Amerikanski Slovenec. List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. . i ~~ -- številka. Joliet, Illinois, 10. aprila, leta lOOl. Letnik X. NARODI V BOJU ZOPER CERKEV. Nv. Oče se je v svojem nagovoru v konzistoriju britko pritožil zoper sovražnikecerkve. Msgr. Martinelli imenovan kardinalom in 11 drugih nadškofov in škofov. ®ed njimi noben Francoz. Rim, 15. aprila. — V papeževem tajnem konzistoriju, ki se je vršil ^nes, je bil nadškof Martinelli, papežev poslanec v Združenih državah 'nienovan kardinalom in z njim vred Je prejelo rudeči klobuk še enajst drugih cerkvenih dostojanstvenikov. Njegova svetost Leon XIII. je, kakor običajno ob taki priliki, nagovo-rd stare in nove kardinale in izrekel obžalovanje nad bojem, ki ga mnogi evropski narodi bijejo zoper rimskokatoliško cerkev. Papež je bil videti pri najboljšem zdravju in je oblečen v polno ponti-"kalno opravo s svojega prestola nagovoril cerkvene kneze. Glas mu ie bil čist, da se je dobro razumela v«aka beseda. Omenil je najprej nekaj dogodkov izza zadnjih let, ki dokazujejo, kako se siri nasprotje zoper cerkev in se ji odreka pokor-"ein^, kako se v mnogih državah sistematično napada vera in verske naprave in se zlasti vzgoja mladine odteguje blagodejnemu vpljivu sv. cerkve. Preidoč v podrobnosti je govoril sv. Oče o novi postavi zoper verske družbe in kongregacije na Francoskem. Dežela, ki se najbolj Ponaša s prostostjo in svobodo, odreka cerkvenim redom, ki žrtvujejo Vse iz ljubezni do bližnjega, pravico do eksistence. To je celo večja neteča za Francijo, kakor pa za cerkev. Globoko užaljen je vskliknil l'apež: "Uboga Francija, tolike nesreče pač nisi zaslužila !" Zadnji nemiri in demonstracije z°per cerkev na Španskem in Portugalskem so bili nadaljni predmet v "agovoru sv. Očeta. Izrazil je bojazen, da se bo ta pogubonosni uPljiv razširil tudi na Italijo in druge katoliške dežele in da bo ti Vabruhi še-le začetek očitnega preganjanja od strani nevednih, brezbožnih tolp. Obžalovanja vreden položaj sv. cerkve v Siciliji, kjer Ho nedavno šiloma podrli več cerkev, onečastili oltarje in tabrnaklne in kjer sta dva goreča duhovnika umrla Za ranami, ki sta jih prejela braneč "ajsvetejši zakrament. V postavo-dajalnih zbornicah raznih držav se oklepajo postave naravnost sovražne katoliškej cerkvi. Italijanski zborni je baš sedaj predložena postava o zakonski ločitvi, ki bo z ozirom na korupcijo parlamentarcev gotovo "prejeta in izpodkopala svetost in "erazvozljivost krščanskega zakona. Koneeno je ponovil papež, kakor je "jegova navada pri vsakem konzi-8t°riju, svoj protest zoper ugrablja-nje Rima in pozval kardinale, naj Nikdar ne nehajo delovati za zopetno "stanovljenje papeževe svetne oblasti. __ Svoj nagovor je zaključil z "aznanilom o imenovanju novih kardinalov, ki so ti-le: nadSkof Mar-thielli, papežev delegat v Združenih državah, (njegovo sliko smo priob-°l!i v 15. štev. našega lista), Msgr. • rjpeti, Msgr. Cabagnis, Msgf. San ^liniatelli, Msgr. Cennari, Msgr. ^ella Voice, nadškofi v Benevento, *' errara, Pragi, Krakovem, in škofa v veroni in Faviji. Ob tej priliki ®ta bila imenovana tudi dva nova skofa na Ruskem v mestih Mohilow 1,1 Luzk. V globočino. Buffalo, N. ¥., 18. aprila. — ^akozvana "Derrick Car" je danes Padla z mostu 80 čevljev globoko. va delavca, ki sta bila na kari, sta ' takoj mrtva, štiri druge osebe Pa le težko poškodovane. Zdravniki l,pajo, da jih ohranijo pri življenju. Cerkvena slovesnost. Dubuque, Ia. 18. aprila. — Nadškof Keane je prejel včeraj palij (palium.) Slovesnosti se je udeležilo mnogo nadškofov in škofov in več druge odlične duhovščine ter ogromno število varnih katoličanov. Cerkveno ceremonijo je vodil najvišji dostojanstvenik sv. katoliške cerkve v Združenih državah kardinal Gibbons iz Baltimore. Po cerkveni slavnosti je bil banket, pri katerem je kardinal Gibbons napil papežu. Naš poslanik z Venezuele. New York, 18. aprila. — Poslanik Združenih držav v Venezueli g. F. B. Loomis se je danes pripeljal tu sem. Različnim usiljivim časni-škim poročevalcem ni maral niti odgovoriti, ko so ga izpraševali o položaju. Nekaj dni ostane v New Yorku, potem se pa odpelje vWash-ington. On hoče, da ostane vse tajno o razmerah Združenih držav do republike Venezuele. Četvorčke. Lewisbnrg, Tenn., 17. aprila. — Žena John Isleya je porodila četvor-čke, kateri vsi živijo in tudi mati je zdrava. Zanimivo je to, da je bil oče teh četvorčkov rojen kot trojček. Nadebudna mladina. Maryville, Mo., 18. aprila. — Danes je policija prijela dva štirinajstletna dečka, ker sta priznala, dasta vrgla pred nekaj dnevi vlak iz tira, pri koji nesreči je bil strojevodja izgubil svoje življenje. Paglavca sta dejala, da sta to samo zato storila, d?, bi videla, kako se taka nesreča prigodi. Citala sta že velikokrat o tem, sedaj pa sta se hotela na lastne oči prepričati. Oba dečka sta doma iz dobrih hiš. Dinamit eksplodiral. Chippewa Falls, Wis., 18. aprila. Ko so odtajevali zmrznjeni dinamit, je isti v hipu eksplodiral in na mestu ubil enega delavca, dva pa težko ranil. Enega je vrglo blizu sto korakov daleČ, vendar je padel tako srečno na tla, da bo gotovo ostal še pri življenju. Vlak povozil. Vineta, I. T., 18. aprila. — Štiri osebe so se peljale iz mesta domov sinoči. Voz je bil pokrit in družba je morala biti zelo vesela, da ni nihče izmed vseh štirih opazil vlaka, ki se je urno bližal prav tedaj, ko je počasi voz pasiral železniški tir. Stroj je zgrabil voz in konja in vse je bilo v par hipih mrtvo. Nova oklopnica "Maine". Philadelphia, Pa., 17. aprila. — Crampova ladjedelniška družba se je odločila krstiti novo amerikansko bojno ladijo "Maine" na spominski dan, na katerem so njeno prednico v liavanski luki razstrelili in dali tako povod amerikansko-španskej vojni. Povabili bodo k tem slavnostnem činu vse preživele mornarje z njene prednice, kakor tudi vse sorodnike onih, kateri so izgubili ob tisti priliki svoje življenje. Vlaka trčila. Woodbive, Ia., J8. aprila. — Na Illinois Central železnici sta danes ob 9 uri zjutraj trčila skupaj dva vlaka, ki sta vozila po istem tiru. Dva moža sta bila takoj mrtva več popotnikov pa težko in lahko ranjenih. Tudi nekaj vagonov je razbilo in oba stroja močno pohabilo. Marke odnesli. Washington, Ind. 16. aprila. — Pretečeno noč so neznani lopovi uiomili v tukajšnje poštno poslopje in odnesli za $055 poštnih znamk in $300 v gotovini. Očividno se je tatovom zelo mudilo, ker sicer bi ne bili prezrli znamk za $8000 in denarja v zlatu za $1M00. Policija zasleduje storilce s psi in je prepričana, da bo zločince prijela. Z OGROMNIM • STRAJKOM PRETE. Nad 200.000 delavcev se bo vtem slučaju borilo za pravice z največjim trustom. Predsednik Shaffer je prepričan da bodo delavci zmagali. Odločiti se ima v kratkem. Pittsburg, Pa., 18. aprila. —U-radniki in nadzorovalni svetovalci Amalgamated Assoc. so se včeraj posvetovali in nestrpno pričakujemo odločilnih sklepov. Če bo nastal štrajk, tedaj se bo isti razširjal od Pittsburga pa do Missourri reke. Po noči je dal manager na vrata tovarn nabiti napise, v katerih pozivi je delavce, da naj se pripravijo do četrtka zjutraj do sedme ure k delu sicer jih bo vodstvo smatralo Na vislicah. Meadville, Pa., 17. aprila.-Včeraj so obesili na dvorišču tukajšnje jetnišnice obsojonca Frank Majorja alias Danijel J. Kehol. Umrl je v šestih minutah. Pod vislice je korakal trdno in neustrašeno in ni se opazilo niti najmanjše bojazljivosti na njem. Major je bil namreč 11. uovembra 1899. ustrelil policijskega načelnika McGratha, ko ga je le-ta zasledoval zaradi ropa, katerega je bila izvršila fečja tolpa, h kateri je tudi Major pripadal. Strupeni piruhi. Denver, Colo., 17. aprila. —Dve deklici sta tukaj oboleli nenadoma. Znaki' bolezni so bili ulični zastrup-ijenju in zato je zdravnik tako dolgo raziskaval in povpraševal po vzroku, da je slednjič dognal, da so Se deklici otrovali z rudečo barvo piru-hpv, kateri je bilo primešanega precej arzenika. MILTON E. AI LES, Novi Tajnik Finančnega Ministerstva je najmlajši mož, kateremu je bila še kedaj izročena tako imenitna služba. Ravnokar je dopolnil 84. leto. Mr. Ailes je v svojem dvajsetem letu stopil v službo pri finančnem ministerstvu in se je vsled svojih izrednih zmožnostij povspenjal zmirom više in više. Dandanes ga imajo za jednega najboljših financirjev v Združenih državah. za odpuščene in jih bode izplačalo. Predsednik unije T. J. Shaffei je izjavil, da raje umrje nego bi se udal zahtevam kapitalistov. Od vseh strani dežele telegrame in vspodbu-jevalna pisma, m: — je rekel — nb kakor ne odjenjamo. Tudi druge organizacije so nam obljubile pomoč. Shaffer je brzojavno poprosil tudi Gompersa, predsednik American Federation of Labor, za pomoč in podporo. Sicer je pa tudi sama A-malgamated Assoc. sedaj v boljšem denarnem položaju, kakor pa je bila kdaj poprej. Unija ima vsega skupaj 60.000 članov, ki so po vseh tovarnah jeklenega trusta močno zastopani. Z gotovostjo se računa, da bo v slučaju štrajka položilo nad 200.000 delavcev svoje orodje. Ženo zaklal. Plaintield, Conn. 17. aprila. — Frank Mathewson, štiridesetleten mož, je prerezal svojiženi z britvijo vrat, potem pa je poskušal še samega sebe umoriti. Ona bo umrla, njega upajo zdravniki ohraniti pri življenju. Mathewson je delal pred onim letom v tukajšnji predilnici, potem pa se je bil iz neznanih vzrokov nekam izgubil. Pred tremi dnevi se je bil povl-nil domov. Proti ženi je bil prijazen vendar ji ni hotel odkriti kje se je mudil ves ta čas. Včeraj pa je prišel vinjen domov in izvršil grozni čin. Nagla sodba. Hastings,Fla., 17. aprila.—Črnec Jim Ivirby je ustrelil Julija Eskewa, ker mu le ta ni maral izročiti $150, katere je imel pri sebi. Zamorec je poskušal potem še mrtvega okrasti, pa so ljudje to preprečili. Pozneje ga je policija s pomočjo psov zasledila in prijela. Takoj so ga odposlali v zapor v St. Augustine, kjer bi bil pred razlju-čeno množico bolj na varnem. Ko je čakal šerif Perry s zamorcem na kolodvoru vlaka, so skozi okno ko. lodvorskega poslopja ustrelili neznani ljudje na zamorca in mu pognali pet krogelj v život: Umirajoči zamorec je vse priznal in tudi izdal, da je imel pri umoru sotrud-nika, čigar ime je naznanil šerifu. Policija se je potrudila, da je dobila še tovariša v svoje roke na katerega je pa paznejše čuvala, da ga je otela linčanja. ______ Požar. Birmingham, Ala., 18. aprila. — Danes je pogorelo poslopje, kamor so spravljali vozove poulično železnice. Poleg poslopja je zgorelo tudi 135 vozov in »amo pet vozov je ostalo nepoškodovanih. Promet poulične železnice je ustavljen. Poleg tega poslopja je zgorela tudi tretja presbiterijanska cerkev in k njej spadajoče župnišče in šola. Škode jo samo na železniških vozovih $185.000. O vzrokih in postanku ognja, ni ničesar znanega. BREZPLAČNO BODO DELILI ZEMLJO. Na Kiova, Comancke in Apache reservacjjah je bodo oddali 2,500.000 akrov. Na tisoče naselnikov iz raznih krajev se je že prijavilo s prošnjami. Razdeljevanje povzroča sitnosti. Washington, 17. aprila. — Do 20,t)00 pisem je do sedaj došlo na tajništvo'za notranje zadeve, v katerih se Oglašajo prosilci za zemljo, katero bo vlada (i. avgusta brezplačno razdelila med naseljence. Nekateri teh prosilcev vprašujejo tudi na kak način misli vlada te reservacije razdeliti. Pred dvanajstimi leti so onemu podelili parcelo, kdor je prvi dospel nanjo. Tudi sedaj pričakujejo nekateri take razdelitve in mnogo jih je že odpotovalo na mejo omenjenih reservacij. Toda vlada letos ne namerava na ta način razdeljevati zemljišča to kažejo priprave. V omenjene okraje je poslala mnogo vojaštva in uradnikov, da bodo vzdrževali red. Izmed prosilcev se nekateri zanašajo na protekcijo in tajnik Hitchcock prejme na dan po 75 pisem, ki so naslovljena na njegovo osebo. Na tajništvu nimajo časa odgovarjati na vsa posamezna vprašanja, zato pa odpošiljajo samo tiskane okrožnice, v katerihni nič natančno povedanega. Zlasti mnogo odsluženih vojakov je med prosilci, ki se /.a gotovo nadejajo, da bodo dobili svoje deleže. Tudi v vladnih krogih se zatrjuje. da bodo veterani dobili s vojn ozemlja in da so uajbolj opravičeni za to. Vlada še sama ne ve, kako bi bilo najprimerneje razdeliti to zemljišče, da bi vse zadovoljila. Nekateri so nasvetovali srečkanje, toda naša vlada je že načelno proti vsaki igri in loteriji. Ponarejale! denarja« Sioux Falls, S. D., 17. aprila. — Sinoči je našla policija tukaj celo delavnico za ponarejau je bankovcev. Po celcm okraju je prišlo v zadnjih dneh več ponarejenega denarja v promet in zvezne oblasti so začele takoj s strogim zasledovanjem. Lov se jim je nenavadno hitro posreči'. V dotični delavnici so našli najfinejše in najpopolnejše priprave za tiskanje denarja. Lastnika delavnice Levi Clarka so prijeli, drugim «o-trudnikom so pa že na sledi. Strup. Corrv, Pa., 17. aprila. — Pet dečkov se je danes igralo po gozdu in nabiralo jagode. V neki košarici so paglavci iztaknili med drugim tudi steklenico alkohola in ker jim je tekočina ugodno dišala, so zaporedoma pokušali. Dopadlo jim je, pa so še malo nagnili. Ko pa so došli domov, je pričel strup delovati in dva dečka sta v malo urah umrla, s tremi pa se trudijo zdravniki, da bi jim oteli življenje. Kako je prišla košarica s steklenico v gozd, je še vsem zagonetka. Izid mestnih volitev v Jolietu. Za župana:1 Rihard J. Barr, rep. ..3,672 glasa. John B. Mount, dem... 3,003 " City Clerk: Sam. ('.Sliikson, rep. ..3,478 " Win. F. McMasters, d. 2,972 " City Attorney: Louis Lagger, rep.....3,479 " John W. Downey, d... 2,989 " V City Treasurer: Henry O. Williams, rep.4,055 " A. J. Stoos, dem......2,408 " Police Magistrate: Geo. M. Cameron, rep.. 3,404 " Hcriry J. Weber, dem .. 3,085 " .Izmed sedmih aldermanov so zmagali štirje,demokrati in sicer v prvi wkrdi, v dru^i wardi (n a š rojak g.. Mihael K r a 1 z 43 g 1 a s o v i v e.č i n e), v tretji in peti wardi. Povsod drugod so prodrli republikanci. Rešitev na morju. St. John's, N. F., 18. aprila. — Parnik "Greenland" je privlekel sem o000 kož od morskih psov in 190 mož, katere je rešil, ko se je potopil parnik "Ilopc", ki je šel loviti morske pse. Vihar je parnik "Hope" popolnoma razbil, vendar je tovariš "Greenland" rešil vse moštvo in vse blago. Konji splašilL Seattle, Wash., 18. aprila.