Pomenki o slovenskem pisanji. xvm. U. Kam naji je zanesla beseda berač — k bravcu, bralcu, volilcu in celo rogovililcu!! Skorej sva pozabila, da se pomenknjeva po knjižici svoji, kjer je brati: ,,Ali, babica, kaj pa je za eno peresce?^ — Ali je to slovenski: kaj za eno? T. Sej ni samo ,,kaj za eno", ampak: kaj pa j e za eno peresce?" (čes. : co pak je o jedno pirko?) — v pomenu : koga, kako malo' ali koliko je vredno eno peresce, — kar se vidi iz naslednjega, in tudi iz pregovora: ,,Dobra gospodinja mora z a p e r 6 čez plot skočiti". U. Ali bi se smelo reči: koga 'je eno peresce ali koga je za eno peresce? '/'. Med ljudstvom, pravi Janeiič §. 383., redkeje v pisavi, služi večkrat koga za kaj v imenovavniku in toživniku, kaj pa za : zakaj, čemu? n. pr. Koga sem jaz in koga je moje ljudstvo, da bi ti mogli kaj podariti? Ravn. — Oj Veltava! kaj kališ si vodo ? Kr. r. — Ravno tako nam je razlagal Metelko razloček med kaj in koga, in v slovnici ima o teni tole : ,,Wenn das Zeit\vort den Gegenstand gleichsam nur beriihrt, und die Wirkung mehr in dem Subjekte bleibt, so ist auch im Sachlichen der Genitiv fiir den Accusativ iiblich: koga ti bo neki dal, sej nema nič, was wird er dir vvohl geben, er hat ja nichts; so auch kogaje to? vvas ist das? In dem Sinne: wie gering ist das ? sonst aber k a j j e t o ?« CVid. pg. 203.) U. To pač to. Zdelo se mi je koj, da je po nemški: was fttr eine Feder — kaj za eno pero? T. To bi bila se ve napaka — nemsčica, ali kakor ji pravitno, nemškuta! Ne snielo bi se reči p.: kaj za ena gerda navada je to, nam.: kako gerda navada je to! Kaj so to za ene bukve = kake, ktere bukve so to? Kaj so to za eni tiči — kaki, kakovi, kakošni tiči so to? Kaj je to za eno darilo — kakovo je to darilo, ki se z eno roko daje, z drugo jemlje? U. Kakov, a, o — se mi zdi tako nenavadno. T. Pri nas v sredisču slovenstva ; na vzhodnji strani , že na dolenjem Kranjskem se sim ter tje sliši, in nekdaj je bilo celo v navadi, k.: ov, ova, ovo (hic, haec, hoc); ovak (talis) kakor tak, inak (alius) ovakov, takov, inakov (diversus); ovde (h'0 '^- U. Tudi ktere bukve in kake bukve — se mi zdi razločno. T. Res je kak, kakov ali kakosen (wie, wie beschaffen, qualis) bolj sploh, kteri, a, o pa bolj posebej v navadi za osebe in reči glede na množico, iz ktere so vzete, ali na red, v kteri se štejejo, k p.: kdo fsploh) pojde z menoj ? K t e r i (izmed vas) pojde z menoj ? itd. XIX. U. ^Kakovo je to darilo, ki se z eno roko daje, z drugo jemlje?" — si prej rekel; v najni knjižici pa se koj po tem bere: ,,Pomisli, deklica, pridruži se drugo k druzemu in bode jih več". Ali,,eno k druzemu" ni prav? Zakaj pravi fldrugo k druzeinu?" T. Uno je bolj po nemški (eines zum andern), to pa bolj po latinski (alius alium, alius aliter, aliud alio modo itd.) Posebno Metelkovci so se poprijemali pisave: drug druzega , drug drugač, drug drugod itd. V českera pa je tudi: ,,sejde sejedno k druhemu, bude jich vice". U. Pa se mi zdi to nekako posiljeno. — Ali slovničarji ne razložijo te reči? T. Janežič piše §. 