marmelada: jabolčna marmelada
suho testo (testenine): suho testo iz OG moke suho testo iz moke 80% me-Ijave kis:
tipizirani 10% alkoholni kis soda:
stolčena kavstična soda (kamena), jakost 75.75% (oz.
100%) v bobnih po 200,
100 in 50 kg v prodaji na drobno škrob:
škrob v prahu , škrob v zrnu škrobni sladkor škrobni dekstrin (Cenp za škrob itd. veljajo za 1 kg neto v obratovalnici prodajalca na drobno brez mestnih dajatev.)
Žarnice:
566.-533.— 766.— 800,— 600 — 866.-550.— 933,-1000,-
183.-166.-150 —
153.-
70.—
46.50 l liter 40.—
i 1 kg
58.50
86.50
83.50 100.-116.50
žita:		na debelo	na drobno
pšenica	lir	1 kg 15.06	1 kg 16.66
soržica	T»	14.20	15.66
rž	n	14.20	15.66
ječmen, ozimni	n	15.16	16.66
koruza	j»	13.50	14.83
oves	ST	14.16	15.-
proso	TT	18.33	20.—
ajda	r»	‘31.66	24.—
krmila: pšenični otrobi	TT	6.35	7.—
otrobi, rženi in koruzni		6.35	7.—
'ajdov zdrob	TT	0.35	7.—
prose ne me kine	TT	2.33	2.66
sladkorni rezanci	TT	6.06	6.66
uvožena pokvarjena moka	TT	7.66	853
bombažne tropine	TT	6.13	7,—
mlevski izdelki	(moka):		
pšenična, bela	lir	37,-	38.33
pšenična, enotna	TT	19.83	20.66
ržena	TT	19.83	21.66
soržična	TT	19.83	21.66
koruzna	TT	17.66	19,—
ajdova	TT	44.06	48.33
sojna	r»	11.16	12.33
zmesna	TT	17.83	19.66
mlevski izdelki	(zdrob):		
pšenični	lir	37.-	38.33
koruzni	TT	31.33	23.33
eojni, uvožen		11.16	12.33
kaša	TT	35 —	40—
ješpren	TT	24.30	26.66
ovseni kosmiči	TT	14.66	16.33
5
10
15
25
40
60
75
kos
Wattov	»	93.50
Watiov	„	93.50
Wattov	n	106.50
Wattov	„	113.50
Wattov	n	120.—
Wattov	„	156.50
Wattov	,,	210.—
100 Wattov	,,	326.50
150 Wattov	„	413.50
200 Wattov	1	n 600.--
300 Wattov	«	906.50
500 Wattov	»	1383.50
Cene veljajo v prodaji na drobno, vključene so vse javne dajatve in trošarine in se v nobenem primeru ne smejo prekoračiti. Cene stopijo takoj v veljavo.	_ .
Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje, Urad za cene, določa naslednje najvišje cene živilom v prodaji na drobno in na debelo za celotno ozemlje Slovenskega Primor j a :
Razglas
Živinorejska zadruga v Senožečah objavlja, da bo prvi redni živinski in prašičji sejem
v Senožečah dne 20. januarja 1947
in potem vsakega 20. v mesecu.
Če pade določeni dan na nedeljo ali praznik, bo sejem naslednjega dne.
Cene veljajo v prodaji na drobno in na debelo, vključno vse javne dajatve in trošarine ter se v nobenem primeru ne smejo prekoračiti. Cene stopijo takoj v veljavo.
OBJAVA CEN NA DROBNO
Da se dokončno uredi način objave i na drobno ter da se z njimi sezna- j nijo vse zadruge in trgovci in hkrati pre- j
OBROKI HRANE ZA MESEC JANUAR
Za mesec januar 1947. leta bodo Pre" jeli potrošniki Slov. Primorja na živilske nakaznice spodaj navedene obroke hrane, in sicer:
Živilske nakaznice za težke delavce TD.
Moka:	18,60 kg idnevni obrok 800
gramov kruha ali 600 gr moke — odrezki od 1. I. do 31. I. b-TD);
maščobe: 750 gr masti ali olja ali sla-nine na vse odrezke za maščobe; sladkor: 500 gr na odrezek TD 118; sol: 700 gr na odrezek TD 119; sveže meso: na odrezek TD-101, It'" 102, TD-103 in TD-104 na vsak odrezek po 500 gr.
Živilske nakaznice za srednje delavce SD.
Moka: 16,30 gr (dnevni obrok 700 gr kruha ali 525 gr moke — odrezki od L !• do 31. I. b,SD);
maščobe: 650 gr masti ali olja ali slanine na vse odrezke za-maščobo; sladkor: 350 gr na odrezek SD 216; sol: 650 gr na odrezek SD217; sveže meso: na odrezek SD-201, bi»' 202, SD-203 in SD-204 na vsak odrezek po 400 gr.