—Danes se je tukaj splašilo par konj, ki so s prevrnjenim vozom divjali po ulici. Ljudje so prestrašeni bežali na vse strani. Ko so pritekli spla-šeni konji okrog ostrega ogla v dolgi ulici so srečali štiri ženske. Dve sta naglo skočili na trotoar, dve pa nista že imeli več časa. Konji so ju pomendrali in obe sta v malo minutah v groznih mukah umrli. Konje se je posrečilo ljudem še le zunaj mesta ustaviti. Bankir pobegnil. Lemars, Ind., 18. aprila.—T. F. W ard,podpredsednik tukajšnje banke jo je v neznani smeri odkuril. V banki manjka 830.000 posebnega fonda, kar je najbrž« odnesel Ward seboj. Zapustil je samo listič z ua-pisom: "Kam grem, sam Bog ve!" Poročajo, da bi tudi policija- prav rada izvedela kam je Ward odšel. Zena jc izpovedala, da ji je mož večkrat tožil, da se bo na borzi čisto miniral, če ga ne bo v kratkem doletela izvanredna sreča. Žena njegova je pred enim tednom porodila čvrstega dečka. Stranke ki so vlagale na banko denar, niso nič razburjene. Samomor. Zanesville, O., 18. aprila._J. K. Lnmsley se je danes potopil v reki Muskingum Vzrok Samomoru je bilo to, da so bili poroki, ki so zanj jamčili izjavili da ne bodo poslej to več storili, to pa zato, ker so slutili, da ima Lansley v svoji blagajni primanjklej! Truplo so kmalu po samo.moru privlekli iz vode. U0.1AKI: NAROrITK SI "AMERIK. SLOV.!" SAJlO $2.00 .\A LETO. Nemiri na Ruskem. Dunaj; 18. aprila. — Nemiri se ponavljajo. Položaj je veliko hujši, kakor pa si ga je mogočo predstavljati v inozemstvu. Demonstracije v Moskvi, Petrogradu, Kijevu, OdeM in drugih večjih mestih šona dnevnem redu. Policija postopa uprav surovo. Zadnjo nedeljo so zaprli samo v Odesi 1500 demonstrantov. Na carja pošiljajo podaniki iz vseh krajev peticije, v katerih ga 1'i'osijo, naj podeli državi ustavo. Na eni sami takih peticiji je bilo 15,000 podpisanih najodličnejših mož. Tudi Tolstoj je poslal carju naslednje peticijo: Naj to pot še zatro revolucijo ali pa naj tudi uvidi vojaštvo in policija, da mori očeta iji brata, če streljo na ljudstvo, agitacija ne bode nikdar prejenjala ia slednjič mora trinmfirati. Graje ne zaslužijo raagrajaei, temveč oni ki vladajo. Problem je rešiti tako, kako bi se odpomoglo in usticgio onim kateri vidijo v cirjn oviro napredovanja, in ne kako bi se ubranil car sovražnikov, ki mu strežejo po življenju. Treba jo samo razuma, pa se zdi človeku nemogoče, da hi car tega sam no i. v idej. § ' „ ' ."'> ' .. " ' '' .ft., ■ " "" _ ' AMERIKANSKI SLOVENEC, APRIL 19. 1901 J"os. EZošioek 564 S. Centre Ave., Chicago, 111. priporoča Slovencem svoj 1. aprila 1001 -otvorjeni- novi «aloon, kjer točim najboljše pijače in postrežem z tlobrim "lunchem". Kupi les ali lumber tam, kjer ga dobiš najcenejše! MI HOČEMO TTO.T DENAR, TI HOČEŠ NAŠ LES! Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli, z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa: Za stavbo.hiš in poslopij, mehki in trdi les, late, cederne stebre. deske in šinglne vsake vrste. Naš prostor je na »esplalnes ulici blizu novega kanala. Predno kupi3 Lumbek, oglasi se pri nas, in orlej si 11 a So zalogo I Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar. W. J. LYONS, N&š Office in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC, JOLIET, ILLINOIS. Kdor rojakov išče pravice kdor ima opraviti pri sodniji ali ima kako tožbo, naj se obrne do mene. Mnogim Slovencem sem že pomagal, da so dosegli svoje ali za poškodovanje dobili plačano. Ker sem angleščine popolnoma vešč, lahko pretolmaČim VBako tožbo in v to se priporočam ALOJZ LOUSHE, 1749 St. Clair St., Cleveland, O. Pitajte to! Želim opozoriti SLOVENCE v JOLIETU in okolici, da ima* veliko zalogo svetovno znanih joliet gas light company se priporoča Slovencem v Jolietu za napeljavo plina po hišah. . . . Pridite in oglejte si naSe plinove peči, ki so zelo varne in ni se bati nezgod. Ako pričnete s našimi plinovimi pečmi vam bodo ugajale ter jih bodete priporočali še drugim. TAKO GOVORE VSI. URAD JE NA Chicago in Van Buren cestah y Jolietn. NEODVISNA OD KAKEGA TRUSTA ALI KOMBINACIJE SUNNY BROOK DISTILLERY CO., LOUISVILLE, KY. Kapaciteta za di. stiliranje je 20,000 ' ; , . ■ ______- galonov na dan; ka- v -..< ^agii^jk?««^^?, ,it§E|3jllJ• -■ iflj|$ffPPI|fe pa c i t o l a ............. galon. Najvef-ji di- • ' stilerji za izvrstno ' p Rieno — in— Sour :, .^p^gdf^^MBp^^^S^'-- ' ' jWHc Mash žganje v vsi '^ifflllBtflr^''' '^m Ameriki. — Nekaj : « delničarjev tega li- sta trguje z našim tjffiSBM blagom in istega lahko osebno pripo- rofajo. V dopisova- nje se priporočamo. Naslov: "^^/B^^SBti^r-fJa^^^^klK^mS/ * Western Office Sunny Brook Distillery Co., Madison & Market Streets, CHICAGO. IV*-' TR0ST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SNIODK. Posebnost so naše '"M S." lPc. in ''Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet, Ills. Slovenska babica Marija Luk an z enoindvajsetletno izkušnjo, imajofa diplomo. in spričevala ljubljanskih zdravnikov dr. Valentein dr. Stoekla in družili zdravnikov, se priporoča Slovenkam v Cleveland«. Govori i hrvatski, nemški, italijanski. Stanuje na št. 1751 St. Clair St., CLEVELAND, O. 39-41 FRANKLIN ST. , CHICAGO- +O+OO+O+ IZDELOVALCI vsakovrstnega vina iti zganja OB. J. L. STRUZYNSKI. >'. Chicago Street No. "809 nasproti slov. Katoliške cerKve Telephone 2371, JOLIET, ILL Frank ^egan, GOSTILNA :— preskrbljena z najboljšimi pijačami, 510 IS. Bluff Str., JOLIET, ILL. E. PORTER, predsednik. JOSEPH BBAUN, tuj. in E. PORTER BREWING COMPANY- f ^^^Miy^Bbi ■ eagle brewerv Izdelovalci uležane p i ve PAL ALE in LONDON PORTER Posebnost je ' Pale Wiener Bier. JOLIET, ILLINOIS' Josip Zelnikar, Cor. Ruby & Broadway Sts. JOLIET, ILLINOIS, priporoča Slovencem svojo gostilno v obilen obisk. Točim kalifornijsko vino in I najboljše pivo ln drugo pijače. Vedno sem preskrbljen s svežimi pijačami in dobrimi smodkami. JOHN J. WELLNITZ ODVETNIK. Govori se nemški in poljski. Suit640kf£"%znim«« joliet, 111. Pivovarna: SoutlKBlllff Street • Krajevni zastopnik 1 MmM^ II \ vseh najboljših prekomorskih črt jHp' i" na atlantiSkem morju je t JP ^ri JOHN KUKAR, ' MBBHfrT jCilžli kar bi si naj zapomnili vsi tukajšnji in dr«? ffi^^y m^p^Er I r°iaki' želefci potovati v staro domovino. Z*' ■HHk ^Wm^f —■ stopam pa te-le znamenite črte ^^^BH^k^l^^fcfc^. , Bremenom ^iri New Yorkom; ki ^ v E JVlBNIIMENTS.A ^ p MM^t- -'^SiioLp Joliet Marble Works. JOHN LENNON & SONS. Priporočamo se Slovencem v na- pi kup vsakovrstnih 01 ti i nagrobnih spomenikov p- iz raznega kamenja. j n spomenikom so od $5.1)0 "" višje. Pridite k nam predno kupite J kje drugje. Slmenu gwori a i J p, n > ■ n i M. Stukd. Kamnoseška delavnica se nahaja na II South JoiletSt., JOLIET, 5LL. St novo bolnišnico v Chicagi, Jeden je « mlad, bledolienega obraza, ki tolče za silo angleški, drugi pa debeluša-lo- sti Poljak, ki niti besedice ne'ume. Za Kazala sta podpis mestnega župana, en kot pooblastilo za nabiranje, akrnalu si-' se je spoznalo, da sta agenta iz kaže toliške cerkve izobčenega "škofa" Ivozlowsky-ja. Nekateri naši ljudje so se jima vsedli na limanice, ker ju niso poznali, ko se je pa razglasila stvar, so odganjali odpadnika izpred svojih vrat. Ker bodeta gotovo obiskala še več drugih mest v državi Illinois, svarimo rojake, naj ju ne poslušajo, ampak jima pokažejo vrata. — Munroe Bros. sta prodala ta • teden od Monroe slovenski Baseball club v Ameriki! >a Za danes omenimo le toliko, da John :a Schwab je kapitan in Jos. Gril nje-0 gov pribočnik. — Zastonj na "Pan-amerikansko razstavo" v Buffalo, N.Y., ki se bo ' otvorila dne 1. maja t. 1.! Prost vožnji listek iz Chicago do Buffalo in zopet nazaj 1 hoče dati Amerikanski Slovenec 0 t vsakemu naročniku našega lista, ki ^ pridobi od 15. marca do 1. junija S 1 t. 1. 25 novih naročnikov Ame- -it iranskega Si.ovenca in dopošlje a do tega časa nabrano celoletno naročnino 25 novih naročnikov uprav- ' ništvu našega lista. I e / v — Na Munroe & Kelley subdivi- I ziji, kjer se bo zidala slovaška cer-kev in šola, je samo še par lotov na j prodaj. Cena je samo še do 1. maja ; $350 za loto.— Munroe Bros. " i — Gosp. Geo. Brozich, gen. rna- " 1 nager v trgovini gosp. Antona Go- 3 lobitsliase je danes pri nas poslovil, f 2 ker odhaja v družbi svoje gospice j; j sestre na pettedenske počitnice k j . svojim starišem v Biwabik, Minn, j 1 Želimo mu mnogo razvedrila! g i -——— 8 Ely, Milili., 14.aprila__Veliko- s i nočni četrtek sem oznanjeval alelujo ; 7 indijanskim dijakom ob Vermilskem 1 jezeru. V šoli jih je sedaj 14Xin , se lepo obnašajo. Led na Verinil- 1 i skem jezeru se po nekaterih krajih - že predira, zadnji teden je to, da se - zamoremo po ledu voziti. Pred par s dnevi se je neki voznik udri in po- - topil. c 1 Na velikonočno nedeljo ob 2. uri i popoldne smo imeli žalosten sprevod, v Par dni poprej se je bilo v Savoj 5 i rudniku porušilo in s podsipanjem " j je ranilo več naših rojakov. Enega i po imenu Lovro Koslevčar, pa je " [ tako zasulo, da so ga še le v soboto j . večer izvlekli mrtvega. Ker je bil I , že 5« let star, ni bil pri nobenem I . društvu. Doma je bil iz vasi Ilrastje . fare Š m arije pod Ljubljano. Bog i mu bodi milostljiv! Na belo nedeljo je imelo društvo sv. Lovrenca skupno spoved in* ob-. hajilo. Pri tej priliki je bila blagoslovljena nova zastava tega društva, ki je jako lepa. M Vreme postaja topleje, sneg se ! poslavlja tudi iz skritih kotičkov, . ; kamor se na spomlad tako rad za- J i ^ka. Msgr. Buli. TV čl fS 1 O pr Martma.Russ.i5 Dobravie, župnije Pod- Kernel], Kranjsko, bi rad zvedel njegov brat M a t i j a R u „ s, j30 Frederick St., . Hteelton, Pa. iz «Joliii vi je ostavil svojo žono in pet otrok, v po- ki niaiijkanju 111 odšel nekam v Michigan. Ak.vne bo'podpiral otrok, ga bom javila & šodišCii Kdor ve zanj, naj ga opozori! A«« Starih«, 1106 N. Chieugo St., Joliet,; -Illinois. 11 W: '..V "• - , Iz slovenskih naselbin. — Mestnih volitev smo se Slovenci v Jolietu častno udeležili. Za alderniana v drugi wardi je izvoljen naš rojak gospod Mihael Krai in sicer kakor- je cenj. eitateljem že znano na demokratskem tieketu. 2 Mihami, KEAL. Gospod Mihael Ivral je bil rojen 13. maja leta 1803 v vasi Brdarice, okraj Črnomelj na Kranjskem. V Združene države je dospel 17. jun. 1. 1881, v mesto Joliet pa leta 1886. Novi alderman je med našimi rojaki jako simpatičen meščan, ki si je z marljivostjo in vstrajnostjo priboril sedanje ugledno gmotno stališče, z razumnim, poštenim in nepristranskim obnašanjem pa zaupanje domačinov in tujcev. Naravno je, da je vladalo v krogu njegovih prijateljev in med njegovimi rojaki vsled njegove izvolitve burno veselje. Iz mesta, kjer se je izvedelo o izidu volitve, je pospremila slovenska godba novoizvoljenega alderniana in velika množica ožjih rojakov, ki je nestrpno pričakovala izida, na njegov dom. Med potoma so se ustavili tudi v gostilni gosp. Antona Nemanicha, kjer je slednji govoril na čast novemu aldermanu. Gosp. Kraj nas je pooblastil izreči gospodu Antonu Nemanichu javno zahvalo za to njemu izkazano čast, kakor tudi za vso naklonjenost, katero je izkazal novemu aldermanu za časa volitev, posebno ker se je le-ta odpovedal na independent tieketu kandidaturi na korist Ivralu in s tem zdatno pripomogel s s vojim upljivom do izvolitve demokratskega kandidata. — Zadnji petek smo zagrebli na našem pokopališču mladeniča, ki je bil le malo poznat v Jolietu in ni imel tukaj nobenih bližnjih sorodnikov. Njegovo ime je: Jožef Slak, rojen je bil v vasi Bič, fare Št. Vid na Dolenjskem, star 27 let. V Ameriko je prišel pred jednim letom. Črez zimo je delal v T.a Sal le na železnici, meseca februvarija pa je došel v Joliet. Moral jo prinesti že seboj kal smrtonosne bolezni, kajti takoj drugi dan po svojem prihodu v naše mesto, jerni'variio zbolel, ulila se mu je kri. Itojaki so ga spravili v bolnišnico Av. Jožefa, kjer je ostal do žadnjega. Zdravniki so izrekli, da boleha na hitri jetiki in vsaka pomoč je bila brezvspešna. V bolezni je bil 'večkrat previden s svetimi zakramenti za umirajoče in dne 11. aprila je vdan v voljo božjo izdihnil svojo dušo. Ranjk-i je bil dober mladenič in je želel pristopiti h kateremu katoliškemu društvu, a to mu je zabrai>|la bolezen. Ker ni zapustil ni kakega premoženja, so se pobrinili zanj njegovi ožji rojaki in iiakolektovali med svojimi prijatelji toliko, da so mu preskrbeli lep, katoliški pogreb. Dna 12. aprila so i prinesli telesne osta.dce pokojnega < v našo slovensko cerkev sv'. Jožefa, J kjer je. daroval zanj črno peto «v- to 1 mašo domači »i*n>»i>k gc„ šteršič in ga tudi spremil k večnemu t počitku. — Doneske za sprevod so 1 nabirali naslednji rojaki: Martin f Slak, John Škrabec, John Zaletel 1 in Frank Kocjan. Nabrali so $71.60, s čemur SO plačali vse pogrebne ] stroške in jim je ostalo še $19.00; I iz tega preostanka bodo postavili 1 pokojniku mal spomenik na grob, ■ za svoto, ki ostane, p§ se bodo brale sv. maše za: pokojnika v naši farni ; cerkvi sv. Jožefa. Pobiralci se toplo 1 zahvaljujemo vsem darovalcem za ^ njihovo dobroto, pokojnemu rojaku pa dodeli Bog večni mir in pokoj ! j Minoli teden sta hodila okoli slovanskih hiš v Jolietu dva Poljaka s iz Ghieuge -in prosjačila darov za 1 Emersonovih - Heinzevih LIGHT running , . . , Gramerjevih ^ , .. A^kakor tudi Kimbalovih ^ ^ ^ Kimbalovift in ...orgelj..- Imam pa tudi polno zalogo šivalnih strojev od #ie.OO do Za trpežnost strojev se jamči. — Oglasite se za te stroje v tiskar«' AMERIKANSKEGA SLOVENCA, za drugo šivalno orodje in godbeD« instrumente pa pri P. Mersinger, I 109 S. Ottawa cesta. JOLIET, ILLINOIS- TELEFON 2001. Iz stare domovine. Osebne vesti. Cesar je podelil gospodu Jerneju Andrejki, e. in kr. ritmojstru Nj. Vel. telesne straže ia Dunaju, plemstvo z naslovom "Livnogradski". — Umrl je v Pra-Putniku v Istri slušatelj prava gosp. Josip Bujan. — V odvetniško listo je sprejet gosp Fran Simčič, konci-Pijent pri gosp. dr. Stangerju v Vo-loski. — Učitelj v Mariboru je postal gosp. Maks Kovač.