376: Vzajemno djanje, t. j. djanje, ki od več osebkov izbaja in od enega na drugega prehaja, da ae vsacega dotika, na/.nanjamo v slovenščini: a) s p o vrača vniin zaimkom, n. pr.: Ljubite se med seboj. Mct. — Ako si med seboj ne poniagamo, kdo nam pomore? Cegn. — Rodovi so med seboj blebetali in s<; v besedab eden od drugega daljšali. Vodn. — Počasi so se v jeziku loeili in slednji svojega sebi naredili. Vodn. 6) s pripomočjo besedi: eden drugega, eden drugemu itd. ali še boljše drug drugega, drug drugemu itd., n. pr. Pomagajte eden drugemu , kolikor vam je tnogoče. — Voljno eden drugega slabosti nosite. Slomš. — Drug drugemu je serce delal. Cegn. — in c) s pona v lj a n j e m samosiavnika, da nam kot osebek in predmet rabi, če djavnost od enega na drugpga prehaja ; Xemcu služi v tcm primeru samostavnik in : des andern, dem andern itd. n. pr. V r a n a v r a n i oči ne izkljuje. X. pr. — Roka roko umiva. X. pr. — Če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta. X. pr. — Orel orla plodi, sova s o v o rodi. X. pr. U. To se časih poda, vselej pa ne. T. Zlasti v pomenu: iiber, nach einander, p.: pismo za pismom pošiljati, Briefe iiber Briefe schicken; voz za vozom, ein Wagen nach dem andern: dan za dnevom, tedenzatednom, letozaletom; od konca do kraja, od kraja do konca, od konca do konca (nam. od enega do druzega, ali od pervega do zadnjega konca); od hiše do hiše, od praga do praga itd. — Sila pa tudi v tem ni mila. U. Tako je res bolje: Kakovo je to darilo, ki se z eno roko daje, z drugo jemlje? nam. z roko daje, z roko jcmlje? }¦¦ T. Ali pa: ,,z eno daje, z eno jemlje?" — Kadar je govorjenje o delih kake množice, tedaj namslužijo: nekteri — nekteri ali drugi, eni — eni, eni — drugi, n. pr. Nekteri otroci so staršem v veselje, nekteri (drugi) pa v žalost. — Eni so se za Frangipana, eni pa za Krupa potegovali. — To se mi zdi lastno ali primerno slovenskemu jeziku. S tem se vjema, kar piše Janežič §. 414: Priredno — zloženi stavki so deli ene je obsegajoče niisli; stikajo je pa: a) časi — časi, včasi — včasi, zdaj —zdaj C= lat. tum — tuni, nemšk. bald — bald) verste izreke v času, n. pr. Časi slast serce napaja, časi jok pelini spet. — Zdaj me trese mraz, zdaj spet vrocina kuha. b) nekaj — nekaj, nekoliko — nekoliko in tuji deloma — deloma Q— lat. partim — partim, nemšk. theils — theils) verste izreke po načinu, n. p. Lama je nekoliko kozi podobna, nekoliko pa je podobna kanieli. — Xekaj v blagu, nekaj v denarjih (theils in Waren , theils im Gelde) Hd. V. Pa se mnogi ogibajo pisanja: eni — eni, in raji pišejo : n e k i — neki. T. Vsem tistim velja, kar piše verli učitelj v 3. I. o besedi eden (quidam) in pred imeni en, a, o: »Te besedice se pa pisatelji sedanjega časa močno ogibljejo in boJj boje, kakor posasti, kajti mislijo nemškovati, kedar reko : En človek me je iskal, rajše rekd : Neki človek me je iskal (jieki, adverb. etwa). Res da se moramo nemškovanja ogibovati, ali ko bi v drugih rečeh še gerje ne nemškovali, snieli bi zarcs biti ponosni".