Živilske nakaznice za lahke delavce LD-
Moka: 13,95 kg (dnevni obrok 600 gr kruha ali 450 gr moke — odrezki od 1- *• do 31. I. b-LD);
maščobe: 500 gr masti ali olja ali slanine na vse odrezke za maščobo;
sladkor: 350 gr na odrezek LD sladkor 311;
sol: 600 gr na odrezek LD sol 312; sveže meso: na odrezek 301 jan., 30« jan., 303 jan. in 304 jan. na vsak odrezek po 300 gr.
Navadne živilske nakaznice »Nav«. Moka: 9,30 kg (dnevni obrok 400 gr kruha ali 300 gr moke — odrezki oa 1. I. do 31. I. Nav. b;
maščobe: 200 gr masti ali olja ali slanine na vse odrezke za maščobo;
sladkor; 150 gr na odrezek Nav - jan-sladkor 410;
sol: 500 gr na odr. Nav - jan. sol 411p sveže meso: na odrezek 401 jan., 4<H jan., 407 jan. in 402 jan. na vsak odrezek po 200 gr.
Živilske nakaznice za otroke v starosti do 2. leta »Doj«.
Moka: 9,30 kg (dnevni obrok 400 gf kruha ali 300 gr moke — odrezki od 1. I. do 31. 1. Doj.-b);
maščoba: 200 gr masti ali olja ali slanine na vse odrezke za maščobo;
sladkor: 500 gr na odr. sladkor 513; sol: 500 gr na odrezek sol 514.
Živilske nakaznice za otroke v starosti od 4 do 14 let »OM«.
Moka: 9,30 kg (dnevni obrok 400 gr kruha ali 300 gr moke — odrezki od 1. h do 31. I. Qm - b;
maščobe: 200 gr masti ali olja ali slanine na vse odrezke za maščobo;
sladkor: 350 gr na odr. sladkor 613; sol: 500 gr na odrezek sol 614; sveže meso: na odrezek 602 jan, 60» jan., 604 jan. in 605 jan. — na vsak odrezek po 200 gr.
Noseče žene (dodatna živilska nakaznica Nos.).
Bela moka; 500 gr na odrezek Nos. L sladkor: 500 gr na odrezek Nos. 2.
Pri peki kruha se morajo peki strogo 300 gr moke za 400 gr
preči vsako odtegovanje blaga prometu, j daje Urad za cene naslednja navodila:	|	_ _
1.	Za vse predmete manufakture, že- : držati razmerja
ieznine, usnja itd., za katere določa kruha.	_	,
Urad za cene prodajne cene na debelo j Trgovcem ali zadrugam je prepoved« in na drobno z enotnimi ceniki, bodo no izdajati hrano na že odrezane odrez-cene na drobno naznačene na dobavni- ke. Vsak potrošnik mora pri prevzemu cab PRERAD-a, in sicer je prva cena na živil predložiti živilsko nakaznico, kjer dobavnici cena na debelo, druga cena pa se mu odvzame pripadajoči odrezek za cena pa drobno.	i pripadajočo količino živil.
2.	Kolikor bi iz posebnih vzrokov na
dobavnici prodajnih cen na drobno ne bilo mogoče navesti, ji mora biti priložen cenik za dotične predmete.
3.	Nobeno blago ne sme biti izdano, niti prevzeto brez istočasno sporočenih cen, kot je omenjeno pod točko 1. in 2.
4.	Vse cene UNRRA-inega blaga, objavljene v cenikih, veljajo stalno ter se izpremenijo samo z izdajo novega cenika.
Za vse predmete prehrane in enotne cene v prodaji na drobno za važnejše .blago bo objavljal Urad za cene tedensko v »Primorski borbi« ter bodo veljale do objave novih.
NAVODILA K DELITVI ŽIVIL V JANUARJU
V mesecu januarju t. 1. bodo potrošniki Slov. Primorja prejeli živila v količinah, katera so predvidena v naši okrožnici št. 411-11 od 31. XII. 1946.
Da ne bi nastali pri prodaji moke nesporazumi, se odreja, da vsi potrošniki y posesti živilskih nakaznic za moko prejmejo v mesecu januarju pri trgovcih ali zadrugih moko, in sicer 60% krušne in 40% koruzne moke ali koruze ali ržene moke.