--Magistratom koncipistom v Ljubljani je imenovan konceptu i praktikant g. Pran Švigelj. Služba konceptnega praktikanta se je vnovič razpisala. — Umrla je v Trstu gospa Neža Ulčakar, mati gosp. Ulčakarja. — Poročil se je v Ljubljani real, profesor gospod K. Pire z gdč. Berto Hengthaler. — Vodjo obrtne šole Ivana Šubica v Ljubljani je imenovala trgovska in obrtna zbornica kranjska v obrtni šolski svet. ljubljanske novice. Veliko tat-vino je izvršil v Ljubljani v soboto zvečer do sedaj še nepoznan tat. ^tihotapil se je v stanovanje prodajalke črevljev, Marije Kern in ugrabil dve hranilni knjižici, zlatnine in 2000 kron v gotovini, v skupni vrednosti 8000 K. — Mestna hranilnica ljubljanska je imela lansko leto 22,-l00,412 K 35 vin. prometa. Čistega dobička je napravila 38,098 K 68 v. "~-Nov slovenski list začne izhajati meseca maja v Ljubljani. List bo glasilo trgovskega društva "Merkur" in se bo imenoval "Narodno-gospo-darski vestnik". — Hrvatje v Ljub-ijani so sklenili ustanoviti lastno društvo, ki bode imelo naslov:' 'Prvo ^rvatsko tamburaško i pjevačko društvo "Kolo" v Ljubljani." Stekel pes. Dne 17. marca je stekel pes vgriznil tri osebe v Vel. Laščah in eno na Rašici, napadel v Vel. Laščah več psov in se potem drvil proti Ribnici, kjer ga jo on-dotni orožniški postajevodja umoril. Po vsem kočevskem okraju je zaradi tega ukazan pasji kontumac do 17. junija t. 1. — Od psa vgriznjene °sebe so menda odpeljali na Dunaj. Povozil je tovorni voz v Trbižu dvanajstletno hčerko vlakovodje J. Krasna ter jo težko poškodoval. Radi razžaljenja Veličanstva je bil v Trstu obsojen na tri mesece ječe lfletni Roman Kosmina iz ^abrežine. Voz ga je zmečkal. Anton Ži-Vec, 33leten mož iz Oseka na Goriškem, je šel 27. marca v gozd nasekat drva. Ko se je vračal z dobro naloženim vozom, v kateri sta bila vprežena dva vola, se je na potu Prevrnil voz z voli vred ter pomečkal zraven bodečega ubogega Živca. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico, ftane so nevarne. Živec se je letos oženil. Nagla smrt. v Gorici so pokopali železniškega uradnika 57letnega ^ana Pellisa, ki je umrl kaj naglo. V nedeljo zvečer je bil še v gledali-okolu3. ure zjutraj mu je prišlo slabo, kar je provzročilo hitro smrt. v Mladeniči v Gorici. Od gori-8kih mladeničev je bilo letos potrjenih v prvem razredu od 93 mladeniče v 40, v drugem pa od 57 mladeničev deset. Nesreča. Pri podiranju zidovja 0,£oli pokopališča sv. Maksimilijana v Celju se je minolo soboto 23. marca del slabega zidovja nakrat sesul ter težko poškodoval polirja. Zlomilo 111,1 je desno nogo in levo roko ter drobilo črepinjo. Došli zdravniki 'nu niso mogli več pomagati. Dejan * »veto olje je v groznih bolečinah Vdihnil. "Nemško" Celje. "Deutsche ^ackt" upije, da je občevalni jezik Celjskih "Neraoev" samo nemški, ^ako hoče menda opravičevati "poprave" ljudskega štetja, ki se skoro odkrije. pa "Deutsche Wacht" nima prav! Ko bi se šlo za "obče-Valni jezik", bi celo najzagrizenejši Celjski nemški prvaki morali oglasiti slovenščino za svoj občevalni jezik, kajti resnica je neovrgljivo dejstvo, da »e v Celju velika večina ustnih poslov v trgovskem in obrtniškem Prometu vrši v slovenskem jeziku 'n da c. kr. uradi v Celju z odvetniki vred v ustnem občevanju v ve-Clm °praTkov s strankami govorijo '-»vensko. Celo pismenih uradnih spisov je v Celju več slovenskih kot nemških. TegetliolTov spomenik v P ulju' so iredentovci zopet onesnažili. Za laško gimnazijo v Pazinu je dal obč. svet tržaški 1000 kron. Samomor v Mariboru. Z britvijo si je v Mariboru prerezala vrat 3(3-letna soproga železniškega delavca Antonija Leim. Bila je takoj mrtva. Prijet vojaški begun. V Trstu so prijeli že dolgo časa zasledovanega vojaškega begunca Antona Tomšiča z Vač. Ogenj v Postojini. V noči od 23. na 24. p. m. je gorela v Postojini hiša g. Lavrenčiča. Ognjegasci so požrtvovalno gasili do ranega jutra. Škoda znaša 12,000 do 14,000 kron. Dvema učiteljicama, ki ste stanovali v hiši, je ogenj napravil 2000 kron škode. Boj z bikom. Iz Muljave pri Višnji gori poročajo, daje 23. marca ondotnega župana Kutnarja podrl na tla bik, katerega je gnal napajat. Bik je pri tem tako divjal, da je raztrgal vrv, za katero je bil privezan. Ko pa mu jo je Kutnar skušal zopet vreči okolu vratu, ga je bik vnovič podrl na tla in Kutnar si je pri padcu zlomil več reber. Težko ranjenega so sosedje oprostili iz nevarnega položaja. Nogo odtrgalo je pri sv. Jožefu v Mariboru fantu Ivoritniku. Sveder ga je udaril s tako silo, da je noga od kolena dol zletela v en kraj, ponesrečenec pa t drugi kraj. Nesreče v Trstu. Z vročo vodo se je oparila Valerija Pavšič, hčerka železniškega čuvaja južne železnice blizu Miramara. Odpeljali so jo v bolnico. — Nagle smrti je umrl 71 letni krošnjar ^lorijan Appel. Tri fante trojčke je povila v Radečah na Dolenjskem žena kmeta Pavlina. Pravična razsodba. Iz hrvaščine. Več desetletij je že preteklo, in ako se prav pomisli, še ni dolgo od tega, odkar je iz malega mesta "Stoc-a" vladal kot turški poveljnik ali vezir celo Hercegovino Ali-paša Rizvanbegovič. fie so živi ljudje, nedavnih ftasov žive bukve, kateri so bili pod njim, ga videli in ž njim govorili. On pa ni stalno bival t Stoou, stanoval je tudi v Mostaru in na svojih dveh gradovih na Buni, ki so pa zdaj že »koraj razvaline. Lepa ravnina bila je tu, zelena, okinčana z Jablani, vrbami in z v«akim drugim božjim darom, a sredi te krasote vzdigovali so se beli zidovi h«rc«govin»kega paš« in vezira Rizvanbegoviča. Tu se je nastanil Ob najbolj lepih in toplih dneh leta, ob času trgatve, da med trgatvo ni prišel nikdar v Mostar. Govorijo o njem, da je bil dober, ali vendar silovit človek. Vsaj za svojega bivanja na Buni je bil kakor drugi ljudje iz kostij in mesa, in potem takem je moralo v njem biti tudi srce in duša. Najljubšemu je bilo, da j« na Buni pod vednim nebom, na zeleni trati in v stnei vitkih in vendar košatih vrb sodil svoje podložne. Ravno ob času, ko je bil Ali-paša Rizvanbegovič na Buni, nekako meseca avgusta ali septembra, jezdil j« neki človek, bil je kmet iz Mo-stara proti Blatu. Golorok je in truden, razun tega Še brez vsakega orožja, a z malo šibioo maha okrog sebe in od časa do časa udari z njo svojega konja. Dan je vroč, božje solnce hudo peče, in konj in jezdec se močno potita. Komaj dospe pri tej vročini do vode. Tukaj krene s svojega pota in žene konja v vodo, da ga napoji. Ali konj noče pri kraju ostati, da bi tu pil, ampak gre sredi vode, na najglobokejše mesto. Polovica njegovega dolgega repa segala je v vodo, z njim je mahal okrog in ga vil na vse strani kakor kača svoj rep. Velikokrat prikloni glavo k vodi, da bi pil, požira, ali tiho ne stoji. Še je v vodi, ko prižene po potu konja korenjaški človek, ki ima puško pod pozdulio. Ko zagleda enega jezdeca v vodi, zagrabi puško in pravi: " Pojdi s konja, Srbin!" "Pojdi aga k vragu! kaj hočem v vodi, in posebno še zdaj, ko se tako potim," odvrne Srbin. "Ali nočeš? Vidiš li puško? pojdi s konja!" Za božjo voljo, ni drugače, misli si Srbin. Takoj skoči s konja v vodo, ki mu seže že čez kolena. "Zopet na konja!" — Srbin zopet zasede konja. "Pojdi zopet dol!"—puška pa je vedno enako na njega pomerjena. Kmet maha nevoljen z glavo nasproti puški, ali zopet skoči raz konja v vodo. Trikrat mora ubogi kmet storiti tako. Kakor da bi bila zdaj šala završena, krene oni jezdec naprej po svojem potu, a za njim gleda kmet in pravi sam pri sebi: " Poznam te, Turk, in zapomniti si te hočem. To je bil Ibrahim aga Ivavazbaša, vodja telesne straže Ali-paše Rizvanbegoviča, človek jako odurne narave in vroče krvi, kateri je s nepravičnim dejanjem in postopanjem — in to brez dovoljenja Ali-paše — veliko in skoraj največ pripomogel, da se je ob tistem času o Ali-paši prav slabo sodilo. V resnici je bil on vsem svoj in ljudem pravi oče, med tem ko so bili njegovi spremljevelci pravi nasilniki. O lbrahimu agi Kavazbaši, prej omenjenemu jezdecu, pa govori vsaki človek, Turek kakor kristjan, da je bil vsem drugim nasproti škodoželjen in hudoben. Glej hudobo, godrnja kmet, med tem, ko se mu iz hlač in raz konja cedi voda. Ali lahko mu je to bilo, ker sem bil brez vsega orožja. Ali zdaj ga poznam in naznaniti ga hočem svojemu agi, ta bode že ukrenil. On si bode to lahko k srcu vzel, kakor da bi bil oni to njemu samemu storil. In požene konja. Nekoliko dnij pozneje gre kmet po svojih opiavilih zopet tu mimo in doli v mesto Mostar. Ko tam opravi vse svoje reči, poda se hitro tudi še k agi. Ta je bil mlad, visoke postave, črnih očij, črnili brk in lepih črnih las. "No, Cvetko, kakšna sreča te je sem pripeljala? "Ali, aga, ni ravno sreča, ampak hočem ti le nekaj potožiti." I11 kar hitro mu začne pripovedovati, kako sramotno je ž njim ravnal Kavaz-baša pri Lištici. Pa glej aga, prav zaprav sem samo zavoljo tega prišel, da ti povem, kako se dela s kristjani brez dovoljenja Ali paše. Zdaj mi povej, kaj naj storim. "Ali si mar neumen, moj Cvetko, da me po tem še le vprašuješ? Zakaj ne nosiš seboj kakega orožja? Ako ga nimaš, takoj ti dam jaz eno mojo puško, vedno jo pri sebi nosi, pa se, primaruha, ne boj, kakor dolgo sem jaz živ in kakor dolgo je Ali-paša Rizvanbegovič vezir. Ako Kavazbašo samo zavoljo tega, kar ti je storil, tožimo pri pasi, bi te paša še opsoval, ker si bil brez orožja in se nisi branil proti temu nasilstvu. Zavolj tega bode bolje, da se sam maščuješ nad Kavaz-bašern, in mu ravno to storiš, kar je on prej storil tebi." Cvetko vzame puško s seboj. Visoko je nosil glavo, kakor da bi bil ves svet njegov. Od zdaj naprej, kjer je on, tam je tudi puška. Komaj dvajset ali trideset dnij je preteklo od tega dogodka, ko se Cvetko zopetpoda na Blato. Bil mu je tam njegov brat bolan, in šel je, da ga obišče.— Ali glej čudni slučaj ! Ko Cvetko jezdi poleg Lističe, zagleda Kavazbašo, ki je ravno v vodi konja napajal. To pot Kavaz-baša nima ne puške, ne samokresa, ne handžara za pasom. Cvetko pa ima pri sebi nabito puško. Ustavi tedaj konja, nameri puško na Kavazbašo ter pravi: "Turk, skoči dol s konja!" "Kaj, Srbin, komu to ukažes?" "Skoči dol, jaz imam puško, vidiš li jo?" "Ali si ti..." "Ne besede več, pojdi dol s konja." In res to stori. "Gor na konja!" — In to mu ukaže trikrat storiti, potem po odide. Ivavazbaša odide jezen kakor grom, a še bolj in hujše gaje jezilo, da je odšel Srbin po polju naprej, ne da bi se le enkrat nazaj obrnil, akoravno jo je on udaril za njim. Vendar pa ga ni hotel na svojo roko dalje preganjati, ampak podal se je k Ali-paši, da mu potoži, kaj mu je storil kristijan. "No, pri moji veri! Andan sani" — to je bila navadna Ali-pašinapo- trdilna beseda— "gotovo si ti njemu prej kaj storil! Vendar gotovo ga pokličem v pondeljek tu sem, in takrat bode pred menoj o tem razprava." Cvetko je slišal od drugih, da ga je Kavazbaša tožil pri Ali-paši. Kukavica naj pomaga, tako misli sam pri sebi, uteči bodem moral v gore ter se tam skriti! Ali resnica je, "da več glav več ve," in tako se poda k svojem agi v Mostar. da mu vse pove. Ago najde v kavarni, kjer sedi in se razgovarja z drugim višjim vojakom Ali-paše, Nikom po imenu. "Aga, ako veruješ v Boga, poslušaj kaj se je zgodilo," tako nagovori naš znanec ago ter mu pove vse, kar se je zgodilo in, kar je najhujše,da ga je Kavazbaša tožil pri Ali-paši. "Moj sin, ne boj se nič," reče mii prej imenovani Niko. "Kedar pride dan, da greš pred pašo' pojdi k njemu s puško, in ravno tako napravljen, kakor si bil takrat, ko si Kavazbašo prisilil, da je moral s konja skakati v vodo. Jaz dobro poznam Ali-pašo, njemu so dragi srčni ljudje."—"Kar tako stori," pristavi aga; "tudi jaz mislim priti na Buno, da vidim, kaj bode iz tega." Zdanil se je pondeljek, lep in jasen. Nebo vedro ko ribje oko. Solnce se je že vzdignilo izza gor ter je preprežilo s svojimi žarki sinje gore in zeleno travo. Na Buni se je pred pašinem dvorom zbralo obilo sveta. Vsi so čakali, da pride tudi Ali-paša ssvojo telesno stražo ter se poda tja pod goste vrbe in oljke. Po travi tja vodi široka pot, na njej stoji Stol, in na tem sedi Ali-paša, gospodar liercegovinski. Na njegovi strani stojijo oboroženi ljudje, a ostali so se postavili po vrsti na njegovi desni in levi strani tako da je daleč tja segla vrsta ljudi. Ljudje pridejo eden za drugim na sredo pred pašo, in ta jih vpraša, kakšna krivica se jim je zgodila. Ko mu povedo, jim govori hitro razsodbo. Pride tudi Kavazbaša in ž njim Cvetko, čemeren sicer, a puško na rami. Kavazbaša po nima nobenega orožja. Paša ju vpraša, kaj imata med seboj. Kavazbaša začne pripovedavati, kako ga je Srbin prisilil, da je moral skakati s konja v vodo. "Je-li tako kristijan?"—"Je tako, paša," odgovori Cvetko "vendar on ni povedal vsega;" mu začne po redu vse od začetka pripovedovati. "Dobro si storil andan sani!" pohvali vezir Cvetka. "Tudi drugikrat stori tako, takih kristijanov jaz potrebujem, in ne pustim, da bi jih kdo po roparsko smel napadati. — Pojdi "Ilafis", obrne se k sinu, "podaj Cvetku kak dar!" In hitro prinese ta Cvetku rumen cekin v roko. Vsakega Hercegovinca je on štel takorekoč za svojega, in vsem je hotel dobro storiti. Lepo je zasadil Buno in celo okolico. Kot prvi nasadil je tu oljke, povzdignil je mline in žage, in ker je spoznal svi-loprejo kot najboljše in najkoristnejše delo za svoje ljudi, začel je tudi za njeno povzdigo že delati in skrbeti. Vsem" temu pa je pri krvavi vstaji Bošnjakov in Hercegovincev nasproti krivičnemu gospodarstvu turški general Omer-paša napravil žalosten konec. PILES »I anflfered the torture« of the damned with protruding piles brought on by constipation with whloh I was afflicted lor twenty years. I ran aoro«« your CASCARETS In the town of Newell, Ia,, and never found any thin* to equal them. To-day I am entirely free from piles and feel like a new man." O. H. KitiTZ, 1411 Jones St., Sioux City, Ia. candy CATHARTIC TRAOI MARK Mawmo Pleasant, Palatable. Potent. Taste Good. Do flood, Nevor Slokon. Weaken, or Gripe, 10c. 360.60c. ... CURE CONSTIPATION. ... Starling n.oi.1If Company, (hitimo, Bontrral, Haw York. SI8 lift Tit BAP Sold and guaranteed by all drug-HU" I U-DAw gists to CUltE Tobacco Uablt. Denar na posojilo. Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji. Munroe Bros. Doctor Clytie ZDRAVNIK IN OPERATER se priporoča slovenskemu narodu. OFFICE IN STANOVANJE: 402 So. Ottawa St., JOLIET. ILL, URADNE URE: Od 12 do 4 popoledne. Od 8 do 9 zvečer Številka telefona 842. A.Ranft&Co. Izdelovalci in prodajalci sladkih pijač v steklenicah. 