Težki delavci prejmejo na živilsko nakaznico za težkega delavca TD na vse odrezke od 1. I. do 31. I. b-TD 11,160 kg krušne moke (60%), 7,440 kg koruze ali koruzne moke ali ržene moke (40%) — vsega 18,600 kg moke;
srednji delavci prejmejo na živilsko nakaznico za srednjega delavca SD na vse odrezke od 1. I. do 31. I. b-SD: 9,780 kg krušne moke (60%), 6,520 kg koruze ali koruzne moke ali ržene moke (40%) — vsega 16,300 kg moke;
lahki delavci prejmejo na živilsko nakaznico za lahkega delavca LD na vse odrezke od 1. I. do 31. I. b-LD: 8,730 kg krušne moke (60%), 5,580kg koruze ali koruzne moke ali ržene moke (40%) vsega 13,950 kg moke;
potrošniki na navadne živilske nakaznice »Nav« prejmejo na vse odrezke od 1. I. do 31. I. Nav.-b: 5,580 kg krušne moke (60%), 3,720 kg koruze ali koruzne moke ali ržene moke (40%) — vsega 9,300 kg moke;
na živilske nakaznice za otroke v starosti do 2 let »Doj« prejme potrošnik na vse odrezke O'd 1. I. do 31. I. Doj.-b: 5,280 kg krušne moke (60%), 3,520 kg ko-
ruze ali koruzne moke ali ržene moke (40%) — 8,800 kg moke, 0,500 kg bele moke na odr. Doj - 531 — vsega 9,300 kg moke;
na živilske nakaznice za otroke v starosti od 3 do 14 let »OM« prejme potrošnik na vse odrezke od 1. L do 31. I. OM-b: 5,280 kg krušne moke (60%), 3,520 kg koruze ali ržene moke (40%)
Vsi okrajni N00, gospodarski odseki (trgovina in preskrba) so dolžni takoj P° prejemu obrokov živil za mesec januar 1947. Jeta izdelati razdelilnike na Pre, j videne količine živil in te takoj dostaviti podružnici »Prerada«.
Okrajnim NOO, gospodarskim odsekom, je prepovedano brez vednosti PoV' PNOO za Slov. Primorje, oddelka za trgovino in preskrbo, odrejati po svoje odrezke na živilskih nakaznicah.
Objava
Javljamo, da je bila izgubljena v Gorici evidenčna tablica št. 0282 motornega kolesa »Puch« 200, last Pov. PNOL». Zaradi tega proglašamo evid. tablico z® neveljavno.
Tov. Benčič Marija, roj 28. 4. 1926, iz Bače št. 18, okraj Herpelje-Kozina, je rZ' gubila osebno izkaznico in jo s tem P1-0' glaša za neveljavno.
Tov. Winkler Marija, vodja podružnice »Prerad-a« v Sv. Luciji ob Soči, je iz'
..gubila napoti Postojna, Planina, Idrija, Sv.
koruzne moke ali Lucija sledeče izkaznice; Šofersko izkaz' 8,800 kg moke, nico št 57^ ;zaano od PPNOO, oddelek
0,500 kg bele moke na odrezek OM 631 za promet; Delavsko izkaznico št. 136713, — vsega 9,300 kg moke.	izdano od KNOJ-a Sv. Lucija ob Soči,
Opozarjamo vse okrajne NOO, gospo- Strok, zveze podr. »Prerad-a«, Sv. Lucij® darske odseke, da se strogo pridržavajo , Sindikalno izkaznico št. 2283, izdano 00 navedenih količin moke, katero smo pred- 0j, 5^;. SIAU-izkaznico št. 180054, izda' videli potrošnikom v tem dopisu.	no od Krajevnega OF Sv. Lucija. — ■'se
Trgovci in zadruge morajo odrezke ži- navedene izkaznice proglašamo za neve vilskih nakaznic nalepiti na papir veliči- ljavne.
gorhoSapTtrišnikovrpolebej!	d^ ne j Tov Poniž Karel, rojen ?• novembra
pride do tega, da bi lepili na papir 1898, hitra,oč vVrpavi 161 ,e rzgribdo^ odrezke živilskih nakaznic težkih, sred- no izkaznico št. 7888 ;zdano Kra ® njih in lahkih delavcev skupno, ampak nega odbora Vrpava, dalje izkaznico posebej za vsako kategorijo, kakor smo ^P184601 in pa Sindikalno iSkaznrc že omenili.	5722- S tem proglašamo navedene doKu
Trgovci in zadruge morajo pri pred- : mente za neveljavne, ložitvi teh odrezkov okrajnemu NOO, I ’ Proglašam za neveljavno osebno & gospodarskemu odseku ob priliki meseč-1 kaznico št. 5435 na ime Brezec Viktori)8’ nega obračuna živil te odrezke uničiti s Postojna, Vilharjev trg 2. svojo štampiljko ter vse skupaj izročiti okrajnim NOO, gospodarskemu odseku (trgovina in preskrba).
Na spodnjem dedu pole s prilepljenimi odrezki naj bo rekapitulacija, tako da je razvidno že na prvi pogled, koliko odrezkov je nalepljenih na papirju, predvidena količina na odrezek in skupna količina, za katero je razbremeniti trgovca ali zadrugo.
Tov. Lavrenčič Mariji, roj. 2. 10. 191 bivajoča v Vrhpolju št. 30,, je bila ukra^ dena osebna izkaznica št. 4859 ter izkaz niča SIAU št. i95649. S tem proglaša 12 kaznici za neveljavni.
Tov Mervič Rafaela, roj, v Qzeljsr>u št. 58, bivajoča istotam, je izgubila oseh no izkaznico št. 5630 in jo proglaša z* 1 neveljavno.
.Primorska borba« izhaja tedensko s Ajdovščini. _ Urejuje uredniški odbor.