229 N. Bluff Str., JOLIET, ILL. Telefon 13^3. Porte, BAR G001)S- J. C. SMITH, BOTTLER. 41* Van Buren St. 'Phone 1719. Joliet. 111. A. Schoenstedt, naslednik firmi Lougliraii & Schoenstedt Posojuje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske vožne listke. Cor. Cass & Chicago Streets, I. nadstropje, JOLIET, ILLINOIS. ^♦OKJ^O+O^O^O^O+O^O+O^O^OC Deluje na duh In telo. j Nekaj je potrebno, da krepi ■ telo in vzbuja veselje do dela. i Severov želoflčiii grenče > stori to. Pred vsem krepi tej i lesne moči, napravlja ruiši- I čevje upogljivejše, pomirja • živce, čisti in množi kri.— • Boljšega zdravila ni zoper bo-! lezni želodca ; Cena je 50c. in $1. I w. F. SEVERA, | apotekar v Cedar Rapids, Iowa, \ NA PRODAJ PRI I A. GOLOBITSH, I 799-805 N. Chicago St., Joliet, 111. o*o*o*o+o*o++o+o«o+o+o+o+o JOHN GOLOB 203 Bridge Street, v Jolietu. IZDELUJEM KRANJSKE HARMONIKE najboljše vrste in sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je............«18 do 40; cena 3 glasnim.......125 do 80; cena 4 glasnim, .od $55 do $100; cena 5 glasnim od $80 do $150. Na željo rojakov uglasujem orgije ,,sharp" ali „flat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi. Nova spričevala. Black Diamond, Wash., 22. avjr. 1900.—Dra«! rojak—Nisem le nadejal, da ml bodete moje harmonike toll izvrstno popravlU tedaj ko sem vara jih bil poslal v popravek ker som jih le mislil zavreči. Večkrat sem bral v naSih časopisih, da vi Izdelujete harmonike zato sem se tudi namenil, da jih pošljem vam v popravo. Sedaj vidim vaSe izvrstno delo in je ne morem dovelj prehvaliti, silno sem sedaj vesel harmonik. Zato vas vsem rojakom najtopleje priporočam. Oe ima kdo svojo harmonike poškodovane, naj se le obrne na vas in bo dobro postrežen ter zadovoljen z delom. ANDREJ KHŠMANP, Blaok Diamond, King Co., Wash. Rook Springs, Wyo., 28. okt.-SpoJtovanl prijatelj Prejel sem vaSe harmonike 20. t. m. Igral sem nanje in mi prav ugajajo. Nisem »e nadelal, da bi bile toli natančno po moji volli narejene kot so. Vsled tega Selim, da bi se vsakdo kar »B tiče dela na harmonikah obrnil na vas, ŠTEFAN POTOČNIK, Bi 65 Rock Spring«, Wyo, William Reitz dekorator in barvar. VSE DELO GARANTOVANOIN najfinejše. Anton Horwat izdelovalec avstrijskih viržink Cene viržinkam so $22.00, drugim smodlcam od $20.00 do $120.00 na tiso? komadov. Vse te smodk- so EDINE UNIJSKE, ki jih izdeluje Slovenec v Ameriki. Ob jednom priporočam Slovencem in Hrvatom svoj vedno-z dobrimi jedili preskrbljen SALOON in lopo urejena prenočišča. Aiafflmi ToL':"- Kdor si želi postaviti lilso ali jo hoče popraviti ali ima kaka druga tesarska dela :naj se obrne na rojaka:-- MATIJA FINK 706£ Ottawa St., Joliet, 111. Ste li gluLtii? Sleherna GLUH OS T ali TEŽKO SLIŠAN,JK se sedaj ozdravi potom iiuSe noVe izmijdbe; sam« gluhi so neozdravljivi UMEN,JI! i>0 (3 LAV t PRKSTANE NEMUDOMA. Popisi nain svoj slučaj. Nasvet in pregledani« zastonj, Ozdravi se doma proti majhnemu plačilu. TI,, TlnltniilB Aural Institute, S^Pc^fiJ Pokliči po telefonu št. 2033 ALEXANDRA DARAS, za stenski popir, barve, olja, steklo, slike, okvire itd. pa tudi barvanje, črnenje, črtanje, slikanje črk itd. ALEXANDER DARAS, 122 Jefferson Street, Joliet, Illinois. S. HONET, 206 Indiana St.. JOLIET, ILL. Izdeljujem najfinejše moške obleke od $15 do $28. Siikno si lahko izbereš pri meni, imam vzorce in blago. Slovenci, obiščite me pogostokrat. FRANK 10GEL, SALOON, (S posebnimi sobami.) Točiva Porterjevo in v steklenicah tudi Auheuser- Bush pivo, dobra domača viiia, fine wliiske m sniodke. Na razpolago vedno prost luneh, ob sobotah še posebno. — V obilno obiskovanje se priporočata FRANK R0GEL in JOE LEGAN. na 2&KT* JOLIET, ILL. STENSKI PAPIR po eden cent rola in višje. Barvanje šip in popravljanje oken izvršujem po nizkih cenah. Fred Schott 413-415 Jefferson St.. JOLIET. ILL. ANTON SCHAGER 309-310 Barber Building v Joliet, Illinois. JAVNI NOTAR So. Water St., Joliet, Ills. Naročila se lahko tudi pošiljajo po pošti na P. O. Box 1673. Točna izvršitev je vsakemu zajamčena. in GLAVNI ZASTOPNIK The Fidelity Mutual Lite Insurance Company of Philadelphia in driuih zavarovalniških dražb za življenje in proti ognju. MJPJIippii?lilfil$ AMEMAMI SLOVENEC. Ustanovljen 1. 1891. Prvi slovenski IMM list v Ameriki, Izdaja Slovetisko-amerikansko Tiskovno društvo V JOLIET-U, ILL, IZIDE VSAKI PETEK. Za Ameriko stane: za celo leto . . $ 2.00 za pol leta . . . $ 1.00 Za Evropo, Afriko in drugo inozemstvo: za celo leto . $3.00 ali 15 kroti, za pol leta $1.50 aH 8 " Posamezni listi po 5 c. Oglasi po pismenem dogovoru. Dopisi brez podpisa se ne sprejemajo. Rokopisi' se ne vračajo. Če se naročniki preselijo z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivališča. DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 812 North Chicago St. JOLIET, ILL. DENAR in naročila pa na tiskarno: AMERIKANSKI SLOVENEC, cor. Benton & Chicago JOLIET, ILL. Tiskarne telefon št. 509. Uredništva telefon št. 1511. ,,AMERIKANSKI SLOVENEC". PuhliHhed weekly at Joliet, 111. by ,,The Slovenic-American Printing Co." cor. Benton Chicago iStrs., Joliet, Ills. The only Slovenio paper west of Ohio and the Organ of the Grand Carniolian Sloveuic Catholic Union of the United States of America. Subscriptions $2.00 per year. Advertising rates sent on application. Entered nt the Post office at Joliet, IU. as second Class matter. CERKVENI KOLEDAR. 21. april Nedelja 2. pov. Anzelm. 22. ,, Pondeljek Soter in Kaj. 23. ,, Torek Adalbert. 24. ,, Sreda Run j. 25. ,, $etrtek Marko. 28. ,, Petek Marcelln. 27. ,, Sobota Anastazij. Vera in razum. O razmerju razuma do vere je napisal berolinski vseučiliŠčni profesor dr. Paulsen daljši članek, v katerem je označil naslednja tri stališča : 1. Macijonalizem, ki priznava razumu, da je zmožen sam iz sebe vstvariti zistein absolutne resnice, ki ja likratu iste vrednosti, kakor vera. Plato (429) in Aristoteles («84 po Kr. r.) in Hegel (1770 po Kr. r.) so trdili, da stoji razumna najvišjem mestu in da je vladar resnice. 2. Jrracijonalizem je v polnem nasprotju s prejšnjim in uči, da ne ve razum prav nič od vere, da je vera samo vera, da je tedaj ni možno dokazati in zato tudi nima z razumom nič opraviti, da je vera zadeva srca in ne možganov. Na tem stališču je stal, — po mnenju dr. Paulsna, — tudi Martin.Luther. Dandanašnji ■ stoji le še' thaVo protestantov na tem : stališču. 3. Semiracijonalizern (srednja pot) priznava višje resnice, katerih smo postali deležni po božjem razodetju, vendar je mnogo temeljnih verskih resnic, katerih istinitost in možnost se da z razumom dokazati. Tega načela je bil sv. Tomaž Akvin-ski in soglasno sv. katoliška cerkev. Kratko se da to tako-le povedati: Prvo naziranje trdi, da ima razum sam odločati v verskih stvareh, drugo naziranje trdi, da nima razum z vero nič opraviti, tretje naziranje pa zagovarja srednjo pot, kjer se vera in razum lahko združita. Katerega stališča so bodemo mi oprijeli, da si bomo ložje zagotovili večno izveliČanje? — Kar določa r a z u m takozvanega filozofa, nikakor ne moramo priznaval kot edino pravo versko resnico in to žo zato ne, ker že imamo zopet vzrok razuma, ki nasprotuje trditvam, za katere bi se vsi filozofi razuma nikdar ne združili. Kar je včeraj eden določil kot resnico, je danes drugi to že ovrgel. To se je ponavljalo od Platonovih časov pa do Ilarlmana, ki je nehal pri "neznanem". Kaj pa je vendar to "neznano" ni določil on, niti kak drug človek. Pri teh filozofičnih navskrižjih se prav lepo podajo Kristusove besede: "Vsako kraljestvo, ki ho eamemu sebi nasprotno, bo razdejano; in vsako mesto, vsaka hiša, ki ne bo složna in edina, bo razdejana." (Mat. 12, 25.) Razum se je smatral za kralja in zato se mu je zdel Kristusov nauk, katerega je vpeljala sveta cerkev, kot veliko razžaljen je. Začetek sa-mopoveličanja človeškega razuma je bil že v paradižu. Satan je govoril k prvim starišem : "Kakor Bog bosta postala!" (Mojz. 3, 5.) Nezmotljivo besedo božjo je označil kot laž: "nikakor ne bosta umrla, oči se vama bodo odprle." (V. 4, 5.) Če bi bil človeški razuni v stanu podati nam vsaj upanje, da bi kdaj zajemal iz samega sebe verske resnice, tako bi bil to že davno dosegel. Večne resnice sv. vere zarnorejo priti samo od Boga; poslanec božji pa, ki jih prednaša, se mora izkazati o svojem poslanstvu. Preizkustvo, če je njegovo poslanstvo od Boga, pristoji človeškemu razumu. Nadalje imajo tudi verske resnice nekaj temeljnih potez na sebi, ki so dostopne človeškemu razumu, pa je razum sam vsled splošne ali pa zasebne krivde posameznika popolnoma zatemnel. Raziskavanje so-glašanja vnanjega razodevanja z notranjim spoznavanjem pripada drugemu delu naloge razuma, nasproti naukom razodetja. Razum ima tedaj tudi svoj delokrog. Kristus je sam prav tako dovolil preizkušati svoje poslanstvo. "Ako ne izvršujem dela mojega očeta, tedaj mi nikar vrjeti (niti v zlo se ne more šteti), ako pa jih izvršujem, tedaj vrjemite delom, da bodete izpoznali in verovali, da je oče v meni in da sem jaz v njemu. (Jan. 10, 37, 38.) Njega priznavati kot sinu božjega in mu verovati, je bilo Judom izvanredno težko. Zato je ponavljal opetovano : "Dela moja izpričujejo. (Jan. 10, 25.) Ako ne verujete, da je oče v meni in da sem jaz v njemu, tedaj verujte zaradi del mojih." (Jan. 14, 11, 12.) Dalje je govoril Kristus: "Če bi ne bil izvrševal med vami del, katere i ' ui še nikdar nobeden delal, bi ne grešili, sedaj pa ste ista,(dela) videli in vendar sovražite mene in mojega očeta!" (Jan. 15, 24.) Kristus ni nikdar delal takih čudežev, katere bi bilo lahko tolmačiti kot slepilo; vsi so bili taki, da jih je moral vsakdo priznati aa dela božja, n. pr. ozdravljenje slepo rojenega. Ta je rekel Farizejem: "Odkar stoji svet se ni še slišalo, da bi bil kdo ozdravil po rojstvu slepega." (Jan. 9, 32.) Obuditev Lazarja, ki je že tri dni ležal v grobu in je bil že pričel gniti. (Jan. 11, 17, 39.) Potem obuditev mladeniča v Najmu, ki se je izvršila na javni cesti zunaj mestnih vrat. Utis tega čudeža je bil silen na vse prisotne. "Vseh se je polotil velik strah; hvalili so Boga in govorili: velik prerok je vstal med nami in Gospod Bog je obiskal svoje ljudstvo." (Luk.7, 16.) Učenca pa sta rekla na potu v Emaus: "Bil je velik prerok, mogočen v besedi in dejanju pred Bogom in ljudmi." (Luk. 24, 19.) — Nevera v Kristusa je bila torej že v tistih časih velik greh in je še dandanes; kajti vsakdo seje lahko prepričal in so še lahko prepriča o njegovem božjem poslanstvu s svojim človeškim razumom, ako raziskuje o tem brez predsodkov. Ako pa kdo raziskovalcev ne najde resnice, je zaslepljen po kaki krivdi. Zaradi tega je utemeljena, čeprav za mnoge, strašna beseda iz ust Gc spodovih: "Kdor ne veruje, je že sojen." (Jan. 8, 18.) Nevernik čuti vedno to sodbo že sedaj na ,zemlji; Kristus pravi : "Duh bo prepričal svet o grehu, da niso v mene verovali!" (Jan. 16, 9.) "Vi bodete umrli vsled vaših grehov, ako ne verujete, da sem jaz. (Mesija, sin božji.)" (Jan. 8, 24.) — Ta notranja sodba vzbuj a strah; iz strahu se razvije sovraštvo do Boga in njegovega kraljestva sv. cerkve. Pri vprašanju: "razmerje razuma do vere" sta pred nami, kakor sledi iz navedenega, dva objekta: prvič oznanjevalec naukov in vsebina naukov samih. Za oba predmeta nam služi VI. evangelij sv. Janeza o dogodku, ko je Kristus pomnožil kruh in s tem zvezan nauk o zakramentu sv. Rešnjega telesa. Gospod je preizkušal Filipa in mu je stavil vprašanje: "Kje bodemo kupili kruha, da bomo nasitili to množico 4000 mož?" (V. 5, 6.) Bilo je namreč vsega skupaj samo pet kruhov in dve ribi. Vsi so bili nasičeni in vendar jo bilo ostalo še dvanajst košev koščkov. LTtis tega čudeža se zrcali v besedah: "To je resnično prerok, ki ima priti na svet." (V. 14.) "Hoteli so ga postaviti kraljem, on pa je zbežal na goro." (V. 15.) Ta dogodek je bil gotovo samo priprava za nauk naslednjega dne, da bode spremenil svoje meso in kri v podobo kruha in vina in da bode to podelil človeštvu za zavživanje. Ko so prišle množice zopet za njim, jih je učil: "Jaz sem živ kruh z nebes ; kdor bo jedel ta kruh, bo živel vekomaj; kruh, katerega bom jaz vam dal, je moje meso, katero bom daroval za življenje sveta." (Jan. 6, 52, 56.) Zoper to so Judje mrmrali. Tedaj pa jim je Gospod tako-le zagrozil: " Če ne boste jedli mesa človekovega in ne pili njegove krvi, ne boste imeli življenja v sebi!" (V. 55. et. c.) Mnogo jih je reklo: "Govor je trd, kdo ga zamore slišati (razumeti). (V. 61.) "Od tega časa je šlo (celo) mnogo njegovih učencev od njega in niso hodili več za njim." (V. 07.) (Konec prihodnjič.) Avstrija iti Mehika. V predzadnjem izdanju smo poročali, da so v Mehiki v Queretaro, na onem nesrečnem mestu, kjer so bili ustrelili Maksimiljana,ibrata avstrijskega cesarja Frančiška Jožefa, zgradili majhno kapelico z dovoljenjem predsednika Diaza, ki je bil ves čas najhrabrejši bojevnik zoper Francoze in "usiljivca" Maksimilja-na. H blagoslovljenju te kapelice pa so z Dunaja odposlali kneza Khevenhuellerja in legacijskega svetnika kneza Karla Fuerstenberga, predsednik republike mehikanske Diaz pa bo sam zastopan po odposlancu pri blagoslovljenju. To se sedaj smatra kot prvi čin zbližanja.Kakor je znano, je avstrijska vlada takoj pretrgala vsako di-plomatično zvezo z Mehiko, ko so tam umorili nesrečnega Maksimil-jana. Sedaj pa se že govori, da bo Avstrija odprla konzulat v glavnem mestu Mehiki. General Porfirio Diaz, sedanji prezident republike, ni imel pri Maksimilijanovem usmrčenju prav nikake dejanske krivde. Diaz je stal tedaj s svojimi četami pred glavnim meslom Mehiko in dva dni poMaksovismrti,je mesto prisilildo udaje. Maksa je vje.l general Esco-bedo pri Queretaro in 19. junija 1807 so ga že ustrelili na podlagi smrtne obsodbe pred vojaškim sodiščem, katero pa je potrdil tedanji predsednik Juarez. Največ so do padca Maksimilijanu pripomogle Združene države. Tedanji državni minister Seward ni preje jenjal, da je izposloval, da je bil primoran Napoleon Ill.odpokli-cati vse svoje čete iz Mehike. Seward je ravnal kot amerikanski državnik povsem pravilno in mu tega ni šteti v zlo. Ko pa so pustili zapeljivi Francozi Maksimilijana na cedilu, le-ta ni maral sramotno bežati v Evropo, pa je raje začel obupni boj na čelu male peščice domačinov in vojakov, katere je bil privlekel seboj zoper vedno množečo se in močnejšo republiko. Predsednik Juarez pa je potrdil smrtno obsodbo, navzlic temu, da ga je za Maksimilijana prosil milosti celo sam Seward, to pa zato, ker se je dal dobrosrčni Maks od Francoskega generala Bazaine zapeljati, da je izdal dekret, v katerem je izdal V8e republiki zveste pristaše za ban-dite in razbojnike, katere je smeti pobiti kakor pse na cesti. Da so bili na dunajskem dvoru nejevoljni na mehikansko republiko je docela naravno in drugače sploh biti ne more. Toda vsaka stvar ima svojo dobo, svoj čas. Vrhutega pa ni niti pripadala odgovornost zaradi usmrČenja Maksimiljana za svo> bodo in neodvisnost se boreči republiki, moralno odgovornost je nosil francoski cesar, ki je bil izpeljal Maksimilijana v Meksiko, pa ga je potem pustil na cedilu, ko se je u-strašil strica Sama, ki mu je bil malo s prstom zagrozil. Toda čez tri leta je doletela francoskega cesarja do malega ista usoda, ko so pahnjenega raz prestol ujetega imeli Nemci. Avstrijska dinastija ni ni nikdar očitala Napoleonu III. njegove krivde na umoru Maksimiljana. Prišel je čas, da pozabi tudi avstrijski dvor na jezo in sovraštvo, pa da zopet otvori politično in di-plomatično zvezo s krepko, procvi-tajočo se republiko. Ogri so pozabili svojo jozo in so se sprijaznili z Avstrijo, popustili so ubite generale in vodnike j iz leta 1849 v nema r. Po najnovejšem, naravnost viteškemu činu predsednika mehikanske republike gospoda Diaz je Avstriji omogočeno to izvesti, ne da bi padla najmanjša senca na njeno čast in ugled. Predsednik Diaz je prišel takorekoč prijazno naproti, ne da bi bil v to prisiljen ali pa da bi pričakoval od tega kakega dobička. Postopanje predsednikovo je bilo samo čin uljudnosti, kipa mora vzbuditi v Avstrijcih simpatijo, od-puščenje. V zadnji številki našega lista smo priobčili mnenje Amerikanca John W. Fosterja o Mehiki, ki naravnost obožava to mlado republiko. Iz tega poročila j« razvidno, da je Mehika postala eno svetovnih tržišč,za katero se ruj^ejo in pehajo vse države, samo Avistrija'se drži jezno od daleč. Sedaj so poravnani dolgovi, račun je sklenjen, mehikanska republika je prišla prijazno naproti. Če ne bo avstrijska vlada sedaj porabila te ugodne prilike in ne bo zopet u-peljala navadnih odnošajev, potem kaže, da ne razume toka časa in da hoče svetovni razvoj prespati. Avstrijska trgovina je že doslej čutila precej trdo posledice tega sovraštva. Prišel je čas, da se temu odpomore. Besedilo pogodbe glede Mandžurije. Tam daleč v vzhodni Aziji je pretilo priti do vojne. Vzrok tolikih in tako silnih groženj in krutega rožljanja s sabljo je bilo besedilo naslednje pogodbe, katere pa sedaj za enkrat še ni podpisala Kitajska : 1. Vojaški governor v Šenking-Cevg naj se povrne na svoje mesto in naj napravi mir in red. On prevzame tudi odgovornost, da se ne bodo poslej več motila in ovirala dela ruske železnice in da se že vzgrajena proga ne bo poškodovala. 2. V glavnem mestu Mukdenu in drugih važnejših krajih bodo ostale večje ruske vojaške posadke, katerih namen bo stražiti progo in čuvati javni mir in red. Generalni go-verner in krajevni uradniki morajo z ruskimi uradniki prijazno in složno postopati, posebno pa jim morajo ppstrežljivi biti pri naseljevanju vojakov in delavcev in pri nakupovanju žita. 3. Ker so v provineiji Šenking tudi regularni vojaki pomagali vsta-šem razdirati progo in drugo rusko premoženje, je dolžnost generalnega governerja, da takoj razoroži vse redne vojaške čete. če se bo to raz-oroževanje izvršilo v miru, naj se tem četam kazen za storjeno spregleda. Vse vojne priprave, ki se nahajajo po arzenalih, katere RuBi še niso zavzeli, se morajo izročiti ruskim častnikom. 4. Vse utrdbe v provinciji Šenking, katere še Rusi niso zasedli, se morajo vpričo ruskih in kitajskih uradnikov podreti tako, da ne morejo več služiti prvotnemu namenu. Isto je učiniti tudi s zalogami smodnika in druzega streljiva, kolikor se jih neobhodno ne rabi. 5. Yington (Ninčvang) in sosedni okraji ostanejo pod rusko upravo in sicer tako dolgo, da bo red in mir popolnoma zagotovljen, potem pa se bo ta del izročil kitajskim uradnikom. 6. V vseh mestih in trgih provin-cije Šenking bodo ustanovili večje oddelke policije na konjih in peš v varstvo s trgovino se bavečih slojev. O številu, uniformi in orožju pe bo določilo pozneje, ko bodo nujnejše stvari dovršene. 7. V Mukdenu bo poslej posebni carski namestnik, ki bo posredoval med kitajskim governerjem v Mukdenu in ruskim v Liaotung. Ta carski namestnik mora biti o vseh ukrepih kitajskega governerja že naprej poučen. 8. Ce bi se governerjeva policija izkazala nezmožno za svojo bodočo nalogo, potem mora carski namestnik o tem takoj obvestiti governerja v Liaotung, ki naj pošlje vojaštvo v označene kraje na kitajsko odgovornost in na kitajske stroške. 9. V slučaju nesporazuinlj en j a ali pa napačnega tolmačenja pogodbe je merodajno rusko besedilo pogodbe. Predstoječa posamezna določila bo kitajski generalni governer Ceng takoj po povratku v Mukden izvršil, če bi se pozneje pokazale kake pomanjkljivosti v tej pogodbi, potem se bodeta kitajski governer v Mukdenu in ruski governer v Liaotung pogajala o posameznih zadevah. — Tako se glasi tista sloveča pogodba med Rusijo in Kitajsko, ki je razburila toliko duhov. Kitajska pogodbe še ni podpisala, toda to položaja nič ne izpremeni. Ako ne podpiše navedene pogodbe, — govore ruski krogi, —potem bo prisiljena podpisati pogodbo, ki bo za Kitajsko še slabejša. Francoz o smehljajočem McKinley-u. Nek odličen sotrudnik francoskega lista Matin potuje po Ameriki. Imel je tudi srečo, da je bil predstavljen predsedniku Mclvinley-u, katerega je tudi obširno opisal v daljšem pismu. Dotični opis se glasi približno tako-le: "Obraz McKinleyev izraža pravo očetovsko in odkritosrčno dobrohotnost. Gledal sem mu odprto v obraz. Njegove čiste in odprte oči so odgovarjale mojim vprašujočim pogledom, ne da bi se le količkaj povesile. Zdi se mi, da čuti, da hočem preštudirati, da se hočem uglo-biti v vse skrivne kotičke njegove duše. Na obrazu mu igra vedno lju-beznjiv, naraven smehljaj, ki odvzame vsakemu zmešanost in zadrego ter upliva tako, da je možno pozabiti na to, s kom da se občuje, če bi njegova možata in ponosna postava ne pričala o visokem mestu, katero zavzema. "Ni je bolj karakteristične stvari na njem, kakor je to smehljanje. Začenja se na ustnih, katerih sveža debelost in estetična vzbočenost jasno priča o nekdanji finosti, potem se podaljša proti očem in čez nje, v njih pa vzbudi vesel, svetel, svež, jasen blesk; razliva se od tod po celem obrazu, ki nosi v celoti živ izraz mirne sreče. Pa tudi njegove geste, njegovo gibanje in premikanje, vse je strogo pod utisi tega smehljanja. Zdi se tudi, kakor bi se smehljali ti debeli in skrbno negovani prsti, kakor bi se smejale njegove noge, ki vise mirno na gu-gajočem se stolu. Tudi njegova obleka se smeje. "Predsednik ima na svojem obrazu v resnici radosten, zadovoljen in človeško vesel izraz. On je srečen človek. "Povejte mi", — se je obrnil proti meni, — česa iščete ali bolje: kaj mislite najti v Združenih državah?" — "Kar iščem, gospod predsednik, to je težko najti. Jaz iščem amerikanski duh, ta posebni duh, ki prav tako ekzistira, kakor vsak drug duh, ki se povsod japno in razločno zrcali pa vendar nikjer, ki je povsod, a vendar nikjer." "Škoda, — je dejal gospod Mac-Kinley, — da sem predsednik, drugače bi vam bil morda v stanu raz-kazati, kje in kako se ta duh, ta genij skriva. Na vsak način bi vara o tem lahko mnogo pravil. Vendar pa se nadejam, da bodete sami lahko našli dušo amerikanskega ljudstva, ako bodete pazno gledali." — Nekaj časa je navzel njegov obraz resne poteze in čelo se mu je za hip zmračilo, kakor bi se ne mogel česa spomniti. Takoj pa se je zopet vse zjasnilo in oni odkritosrčni, jasni, veseli smehljaj se je zopet razlil po obrazu. Za vzdrževanje m i r u na Filipinih rabi naša vlada 50.000 vojakov. Zelo nemiren mir je to. Kitajski premogovnik' premorejo dvajsetkrat toliko pre' inoga kakor evropski. Č r n i m a r m o r, kije nepre-cenljive vrednosti, so našli v Bayfield County, Wis. V Tokio na Japonske® grade nadulično železnico. Stroške je dovolil parlament že leta 1895. Sadnega drevja so naštel' letos na Pruskem 90,222,375, komadov, kar je gotovo lepo število- Alfred Dreyfus bivši francoski častnik, ki je povzročil tol' znamenito in umazano Dreyfusovo afero na Francoskem, bo izdal v maju veliko knjigo spominov T francoskem in nemškem jeziku. Gg. naročnike, katerim je potekla naročnina, opominjamo, da jo v kratkem ponove, kajti izdavanje tako lepo urejeranega lista nam po vzročavelike stroške Največji orjak v Z d r ženili državah je dvajsetletni Beaupre, sin nekega farmerja, ki tehta 387 funtov in je visok 7 čevljev in osem palcev. Fant pa še ve-dno raste. F - Na tiskan papir stopat' in ga v blato pogažitii smatrajo Kitajskem za velik greh. Zato so pa na vseh voglih večjih ulic za pap'r napravljene shrambe, kamor nosij0 ljudje vseh stanov papir, ako Si sapa zanese kaj po ulici. "Carrie Nation" cigare 80 postale moderne in neki gostilnioar je celo krstil že žganje po znameniti temperenčanki, ki se vsled teg4 •zaničevanja" čuti razžaljeno J" bo vložila tožbo. Neki pristaš paje krstil z njenim imenom — teličk8 in ona se je baje čutila počaščeno, j Na pariški raztavi je bil° lani razstavilo 75.531 ljudi svoj® izdelke. Od teh jih je bilo na različne načine odlikovanih 42,798, torej se malo več, kakor polovici Iz tega sledi, da ni bog ve kak3 čast na razstavi odlikovan biti, Pa° pa je neoast, kdor ni odlikovan. Dobrosrčne porotnike ima vsekakor mesto Petrograd-Pretečeni mesec so sodili 22 letno dekle ki je bilo obdolženo radi dvanajstih tatvin. Dekle je odkritosrčno priznalo vse tatvine, zraven p® navedlo okoliščine, v katerih je bil" prisiljeno izvesti tatvine. Dobrosrčnim porotnikom se je dekle tako smililo, da so jo oprostili in ji zl žili vsi skupaj precejšnno svoto denarja za začetek lepše in boljše bodočnosti. Sladkorja porabimo o J- Kraker, 501 3rd St., Anaconda, Mont, niki- " 1 Anton Štefanič, Box 852, Soudan, Minn. [ Jos. Culik, 1009 E. B. St., Pueblo, Colo. Finančni ( JoHN Kukak> 920 Chicago St., Joliet, 111. odbor- \ JoHX Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, III. I A^ton Fir, 12329 Parmel Ave., West Pullman, 111. Pravni | Mihabl Skebe, 1220 St. Clair St., Cleveland, O. ' odbor- \ John Oberstar, 3d St. 1115, La Salle, 111. I Mat. Pruanovič, Box 375, Virginia, Minn. Prizivni ( Martin Fir, 1103 Scott St., Joliet, 111. odbor- \ Štefan Kukak, 920 N. Chicago St., Joliet, III. ( Joiin Grdina, 1751 St. Clair St., Cleveland, O. VSE DOPISE pošiljajo krajevna drnštva na I. j ednotinega tajnika (M. Vardjau-a) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jedllOtiliega tajnika (M. WARDJANA) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem. Pristopili so: K društvu sv. Jožefa 16 Virginija, Minn., Andrej Kotnik 2570 rojen 1871, Jakob Ausec 2571 roj 1857, Jernej Gerl 2572 roj 1861, Martin Jakša 2573 roj 1869, Jan. Hribar 2574 roj 1871, Matija Hrbar 2575 roj 1877, Andrej Vidmar 2576 roj 1856, Mihael Ule 2577 roj 1860, Andrej Plos 2578 roj 1866, Frank Ausec 2579 roj 1875, Anton Piruat 2580 roj 1875, Anton Palčič 2581 roj 1866, sprejeti 8. aprila 1901. >> Društvo šteje 117 udov. 4 društvu sv. Jožefa 43 Anaconda, Mont., Matija Urih 2582 roj 1879, Franh T. Miller 2583 roj 1863, Pavel Kekich 2584 roj 1857, sprejeti 4. aprila 1901. r. v Društvo šteje.72 udov. , društvu sv. Jožefa 2 Joliet, 111.. Ignac Škrabec 2590 roj 1882, Alojzij Fortuna, <591 roj 1881, Jožef Turk 2592 roj 1873, sprejeti 15. aprila 1901. f Društvo šteje 179 udov. društvu sv. Barbare 40 Hibbing, Minn., Frank Muren 2593 rojen 1861 sprejet i- 15. aprila 1901. Društvo šteje 32 udov. * društvu vitezov sv. Florijana 44 So. Chicago, 111.. Valentin Smotrila 2567 rojen 1868, Jožef Petretiž 2568 roj 1869, Frank Perovšek 2565 roj 1881, sprejeti 8. v aprila 1901. Društvo šteje 58 udov. ^ društvu sv. Petra, 30 Red Jacket, Mich., Peter Cvetkovič 2563 roj 1881 sprejet 6. v aPrilal901. Društvo šteje 126 udov. 4 društvu sv. Cirila in Metoda 4 Tower, Minn., Jožef Centa 2564 roj 1865 sprejet t? aprila 190P. Društvo šteje 214 udov. v društvu sv Štefana 1 Chicago, 111., Janez Falejan 2565 roj 1867 sprejet 8. aprila t- . 1901, Frank Zla toper 2566 roj 1869 sprejet 8. apr. 1901. Društvo šteje 76 udov. a društvu sv Janeza Krstnika 13 Biwabik, Minil., Anton Zaje 2585 roj 1882, Jožef Nerlan ">586 roj 1879, Matija Tomec 2587 roj 1877, Janez Novljan 2588 roj 1875, Nikola Škofic (589 roj 1859, sprejeti 11. aprila 1901. Društvo šteje 45 udov. Odstopil je: 0(1 društva sv. Jožefa 16 Virginija, Minn., Janez Š6nk 1131, 8. aprila 1901. Društvo šteje 116 udov. Prestopil je: ^ društva vitezov sv. Jurija 3 Joliet. k društvu sv. Jožefa 2 Joliet, Jožef Jurje-v'č 250, 15. aprila 1901. Prvo društvo šteje 46, drugo 180 udov. Izločeni: društva sv. Jožefa 16 Virginija, Minn., Alojzij Smrekar 1166, 8. aprila 1901. j, . Društvo šteje 115 udov. društva sv. Jožefa 43 Anaconda, Mont., Jožef Galle 1995, 4. apr. 1901. 1). š. 71 u. . Naznanilo o izplačanih nakaznicah. 0, V !. društvu sv. Vida 25 Cleveland, 0„ za Ivano Petrič soprogo Ant. Petrič $'<00. , " sv. Frančiška Beraf. 46 New York, ia Jakopa Jakša $1000. " sv. Alojzija 42 Steelton, Pa., za Jurija Kostelc $1000. Opomba tajnikom in zastopnikom društev K. S. K. Jednote. t>fj trosim, pošiljajte bolj redno denar in sploh vse uradno stvari na I: tajnika. — HI .Pošiljanju denarja naj se samo toliko pošlje-, kolikor je tajnik assessal. Dosedaj bile °0ben assessment v redu poslan, pazite toraj zanaprej. — Knjige, katere so *ust Za ^"janje denarja, niso bile pravilno napravljene, pošljem torej vsakemu 1, opniku novo knjigo, katera je tako urejena, da vsak lahko natanko denar pošlje te'n sebi in meni mnogo nepotrebnega dela in pisanja prihrani. 0 določbi 6. generalnega zborovanja v Chicagi o zadevi soprog. B. j^°Proge bivajoče v stari domovini so ne sprejemajo od 1. januvarja 1901 v K. oštaii .dnoto. One soproge pa, katere so bilo naznanjene pred 1. jan. 1901 so in in »r ej° udje K. S. K. Jednote, ker so bili njih soprogi že prej zapisani v društvo K- Jednoto. — Oni člani, kateri so zavarovani za $500 pa bi radi povišali | '&j?®»»lnino na $1000, morajo, ko povišanje naznanijo, imeti zdravniški list. — tllU s tudi RS- z&stopnike zaradi "bondov" ali poroštev, da vsi oni, katedru s, Potekli, taiste takoj ponovijo. — Prosim gg. zastopnike, naj blagovolijo vse er>e iadeve natanko spolnovati, da bode povsod natančen red. M. WARD J AN, I. tajnik K. 8. K. J., ^___. 903 N. Scott St., Joliet, 111. Iz delavskih krogov. Društvene vesti. Sv ' Ill> 16- aprila.—Društvo j " Cirila in Metoda, št. 8 K. S. K. /"mote bo imelo svojo redno rnese-t . ®ejo zadnjo nedeljo v mesecu *et" f8'. aprila. Društvo bo položilo »e.rtlet®i račun v pregled pri tej hilc 111 Zato Pr08im V8e gg- odbor-, ® Pregledovalce, da pregledajo <3ap knPge in račune. — Natis J°.opozariani vse one naše čisla-^■"dJt e' k' n'80 80 nobenem j)rj|.^vu' da naj ne zamude ugodne ^^ V katere jim sedaj nudi naše v°- ^nižana je namreč pristopen /a, P°l°vico, to pa zato, da je j,it|>g°ceno vsakemu rojaku pristopi ij zaniudite te ugodne prilike, Pot ° tra^a'a samo še dva meseca, t0 ' Pa bo društvo pristopnino j>a , P°viSal<>- Javite se tajniku ali T *t,eremu koli članu tega društva. ' ^anU U 8e možno javiti vsak trgovini "The Eagle" na N. ^decest* ali pa zvečer in ob *>ov . V n^eS°vem zasebnem sta-Po anJU „a 909 N. Hickory St. O-rjam hkratušetudi na to ugod- nost in prednost našega društva, da je možno poravnati mesečne prispevke vsaki dan in vsaki čas prvemu tajniku na označeni naslov, če namreč kdo nima časa ali pa prilike, da bi se seje udeležil. Z pozdravom Blaž Čvlik, J. tajnik. Federal, Pa., 15, aprila. — Naznanjam vsem članom društva sv. Jožefa, št. 21. K. S. K. J., da bo imelo to društvo svojo skupno velikonočno spoved in bo prejelo sv. obhajilo tretjo nedeljo po Veliki noči 28. aprila. Opozarjam vse člane na to. Kdor bi se ne udeležil skupne spovedi in bi se ne izkazal z spovednim listjkom, bo v smislu pravil izključen. Z pozdravom! Martin Tauchar predsednik, Box 57. Federal, Pa. Odgovor na vprašanja v 16. štev. "Am. 81." 1.) Gos tehta 20 funtov. 2.) Platno bi razrezal v 49. dneh. 3.) Polž bi potreboval 16 dnij. Pravilno rešitev vseh treh vprašanj nam je poslal samo Jožef Panian. Torej bo on dobival list jodno leto brezplačno. Joliet, 111., 17. aprila. -"Plate Mills" tovarna, katera je bila ustavila svojo delo lanskega leta v majniku, bo zopet začela delati. Delalo se po dnevi in po noči. Rabili bodo 250 delavcev. Cleveland, 0.16. aprila. — Tukajšnji stavbeniki se še vedno branijo plačevati svojim uslužbencem po 32 centov za uro. Zato so sklenili vsi člani "Building Trades Council" da bodo pričeli štrajkati. Če bi stavbeni pogodbeniki najeli kake druge neunijske delavce, med tem ko bodo unijski štrajkali, potem prete z generalnim štraj kom. East Liverpool, O., 16. aprila. — Med tukajšnjimi lončarji se pojavlja nezadovoljnost. Uslužbenci žgalnih peči zahtevajo po ill.50 od vsake poči, kar bi znašalo približno $4. na dan. Nezadovoljnost pa se zanaša tudi v druge okraje in ne bo dolgo, ko se bo pojavil štrajk. Vseh nezadovoljnežev je o-gromno število in v slučaju štrajka bo ustavilo 170.000 ljudisvojedelo. Tako ogromen štrajk bo seveda rodil velike posledice, zato se pa že trudijo oblasti, da bi nezadovoljneže kako potolažile. St. P a U1, Minn. 10. aprila.— Razni stavbeni rokodelci groze s štraj kom. Podjetniki so namreč e-noglasno zahtevali, da morajo vsi izstopiti iz "Building Trades Council," toda vsi člani so odločno ugo-varjali in rajši takoj opuste delo-kakor pa bi se uklonili takim samo, pašnim zahtevam. Pittsburg, Pa., 17. aprila.— Štrajk izdelovalcev jekla se bode močno razširil, če ne bodo lastniki ugodili zahtevam delavstva. Predsednik F. J. Shaffer Amalgamated Association je izjavil, da če ne bodo izdelovalci jekla dosegli s štraj-kom svojih pravic, da bode pozval še vse ostale, k njegovi organizaciji spadajoče člane na štrajk. Philadelphia, Pa. 17. aprila. — Supreme Court v Pennsylva-niji je odločila, da nima nobena zadruga pravice zavajati učence k pristopu v unijo (! !) W i 1 k e s b a r e, Pa. 15. aprila. — Štrajk v Carshops in Ashby se širi in sedaj so začeli štrajkati že vsi uslužbenci New Jersey železnice, vsega skupaj 625 mož. McKeesport, P a., 16. aprila _Vsi uslužbenci "Dowes Wood" nasadov, ki pripada nacijonalneinu trustu, so zahtevali enoglasno, da vsprejme vodstvo nasadov vse one delavce nazaj na delo, katere je bila odpustilo vsled tega, da so bili pričeli snovati unijo. Nadalje so izjavili, da bodo poslej ustanovili unijo da pa nima vodstvo nikake pravice se utikati v take, stroge delavske razmere. M a d i s o n v i 1 le, Ky., 16. aprila. — Operaterji premoga niso marali več plačevati določene scale in zato so stopili vsi premogarji v Christian in Webster na štrajk. Izjavili so tudi, da ne poznajo unije. Približno 1000 delavcev je ustavilo delo. Vsi premogarji so odločno za stavko in so prepričani, da bodo izvojevali svoje pravice. Madison-vijle je središoe ozemlja, po katerem se razteza štrajk in bo tudi vsako zborovanje tukaj. Načelnik "Uni ted Mine Workers" je izjavil v po zivnici za štrajk, da so lastniki premogovnikov delavce "osleparili" New York, 16. aprila. — Danes so dosegli pri konferenci med uslužbenci železnice in zastopniki družbe nekako sporazumljenje (?) zahtevam strojevodij in kurjačem so docela ugodili, drugim uslužben-oem pa se je naročilo počakati kakih šest mesecev, da bo vsprejela družba njihove želje,če pa ne dotlej se bodo pa znova započela poga janja. New York, 17. aprila. -Tukaj je sklenilo več unij različnih strok osnovati veliko neodvisno delavsko stranko po vseh Združenih državah ki bi posegala v politiko inorganizo-vala delavce ob volitvah. Načelniki dotičnih unij so izjavili, da so bili doslej še pri vsaki volitvi varani. Dokler je kdo kandidat se sladka, dobrika delavcem, ko je pa izvoljen pa slovesno pozabi na svoje obljube. N e w Y o r k, 18. aprila__Nav ski •ižja nad družbo centralno železnice in njenimi uslužbenci postajajo čiiudalje večja in sporazum-ljenja še dolgo ne bodo dosegli, da si se vsaki dan vrše skupne konference. W at e r t own, N. Y. 16. aprila — 400 tukaj poslujočih mašinistov je sklenilo zahtevati devet urni delavski čas. V slučaju da bi ne hoteli tovarnarji v to privoliti, so se odločili vsi mašinisti, da prično s štraj kom. Buffalo, N. Y., 10. aprila. — Kakih tri sto kotlarjev in kurjačev je začelo danes s štrajkom. Vsi zahtevajo povišanje plače. Pridružilo se jim je več strojevodij, ki pa zaise ne zahtevajo ničesar, ampak so se pridružili štrajkujočim kar samo iz simpatije. Koliko popijemo. prečevati velikansko žlo, ki se je z nezdravo hitrostjo širilo, so se pov-speli celo do velokoristnih prismojenih sklepov, kakor je oni o odpravi vojaških kantin, ki je pa zlo mesto odpravil, veliko poslabšal in razširil. Koristno je vsekakor tako poročilo, ker ne pusti fantaziji proste poti, ampak jo prisili na fakta in odnošaje. Nova razstrelila. Na podlagi uradnih podatkov je priobčil American Grocer v eni zadnjih številk, natančen pregled, koliko in česa smo popili v Združenih državah v preteklem koledarskem letu. Številke so zelo zanimive in izpodbijajo pred vsem nazore Kar. Nation. Jasno dokazujejo, da-so trditve temperenčank pretirane in bedaste. Prav nič ne izpričujejo, da se pijančevanje množi, da tako narašča da preti s pogubo. Nekateri hočejo vedeti, da blagostanje, javni blagor ljudstva pospešuje tudi njegove napake, da bi tedaj pri nas v zadnjih letih moralo pijančevanje narasti na nevarno in in pogubno stopinjo. Drugi pa zatrjujejo, da se prav s propadom javnega blagostanja pričenjajo napake narodov, da je tam več zla, kjer vlada pomanjkanje in da je med revnim ljudstvom bolj razvito pijančevanje in druge strasti, kakor pa med onim, ki stoji gmotno dobro in trdno. Zgodovina priča o drugi trditvi in tudi vladna statistika o zavžitih pijačah v lanskem letu jasno zagovarja drugo mnenje. L. 1900. je bilo v svoti izdani za pijačo samo toliko prirastka za kolikor se je pomnožilo procentuvalno število prebivalstva. L. 1898. je izdalo prebivalstvo v Združenih državah 1177 milijonov dolarjev za pijačo, 1. 1899. je izpilo za 1147 milijonov dolarjev in v lanskem letu je poteklo po grlu za 1228 milijonov razne tekočine. Od navedenih številk odpade 86 odstotkov na alkoholične" pijače in sicer 50 odstotikov na pivo, 70 odstotkov na vino, ostalo na žganje; skupni račun za te vrste pijače znaša «(1,059,562,787. Število nealkoholičnih pijač, kakor kave in čaja, pa silno naraščajo od leta do leta in prete počasi docela izpodriniti alkoholične pijače. V minulem letu se je izpilo, za 128.-706,530 dolarjev kave za 37,312,608 čaja, in za 6,000,000 Kakao. Znano je da je najpriljubijenejša pijača v Združenih državah kava in ne pivo, dasiravno se tako sodi. O tem pač najlepše dokazujejo številke. Razračunili so, da smo v preteklem letu popili 1,221,509,160 ga-lonov kave. Če je resnična trditev kulturnih historikov, da se oni narod bliža najhitreje k popolnosti, kjer izpodriva kava alkoholične pijače, potem se mi bližamo urnih korakov v temu cilju. (!) Od skupnega računa za pijače pripade na vsakega posameznika $16.17 na leto ali 4J- cente na dan. To pač ni preveč, saj je v to svoto prišteta tudi kava in čaj in jasno je, da je strah Kar. Nation neopravičen. Res je da ne da razračunja nje na posameznika pravega pregleda, zato ker je v Združenih državah mnogo ljudi, ki se vedno vzdržujejo alkoholičnih pijač. Toda polovico jih vendar ni vsega prebivalstva in 9 centov bi tudi še ne bilo preveč za pijačo na dan za po samezno osebo. Uradno poročilo je potolažilo nekatere uplivne kroge, ki so se bili dali zavesti pretiranim glasom vročih butic in so s strahom zrli na svoje podložnike in se izpraševali, kaj bo iz tega. Da bi pomagali pre- Vedno m ponavljajo fraze, da napredujemo. In v dokaz temu se naštevajo nove iznajdbe, ki človeku olajšujejo in omogočujejo delovanje. Koliko je ponudilo glede iznajdb preteklo stoletje, tega mi niti nismo zmožni zapopasti, ker smo se v tem rodili in razvili, toda če bi prišel kdo iz prejšnjega stoletja na svet, ta bi niti ne znal živeti.. .. Ce vsaka iznajdba res pripomore k napredku človeštva, o tem vladajo različna mnenja. Ravno najnovejši izum, o katerem poročamo v tem članku, ne spada v ono vrsto iznajdb, katere so človeštvu v korist, nasprotno ta iznajdba je novo morilno orožje, je tedaj iznajdba one vrste, katere ves naš "napredek" čudno osvetljujejo. In vendar je tudi taka iznajdba .velike važnosti, zlasti velike važnosti je za državo, ki bo prva posedala novo, strašno orožje. Pri Sandy Hooku se vrše in se bodo vršili vse poletje poskusi z novim razstrelilom. Seveda vlada kolikor mogoče tajno ravna in vsi poskusi se vrše tiho. Vendar se zatrjuje že sedaj, da je uspeh nove iznajdbe zagotovljen, da so se že vse nade izpolnile, katere so stavili —novo razstrelilo, da pa obeta nova iznajdba celo več, kakor se je smelo pričakovati. Novo razstrelilo so nazvali: mak-simit. lii česa da obstoji maksimit je seveda še najsvetejša tajnost, izvedelo pa se je že, da je glavni del iz pikrinove kisline, kateri so primešane še druge substance. Glavne vrline maksimitove so, da jc do cela neobčutljiv proti vročini in udarcem, česar jemaujkalo dosedaj lyditu, ki je vsled teh neredno-sti večkrat prehitro in nepravočasno eksplodiral. Z lyditom že takoj spočetka niso bili zadovoljni prav radi teh napak. Ves čas so se trudili, kako bi sestavili »izstrelilo, ki bi bilo manj občutljivo in bi se z večjo gotovostjo, uporabljevalo. Z najnovejšimi poskusi pri Sundy Ilook-u se je to doseglo. Maksimit odgovarja popolnoma vsem zahtevam, ki se stavijo nanj. Maksimit obeta pa še druge prednosti. Dosedanji torpedi so se v najvažnejših trenutkih izkazali radi svoje prepočasnosti docela neprak tični, sovražnik jih j« lahko opazil in pravočasno polovil, pa ni bilo nikake nevarnosti veS. Pri maksi-mitnih torpedih tega ne bo mogoče. V razstrelilu samem je gonilna moč, ki z gorkoto poganja projektil k svojemu cilju. Ta gor-kota, ki je hkratu gonilna sila, pa tudi vžge razstrelilo, vendar zanes Ijivo takrat, kakor se to naravna. Lyditovi torpedi so bili prav radi tega nezanesljivi, ker jih ni bilo možno uporabljati po lastni volji. Moč novega razstrelila bodo preizkusili na morju, kakor hitro bodo v ta namen izgotovljene j&klene plošče, katere postavijo za cilj. Delo bo približno v dvoli mesecih končano. Tudi v tem pogledu se računa s zanesljivostjo na vspeh. Maksimit pomenja nekaj važnega za bodočnost. Ako bode maksimit vselej in povsod vršil nanj stavljeno nalogo tako, kakor se je izkazalo pri prvih poskusih, potem se mora izvršiti velikanski preobrat v načinu vojskovanja na morju in na suhem. Vse mogočne oklopnice in drugi morski velikani, ki so veljali milijone in milijone pojdejo v staro šaro, ker bo njih prisotnost v bodoči vojni brez pomena. Mali torpedni čoln bo z gotovostjo uničil s pripomočjo maksimit* največjega morskega orjaka. Ista bo pela tudi po lukah in trdnjavah. Vsled svoje pomembnosti in velike važnosti pripelje pa maksimit seboj tudi ogromne stroške. Vsak strel velja $25,000, toda to se ni vse. Treba bode novih topov, novih za to primernih, veliko manjših ladij, novih trdnjav, staro pa pojde vse v pokoj. Kakor hitro se bodo izvršili zadnji poskusi na morju, se bo upeljal. maksimit v Združenih državah kot, vojno razstrelilo. Vzgradilo se ho takoj nekaj novih torpednih čolnov, za katere so načrti že izdelani; maksimit pa se bo porabil tudi kot strel j i vo za obrežne topove. Počasi se bo začelo razoboroževanje in stroški se bodo večali. Svetovni-inir . . . Orljentalska sodba. Nek mladenič, kije hotel potovati po svetu, je izročil svojemu sosedu, staremu možu sto denarjev v varstvo. Ko se je vrnil s potovanja in vprašal za svoj denar, je starec odločno tajil, da bi bil kaj prejel od njega. Zato ga je mladeneč tiral pred kadi-ja (sodnika). Kadi vpraša mladeniča: "Kje si bil, mladi mož, ko si izročil denar starcu?" "Pod nekim drevesom." "Na tu imaš moj pečat! Pojdi in pozovi drevo — pravi sodnik — da pride sem k sodbi; drevo bo ubogalo, ko bo videlo moj pečat." Mladi mož oddide. Ko ga dolgo ni nazaj, pravi kadi starcu: "Dolgo ga ni. Ali meniš, daje že prišel tje?" "Ne — Odgovori starec, —drevo je precej daleč. V tem času ni še mogel priti do njega." "Kako pa veš, starec—zavpije kadi, — kje da je to drevo?" Starec se je stresel. Ko se je mladenič vrnil, je povedal sodniku, da drevo ni hotelo iti njim. "Drevo je bilo že tukaj, — odvrne sodnik — in je tudi pričalo. Starec odštej mladeniču njegov denar!" V pojasnilo vsemu občinstvu. Na vprašanja mnogih oseb, trpečih na neprebavljanju, zaprtju, fla-tulenci, diareji, neprijetnem pehanju in vseh boleznih želodca, jeter ali ledvic, kakor tudi na boleznih r glavi, insomnije, melanholij«, ner-voznosti in otročjih in ženskih bolezni itd. naznanjamo, da izkušeni zdravniki priporočajo baš sedaj, ko se pomladno vreme tako hitro menja, da se rabi redno Triner-jevo Zdravilno Grenko vino, ki gotovo in hitro pomaga in je jako prijetno in primeroma najoenoje zdravilo. Greje in jači želodec, regulira prebav-ljavne organe, čisti kri in krepča ves organizem. Je najboljše zdravilo zoper take bolezni, toda utora se rabiti le pravo Triner-jevo Grenka vino, katero izdeljuje izključno le Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, in ne kaka ničvredna po-narejatev, ki več škoduje, kakor koristi in samo blati dobro ime izvrstnega Trinerjevega zdravila! Torej ne jemljite v lekarnah drugega Grenkega vina, kakor Triuerjevo,, ki je zajamčeno z dolgoletno izkušnjo. Pomlad. Poslovila se je zima s svojim ane-gom in ledom in mrzlimi vetrovi in napočila pomlad, da ogrne vso naravo v zelen plašč, prikliče nazaj ptice pevke in napolni zrak z vonjavo cvetic. Pomlad je logični eaa prenovljenja. Kakor dobra gospodinja osnaži in očisti hišo vse nesnage, ki se je nabrala po zimi, tako naj bi vsi, ki žele biti zdravi ia trdni očistili kri. Severov kri čistilec dela čuda na tem oziru. Narejen iz samih rastlinskih snovij vpljiva naravnost na kri, odstrani vse nečistosti, pokrepča telesne organe ia provzroči normalno in zdravo stanje vsega organizma. Prepreči utrujenost, boleznim, navadnim ta letni čas. Za vse bolezni kože, mozole, škrofelne, odprte rane, sploh za vse bolezni, ki izvirajo iz nezdrave krvi, je Severov kri čistilec gotovo zdravilo. Cena $1.00. Se prodaje v lekarnah in pri prodajalcih zdravil. Ni pristno, ako nima podpisa tede-lovalca. W. F. Severa v Cedar Ita- ■ pids, Ia. na vsakem zavoju. \ Prepozno Te so prostoročno izdelane iz najboljšega Havana listja. Ako si jo že poskusil, jo bodeš gotovo zopet zahteval. Podpiraj domač izdelek! C. W. KOPPELMAN, izdelovalec, CALUMET, MICH. X • 1 Črtica. Burja je silno brila in žvižgala skozi gole drevesne veje,se zaganjala v zidove, butala z odtrganimi deskami pri skednjih in silila skozi razpoke. Vzdigovala je droben, suli sneg, ga nosila po zraku ter sipala ljudem v obraz, za vrat, v oči in sploh kamor je mogla. Drevje se je okorno gibalo v vetru, in zmrzle veje so škripale zadevajoč se druga ob drugo. Od streli so visele dolge ledene svečo, s početka debele, so se proti koncu vedno bolj zoževale; bilo jih je povsod dolga vrsta, da je bilo videti, kot bi stražile pošlo-pja, in kot da jih je kdo nalašč tam namestil. Iz nizke lesene koče koncem vasi je b topil postaren mož; krčevito se je zavijal v dolg umazan kožuh z všito rdečo rožo na hrbtu. Na nogah je imel čevlje, suhe, rjave in od mraza razpokane z visokimi go-lenicami, na glavi klobuk, potisnjen globoko na oči, dabi selaglje ubranil snega in burje. Obraz je bil ves v gubah, povprečnih in podolgastih vrezanih globoko v uvelo kožo, — znamenje skrbi in truda, težav in britkosti. Mukepolna leta so prihajala in prinašala s seboj žalost in solze, dolbla in orala neumorno brazde in zareze v čelo in lica. Obrvi so mu bile osivele, in oči so gledale mrtvo iz globokih jamic; z redkimi lasmi zadaj na tilniku, ki so štrleli izpod klobuka, se jo poigraval veter in nosil snežen prah med nje, kot bi jih hotel še bolj pobeliti. Starec je prišel na cesto, ki je vo dila proti mestu, in hitro korakal dalje. Kamor je splavalo oko, sama snežena krajina, čisto bela in ledena, le tupatam je štrlelo v samoti golo drevo navpik in se krivilo v burji; povsod mrtva praznina, tiha in nema, brez Življenja. Solnce se je le kot bleda plošča malo svetilo skozi meglo, ki je kot ogromen paj-čolan ovijala zemljo. Starcu so šlepetali zobje od silnega mraza, obraz mu je posinel, in po obleki se poobesil sneg. Vzdih se mu je privil iz prsi. Ah, mraz je bilo tudi v njegovem srcu, tudi tje notri je zapadel sneg, radost je ubežala in.solnce je za-tonilo. Doma mu leži žena nevarno bolna. Pred Štirinajstimi dnevi ji je na ledeni poti spodrsnilo, in pri padcu sije izvinila levo nogo. Sam ji ni vedel ničesar pomagati, pač pa so mu sosede prinesle čudnih zelišč, mazil in drugih lekov, s katerimi naj bi zdravila nogo. A ni pomagalo. Najbrže so bila celo ona mazila vzrok, da se je napravila uprav nad kolonony velika bula, iz katere se je cedil smradljiv gnoj. II kratu je noga strahovito otekla in postala črna, — starec se je kar stresnil, kadar se je tega spomnil— in žena ni mogla nič več stopiti na-. njo. Kot hroma je obležala na postelji, ni se mogla več premikati, in pred par dnevi je pričela celo tožiti, da ji je pri srcu nekako tesno in hudo, da jo včasih zbode in jo napadejo silne slabosti. "Le potrpi boš videla da oziraviš kmalu," je govoril on. Umreti vendar ne smeš, kaj naj delam sam brez tebe? — Če ti pa le ne bo odleglo, pa pojdem jutri v mesto po doktorja, Saj pravijo, da je dober gospod in ozdravil te bo, ker je učen." Ženi se bolezen ni obrnila na bolje jtemveč se je celo poslabšala, zato je šel danes v mesto po zdravnika. Vem, da bo pomagal, — je mislil in drsaje počasi korakal skozi meglo, — prijazen gospod je, in ve liko jih je že ozdravil. — Na mlinarja, _starec je izvlekel roko iz 2«pa in zamahnil z njo parkrat po zraku, potem pa jo je zopet hitro potisnil na prjšne mesto - vso ni nič pomagalo, rekli so že, da umira potem so šli še po dohtarja, in ta mu je dal tako dobrih zdravil da je čez teden ozdravel. In tudi Luciji bo pomagal. K njemu stopim v sobo, se odkrijein in ga prav lepo poprosim: "Moja žena je bolna, in vi gospod dobtar ste dober in učen človek, pojdite z menoj in jo ozdravite. Saj vam rad plačam, kolikor zahtevate, sicer nisem bogat in zdaj nimam denarja, a naša kravica kaluta ima tako lepega telička, — in tega bom prodal. In vse vara bom plačal, prav vse gospod dohtar. Tako mu porečem; njemu se bo smilila moja Lucija, pojde in jo ozdravi. Obraz se mu je razvedril, oči so veeelejše gledale v svet, in ustnice širile na smeh, tako se je bil vtopil v to misel. A potem se je zopet spomnil žene, njenega voščenega obraza, bolne noge, njene slabosti, spomnil se je, da se ne more niti ganiti več iz postelje, in obraz se mu je zopet zresnil, žalost je legla na lice in zazeblo ga je v dnu srca. V teli mislih je skoraj pozabil na ledeno burjo, ki mu je pihala v hrbet, na premrle ude in na ozeble noge. Nikakšne moči ni več čutil v sebi, in le misel da leži doma ljubljena žena bolna,ga je gnala naprej. Mehanično je prestavljal noge po gladki cesti, se opotekal in lovil z rokami. Mraz mu je silil skozi kožuh in ledene struje so vele od vratu navzdol. Bil je šele na pol pota, a niti za hip ni podvomil, bi li šel naprej ali ne. K zdravniku mora priti to je bil njegov sklep in trdna volja, in stopal je dalje. Prišel je do potoka,., ki je teki». M. 1\ BOZINCH, 519 Milwaukee Avenue -- CHICAGO, ILL. G-lavno agencijo za Joliet kakor tudi vse druge slovenske odjemalce po Ameriki je prevzel g. NEMANICH, 013-915 N. Scott St., - JOLIET, ILL. Priporoča se rojakom v obilno naroibo v mestu in oddaljenih krajih. j.'fr "ie "ilč* •tie 'tip 'tie "tip "i? 'tie "tip "tie 'tie 'tie K3 ...Novo... slovensko brivnico, popolnoma novo in lepo opravljeno je odprl v Nemanich-evi lilši na 913 Scott cesti v Jolietu FILIP HIBLER, terse priporoča Slovencem in Hrvatom v obilen obisk. —SLOVENSKEGA NARODA SIN— GLASOVIH IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK s DH. O-. fohek: edaj nastanjeni zdravnik na: So. West Cor. 10th & Walnut Str. in N. West Cor. i. y Park & Central Strs., Kansas City, Mo., lvži predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva in jeden najpriljvtbljenejših zdravnikov zaradi svojih sposobnostij se priporoča slovenskemu občinstvu. .. Glasoviti Itt proslavljeni zdravnik, je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v M, ' 2 največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 251etno ^vniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je dvov, v t0 deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik h največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo, ki boleha, obrne na: DR. G. IVANA POHEKA. k/vn^1® vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nosni katar, bole !n'kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju, živčne kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje i. t. d.— tnh'r. ■ Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more po-Itftf. obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Dra. ^A PoHEKA. On je na STOTINE IN STOTINE nemarno bolnih oseb ozdravil, ^ Dr ^>0se'3no P^ mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. ' Ivan Poltek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju iensk in otrok. k -VSI ONI:- tit!ll!.ri,ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezem kako je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. V .'slu-' da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi trošil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebne 1H. y Kaj govorijo od Dra. Poheka nižje podpisani: ' AKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE:— i»ptv ^vedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom In vem, da je zdravnik eKa razreda in gentleman ueuvele povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočiti. T H OS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, Kas. sPadS tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek flnancijelno odgovoren za vse, kar nlljha,y njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za JU°ijsega zdravnika v Kansas City. . MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U. S. A. ž(lr'?agi g. dr. Pohek:—Z vašim zdravljenjem je bilo storjenega več stalnega Zato ne£° i6 bilo to mogoče kakemu drugemu proglašenemu zdravniku storiti. £ s® "am lepo zahvaljujem. C. G. FOSTER, sodivk v Topeka, Kas. "albuHa5t°vani K- dr.-Polieh:—Zahvaljujem s« vam za svoje popoluo ozdravljenj«, VaSa zdravila so ■J« m vsacernu trpeSemu jih priporočani. .70S. L'lPOVAC, Kulvllie, Miss. ssdravnik:—Naznanjam vam, da sem vsa zdravila porabil in soin popolnoma ozdravil. 111 jjo 1,,,;"™ zahvaljujem, ker sera bolehal 23 let na želodcu in Crevlli in sem mislil, da ni ve{ pomoti s uoll-'wn. Va5 udani JOS. ZGANIČ, Hastings, Pa. Dr. Pohek;—Lepa vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsled knterega sem l)r- • k'U JAKOB KELLER. Helenu, Mont. ViijUr. Pohek:—Naznanjam vam, da moj sin izgleda čisto zdrav In se Vam lepo zahvalim ^ l»Pe«uo zdravljenje. STEVE MA RAK, Cameron, Texas. f*'6hel5. nik: —S tem vam naznanjam, da je moj sin povsem .dobil zrak in dobro vidi, kar nI «1 cisto nič videl dolgo časa. Mnogo sem vam zavezati za dobro ozdravljenje. S,«.*, BEN HENDEltSON, Kansas City. "Wivani gosp, zdravni :—Velia vam hvala za syoW. ozdrav ljenje z težke bolezni. THOM. JURKOVIC, Iron Mountain, Mich —NASVETE DAJE ZASTONJ— pozabite priložiti znamko za 2 c za odgovor.—Vsa pisma naslovite na: p DR. O. IVAN POHEK, Office Boxes 553 & 563. KANSAS CITY, MO., U. S. A mIATI IA P a r a n n I T Prodajalec ur, verižic, utianov, *wlJA I UuhJKELL, prstanov in druge zlatnine. ....Bogata zaloga raznih knjig.... «OSS-/<. Cene uran. so: \ ✓ -got- Nlkcl-ure 7 Jewels . '««.00 f Jv ^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^ v svoji zalogi Imam tudi c <«»£• i»oH1ianl Kx>'r"ss fi« pismeni papir z okra- Vhc moje blago je garantirano! ski in v narodnih barvah. v Skatlji i ducata •• •• ' ' . JO.36 -0.60-0.75 ^oš]/Vnji8e 'n papir pošiljam poštnine prosto, če se mi denar naprej ' Naslov je: >Iath. Pogorele, 1009 East B Street, PUEBLO, COLO. I. ''Cenik, knjig pošiljam poštnine prosto. Pišite po-nj,! Ozdravite se s Cascarets. Kake so vase ledice? j v(ii] U"'"' ®athartic odstranijo za Dr. Hobbsove Asparagus Pills j 0. za^aKanost. io & 2oc. Ako ozdravijo vse ledične bolezni. (p0v " n®i-pomagaj6,vam lekarnar Vzorci zastonj. Naslov': Sterling ' ''ne denar- Remedy Co., Chicago ali N. Y. ITa prodaj 10 lot na voglu Hutchinson in Center Streets po najugodnejših pogojih. Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta. Piši ali pa se oglasi pri JOHN GRAHEK-l), k)er točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljSe smodke. 1012 N. Broadway, Joliet, Ills. Tejef. 2252. JSP" Pri m en i si tudi lahko vsakdo naroči mehek ali pa trd premog za zimo. Naš novi . . \ stenski \ papir \ i je sedaj najcenejši. \ \ Stali & Oetter \ \ 405 N. Chlcaeo St. ' \ Joliet, 111. DR. H. d. nemški zdravnik. Office: Cor. Chicago it Clinton Sts. Stanovanje: 315 N. Broadway. Uradne ure: Od 10. do 43. dopoludne. " 2. " 4. popoludne. " 7. " 8. zvečer. Številka telefona: 1372. I>Ta/jTooljšei kalifornijska vina —: pošiljam :— na vse kraje Združenih držav. Cene vinu s posodo vred so primerno nizke: Črna vina galona.. .. 10.45 do 0.60 Bela " " ____ 0.55 " 0.05 Fina tropovica .... 2.50 '< 3.00 Muškatelec .... 1.25 " 1.50 Manj, kakor 10 galon ne razpošiljam. Denar naj se blagovoli doposlati z naročilom na , Nick Radovich, 102 Vermont Street, San Francisco, Cal. JOHU GHLI1TA, 1751 St. Clair St., Cleveland, O. Tel. East 1450 W, Priporočam tukajšnim Slovencem v obilen obisk svojo nrodajalnico založeno z mnogovrstno spodnjo in zgornjo obleko. Velika izber raznih srajc, jopic, hlač, nogovic, rokovic, trakov, dežnikov, ženskih in moških klobukov, inašnih knjig, povestij in še mnogo drugih k tej trgovini spadajo&h rečij. Nizke cene in dobro blago. Pri meni se lahko vsakdo naroČi na "Amer Slovenca". D. BARRETT & GO. hlev in krma za konje se nahaja na voglu Scott & Yan Buren ulic JOLIET - - ILL. John L. Spreitzer 501 N. Broadway St.,Cor. Broadway & Division Str., — .zadaj za nemško katoliško cerkvijo. — JOLIET,---ILLINOIS. \- Rojakom naznanjam, da sem s 1. julijem odprl svojo - - lepo urejeno gostilno, - - preskrbljeno z vsemi potrebščinami ter se jim priporočam v naj obilnejši poset. AKO IMATE KM K 0 SLEDEČIH SLABOSTI, Vprašajte za svet profesorja Collins. Bljuvate ? Se sušite ? Kašljate? Ne slišite? Vas žile bolč ? Se čutite trudnega ? Imate lijavico ? Se čutite mlohav ? Imate slabo duhteče dihanje ? Pljuvate rumeno ? Vas glava boli ? Ste vrtoglavi ? Se vam ne rači ? Se vam tresejo roke ? Se lahko jezite ? Vam srce teško bije ? Vas koža srbi ? Vas boli bok ? Imate nečist jezik ? Vas bolč kosti ? Vas bole rame? Vas boli maternica? Ne vidite dobio ? Vas boli čelo ? Smrdi vaš pot ? Ste vedno sanjavi ? Vam lasje izpadajo? Se radi prestrašite ? Vas ušesa bole ? Se čutite vročega ? Vas boli kadar puščate vodo? Vam kruh v črevah ? Se večkrat prehladne ? Vas križ boli? Vam gre kri v glavo ? Imate rane po telesu ? Vam udje otekajo ? Vas bolč ušesa, ko se vsekneit ? Kolikor preje se pustite zdraviti, toliko preje p.odete vi in vaša rodbina uživali mir in blagostanje. PRIDOBLJEN VELIK VSPEH, Z DRA VEČ MOŠKE IN ŽENSKE, NA TISOČE MILJ DALEČ Z DOPISOVANJEM. BERITE IMENOVANA VPRAŠANJA. VSAKO VPRAŠANJE JE J EDNA SLABOST. AKO TUDI VI ČUTIT fe KAKO TAKO ZNAMENJE, STE BOLAN; NAPIŠITE DA ALI NE PRI VSAKEM VPRAŠANJU IN PRINESITE LISTINO V URAD PROFESORJA COLLINS ALI JO PA POŠLJITE S POŠTO. New Haven, Conn., 20.j 11. 1900. Blagorodni gosji. Več let sem bila ( ^ bolna, dokler mi jc S )j konečno Življenje' postalo neznosljivo. Poskusila sem se zdraviti z mnogimi ffifo 'Z&Wf zdravili, in zdravili' me je več zdravnikov, toda vse je bilo zaman. Jedna moja prijateljica, ktero ste Vi ozdravili, mi je dala Vaš naslov in po samo 15 dnevih ste me ozdravili. Bog Vas blagoslovi. Marija Zuv.m.ska. Pittsburg, Pa., 15.j 11. 1900. Doktor! Trpel sem vsled neprebavljenja in želodčinih bolezni, ( jji'premenjal sem več zdravnikov in zdra-(jgftN^ vil. toda vse je bilo šaman. Postajal sem vsaki .dan slabe j i in vedno bolj suh, delati nisem mogel in nisem vedel kaj da počnem. Vi ste me rešili in ne morem drugače, da se Vara javno zahvalim. Ignacij 1 orestek. Philadelphia, Pa., 111, c900. Velečastnj gosp. Pred večiini leti sem obolela za jed-no slabost, toda mlada in krepka se morda nisem pravilno zdravila. Bo- * lezen se mi je pono-vila in sicer tako. da nisem bila več za nfkako delo. Jaz in moja rodbina trpeli smo lakoto, ker nisem mogla delati. Vi ste; me rešili in do groba Vam bodem hvaležna. Luisa U. va -C i e r ko wit 7.. Cleveland, Ohio, 22.(11. 1900. Dragi doktor. Časopisi, kteri Vas tako hvalijo imajo popolnoma prav, ker to povsem zaslužite. Jr,z sem trpel S let vsled neke kronične bolezni, ktera jmoje življenje skoraj vničila, ni-kako zdravilo mi r.i pomagalo, dokler se na Vas nisem obrnil. Tekom jedtiega samega meseca ste me popolnoma ozdravili. Srčna Vam hvala. Jos: i* Kovalskv. % in-:i vtmk Milwaukee, Wis, 10, 12. 1900. Jaz podpisana sem bila več let bolna za kronično boleznijo kosti. Kar sem imela denarja, potrošila sem ga za zdravila in zdravni xzs&s&ty/irvi ke> kar Pa rni Ul prav nič koristilo, dokler se nisem obrnila do prof. Collins in takoj ozdravela. Elizabeta VERVF.TOVSKI. Homestead. Pa., 23.I11. 1900. PVi delu v topilnici dohitela me je nesreča in vsakdo\ > je mislil, da mi mo- H rajo noge odrezati, ako hočem ostati »V Pri Življenju. Pro- fesor Collins me je pa brez vsake I operacije, temveč edino le z svojipii zdravili popolnoma ozdravil in hvala Bogu, sedaj d -lam kakor poprej. Andrew Kovač Kratkocasnice. Črtice iz življenja cesarja Jožefa II. 1. Cesar Jožef II. je vprašal profesorja, ki se mu je prišel poklonit: "Katerih jezikov učite mlade plemiče v Terezijanišči" Profesor mu odgovori: "Francoskega, italijanskega in angleškega jezika!" — "Zakaj pa ne češkega?" vpraša Jožef dalje, ki je sicer nemški jezik najbolj širil po šolah, "saj imam več čeških podložnikov nego fran- . coskih 111 angleških!" 2. Nekdo je prišel k cesarju v obleki iz francoskega sukna. Jožef II. stopi k njemu, potiplje njegovo 0-bleko in ga vpraša "Odkod imate to stikno?" — "S Francoskega." — "Kaj bi nosili, če bi takega ne bilo?" — "Pomagal bi si s tem, ki bi se utegnilo dobiti doma." — "In vi hočete službo v mojih deželah?" reče mrzko ter se obrne. ' 3. Nekdaj pride k cesarju kmetica ter privede s seboj dva sina. "Kaj bi radi, maraka?" vpraša jo cesar. Kmetica odgovori: "Ne zamerite, da vas prihajam nekaj vprašat. Glejte, starejšega sina, katerega tako zelo potrebujem pri gospodarstvu, hočejo vzeti k vojakom, in vender ste, Veličanstvo, dali okli-cati,da so je liui sinovi prosti vojaščine. Ta dva sta moja edina sinova." Našim h mi piavi cesar: "No, za zdaj vam bodi. Odslej pa pomnite, da je le jeden jedini sin prost." 4. Nekega dne pride žid, ki se je bil dal krstiti, k Jožefu ter mu pripoveduje na dolgo in široko, koliko je storil za človeški rod, da se je dal krstiti in da je tudi brate, sestre pregovoril do 'tega; naposled naprosi cesarja, naj mu da kaj penzije. Cesar ga prime za roko in reče: "Tako lepo in modro ste ravnali, da vas ne morem poplačati; tega ne more storiti noben človek; to je saind Bogu mogoče in ta vas bo tudi poplačal, ako se niste pokrist-janili zgolj iz dobičkarstva."' 5. Bogatinec je prosil cesarja Jožefa štipendije svojemu sinu in je prišel tudi s sinom k cesarju. Sin je bil ves nališpan in je imel dve uri z dolgimi verižicami, s katerimi seje igral, ko je oče cesarju razkladal, da brez pomoči sina ne more dati študirat. Cesar mu reČe: "Saj tudi i)i treba. Vidim da ga vesele ure, naj se rajši izuči za oiarja." 0. L. 1983. je prišla k njemu žena in se pritožila, da njen mož grdo ravna žjnjo. Na kolenih je prosila cesarja, naj ji privoli, da se loči od moža. Cesar pravi: "To mene prav nič ne peče." Ko zvita žena vidi, da ne doseže svojega namena, reče, da njen mož prav tako celo cesarju ne prizanaša s svojem jezike 111. Cesar ji odgovori mirno in kratko: "To pa tebe nič r.e peče. Izpolnjuj svoje dolžnosti, tedaj bo mož tudi izpolnjeval svoje. Z Bogom!" ORDINIRA: Vsaki dan od 10. do večer od 7. do 8. oh i. ure in od 2. do 5- ure j vsaki nedeljah od IO. DO I. NASLOV: PROF. COLLliS, Hew Yokk Medical Institute 140 West Street, Mew York. O b 1 j u b i i n sto r i. Nastala je na morji tako strašna nevihta,da je vsak potnik pr. sil Boga in vse svetnike na pomoč. Nekdo pa zaklice: "Oh, sveti gcr-pod Miklavž, pomagaj nam iz te nevarnosti, hočem ti darovati svečo, ki bo tako debela,kot je moja noga!" — Nevihta ne preneha. -- Začne vnovič klicati: "Pomagaj nam, sveti Miklavž, podarim ti svečo, ki bo težja nego sem sam!" — Morje se neče pomiriti. •— Nato vzklikne tretjič: "Pomagaj nanj, sveti Miklavž, obljubim ti svečo, ki bo taka, kot je največja smreka!" Njegovi sopotniki reko: '•Bed:,k! Kje neki bi dobil toliko voska in kako bi ga plačal?" V tem se veter nekoliko poleže, in morje se umiri. "Vi ste bedaki, vi", odgovori jim potnik, "da le pridem na suho, ne dobi rni sv. Miklavž niti najmanjše .svečiee 1'* Bše" Ako ne morete osobno priti a'i ako živite izven New Yorka, opišite Vašs bolezen kolikor mogoče natančno, na karbodete takoj dobili odgovor. Zdravila se pošljejo z expresom v kterokoli mesto Zjed. držav, Meksike m Kanade. Ohranite si zdrava čreva. Zamašenost ali pa driika so posledice nečistih črev. Caccaret (Vn-dy Cathartic jih sčisti in izboljša. Pristne tablice nosijo fr'k-c C. C. C. Skatljica po I0c v vseli kkainali. A. GOLOBITSH 799-801-803-805 N.' Chicago St. » JOLIET, ILL. Long Distance Telephone 32^ (nasproti slovenske katoliške cerkve sv. Jožefa.) Ima vedno veliko zalogo grocerijskega blaga, patentovanih in importovanih zdravil, suhega in prekajenega mesa. perutnine in doma izdelanih "kranjskih klobas". Istotako ima v zalogi fiuili oblek, obuval, klobukov in raznih drugih potrebščin za oboji spol. WOSTILMCA je vedno preskrbljena z dobrimi pijačami in simulkuini. Prodaja tudi raznovrstni l'RJEMOG, pošilja DENAR v staro domovino hitro in zanesljivo po dnevnem kur/, u; zastopa tudi znamenito prekmorsko frto SEVE1IO-NEMŠKEGA LI.OYDA, katera daje hitro vožnjo in dobro postrežbo svojim p >tnikom. IIO.IAK11 Obrnite se vedno le na podpisanega kadar želite pošteno, zanesljivo in hitro postrežbo v vsakem oziru. A. Golobitsh, Geo. L. Brozich, lastnik. ' manager. SA.MO ŠI3 MALO "V" ZALOGI! 'tVin 1 1 1 ' ' ~ 1 = Originalna Mansonova kolesa s tremi kronami. Defender in Oxford tire s premakljivim držajem (gouvernal). $40.00 ' Cj^PljLIP $24.00. SHERMAN CYCLE CO. v Chicagi je kupila MANSONOVO tovarno in ima vse potrebne dele kolesa na razpolago. Kolesa so izdelek prve vrste in po ceni: po in #36.00; - Barrett Hardware Co. 218-220 N. Chicago cesta. JOLIET, ILL. F. KORBEL & BROS. prodajalec vina od trte in žgania Sonoma, Co, California. Vshodna zaloga vina in urad: 684-686 W. 12 St. phjnnrrn Tlln TELEFON: 110 CANAL. UIIMP, lilU. Louis Sievers Sons Co. Velika zaloga importovanega vina in žganja na debelo. POSEBNOST: "CUBAN BITTERS" SO naša neprekošena specijaliteta! 47 & 49 Fifth Avenue, CHICAGO, ILL. HAMJX TOBACCO SPIT I and SMOKE ™ ''" Your Lifeawayl You can be cured of any form of tobacco using easily, be made well, strong, magnetic, full of new life and vigor by tatiug HO-TO-BAC, that makes weak men strong. Many gain ten pounds in ten days. Over BOO.OOO cured. All druggists. Cure guaranteed. Booklet and advice FREE. Address STERLING REMEDY CO., Chicago or New York. 437 7ACTflKI I 14 ,eP,hdarll! Največja kupna ponudba sedanjega L ft O I UlljB'aKO ogledati nič ne velja! Prodajamo najboljše dvoinim nolrrnvnn, J1 ali ženska ura i/, pristnega nmerikanskega Mkurntnoga double 3 S?*0?"' s "nini kulesovjem in drogiim kameni. /. dvajutUtnimpismenim jamstvom. ?! d ri l ^ fi,if,, \ vrU-,n-OStl kl kuP'J° v Prihodnjih 60 dneh, dodamo dan a. 1 ttiio dunajskopipico iz takoivane morske p™,- v vrednosti «1.50. 1 pristni Snio z« c"J<"i l usniau. moSnJloo m tobak. i nlkoljnasto Skntljiro za irsptjtnit, 1 vtrtUicoa* '"'r- 12"uJ""l0,l a kamenJki, 1 kravatno bodico. gumbe M. fro in naSteta darila po»«S po C. O. D. za $4.98 in ikspresne stroSkc. (O.J1 on delivery- iiinCafi ko ureimeS bl»c<>.) «"5 tZr^S,''1"" "n t m\n,r sl\oSk"- '"-'»Ja. - Kj. r ni ekspresne f „" " % "flati Htak; ,"1sd0^U",,ieu,I>o vrhu IeP **Pni blago pa poSIjemoW'.strir.fJ 33 Metrropoiitan CHICAGO, iu.^" "" ATLAS JEWEL«¥ C0MPA ESTABLISHED 1S79. Straus Brothers Companj Distillers, Importers. | 203-205 East Madison St. \ CHICAGO --—__■__* Wm. Conlon. Prodajalec likvorjev na debelo in jedini lastnik'1] let starega "Old Eureka Hand-made Sour Mash" I in čistega rženega Kentucky žganja. 102 & 104 N. Chicago St. - Joliet, Illin# A. BAUER & CO., CHICAGO, ILlf Sole owners of the celebrated DAM-I-ANA Benedictine Invigorato^ I also headquarters for J Beef Tea, Tom & Terry & Rock & Rye. Pri naročilih naj se blagovoli omeniti to oznanilo S5c. sne. 11111 llWIlH-l Genuine stamped C. C. C. Never sold in bulk. Beware of the dealer who tries to sell "something just as good." r1r? rlr? TIt? T1T? it? ? v1r? rf? rip? & ri?? lJts i^1 llJ W W Fred Schfin^—_ pivovarji in izdelovalci pive v steklenicah. Naročilom za naše . .__1 " . . ulezano pivo JOLIET, ILLS. tel. 26. rir? tiri tir? rir? tir? rir? ^ir? tir? li^ ^ir? tir? tiri tir? tptptptptp 'Jf-1 THE Prodajalna odprta do polu 9. zvečer. mr VELIKA RAZPRODAJA OBLEK SE NADALJUJE. ^Ifej Bas sedaj so potekli trije tedni, odkar smo pričeli razprodajati našo obilno zalogo obleke in isto smo podaljšali še za slednja dva tedna. Na stotine moških, kot tudi mater s svojimi dečki je v tem času z vidnim zadovoljstvom poneslo kupljeno bi na svoj dom. Zato želimo podati danes Nekaj besed našim prijateljem in kupcem:— Ne dajte se zapeljati od nam nasprotnih ljudij, ki se hočejo glede blaga in cen meriti z nami, ali v resnici so daleč od za1 Pridite k nam in uvideli bodete, da smo ceneji od vseh drugih. Blago vas bode zadovoljilo, če pa ne, povrnemo denar. Nova zaloga ravnokar došlih deških oblek Moške delavne in praznične obleke Matere, sedaj samo $1.00 za deške obleke. Vemo, da želite imeti svoje otroke lepo in čedno oblečene. Vemo tudi, da bi rade zvedele, kje je mogoče kupiti najboljše obleke najceneje. Tudi vemo, da ako pridete k nam, bodete gotovo kaj izbrali, ker smo ceneji od drugih. Pripeljite k nam vaše dečke, da jih oblečemo z oblekami po $1.00, in ako mislite, da niso vredne dvojne cene, Vam jih podarimo. Imamo tudi obleke po......................$1.25, 1.50, 2.00 in $2.50. Cele obleke za dečke stare 9, 10 ali 11 let za samo..................$1.98. Obleke za dečkejs kratkimi hlačami, narejene po najnovejšem kroju, samo $2.48. Imamo pa tudi lepo zbirko deških in otroških oblek po višjih cenah. Moška dobra delavska obleka poprej $8.00 in «5.00 sedaj 84.50, 3.50. Moška volnena svetla ali temna obleka poprej po 810.00 in ^12.00, 4 »edaj pa po «0.00 in $7.00. j| Moška fina obleka poprej po $12.00 in $15.00, sedaj po $7.00 in $9.50. 1 čim manj teh prodamo, tem manj zgubimo denarja. I 50 moških, posebno finih sukenj, ostalih od oblek po $10.00, $15.00 in $18.00, prodajamo sedaj po $3.08. Ravno dobljene najlepše praznične obleke za Veliko noč dobite sedaj po najnižjih cenah. Imamo 20 ducatov moških srajc, prodajane poprej po 50ct, 75rtt in $1.00, sedaj po 20ct in 25ct. Kravate poprej po 25et, sedaj samo let, samo po eno vsakemu kupcu. Velika zaloga novih klobukov po 10c, 25c, 50c, 75c, $1.00 in višje. Moške dobre delavske hlače sedaj po 48ct; moške kape po 25ct in 35ct, sedaj po I Oct; deške kapice poprej po 2 Set, sedaj po 10 centov. Deške kratke hlače po 18 centov. Moški oevlji. Moški dobri in trpežni delavski! čevlji poprej po $1.50, $2.00, $2.50 in $3.00, sedaj po....75 Iti 98 cel Imamo tudi v eliko zalogo nnjraznovrstnejisiega pohištvi dnigili hišnih potrebščin po primerno nizkih cenah« MATH. SIMONICH, gen. mating EAGLE Telefona štev. 1424"