Ps pošti prejeman: ta *elo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 „ — „ četrt , , 6 „ 50 „ mesec , 2 „ 20 „ V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ — „ četrt „ , fi „ - „ mesec , 1 „ 70 , Za pošiljanje na dom 20 h na mcsec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in Inserate sprejema upravništvo r Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- niških ulicah št. 2,1., 17 Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 215. V Ljubljani, v četrtek 20. septembra 1900. Letnik XXVIII. Otvoritveni govor dr. Šuster-šiča. Prvo slovesno zborovanje II. slov. kat. shoda je predsednik dr. Šusteršič otvoril z naslednjim govorom : Hvaljen bodi Jezus Kristus! S tem katoliškim pozdravom otvorim po starem običaju prvi slovesni shod. Bodite pozdravljeni Vi vsi, ki ste se danes zbrali na naše povabilo tukaj v središču naše katol., slovenske zemlje ! Bodite pozdravljeni vsi od prvega do zadnjega naj-prisrčneje. Zbrali smo se tukaj v znamenju sv. križa, v imenu Kristusovem, in zaradi tega nas navdajajo vesela, slovesna čutila, kajti spominjamo se besed Izveličarjevih iz sv. pisma, ki se glase : »Koderkoli bodeta zbrana dva, ali bodejo zbrani trije v mojem imenu, tam sem jaz med njimi«. (Dobro-klici). Iz dna naših vernih src nam vzhajajo slovesna čutila; je pa še druga okolnost, ki nam vzbuja čutila posebne slovesnosti danes: dejstvo, da vidimo tukaj na našem shodu zbranih toliko posebno odličnih gospodov, ki dajo našemu shodu poseben pomen in poseben sijaj. (Res je !) Mi vidimo tukaj pred vsem vladarje naše cerkve, cerkvene kneze, naslednike apostolov ; na čelu je prevzvišeni pokrovitelj našega shoda, kateri je s svojo velikodušno inicijativo in s svojo eneržijo provzročil, da smo se danes tako lepo sešli, prevzvišeni vladika ljubljanski, knez in škof dr. Anton Bonaventura Jeglič! (Bučen pozdrav, živio-klici brez konca in kraja!) Na strani mu vidimo prevzvišenega vla-diko lavantinskega, dr. Mihaela Napotnika, cerkvenega kneza, na kojega se še vsi, ki smo bili udeležniki prvega slovenskega katoliškega shoda, radostno spominjamo (Burni živio-klici), njega, ki je počastil že prvi slovenski katoliški shod s svojo navzočnostjo in s svojo apostolsko iskreno besedo nas navdušil in v viharju pridobil si naša srca. (Navdušeni živio-klici.) Imamo nadalje v svoji sredi cerkvenega kneza iz daljne Amerike, višjega pastirja naših bratov, ki so morali zapustiti milo svojo domovino, da so si iskali v tujini svoj vsakdanji kruh, premilostnega gospoda škofa Antona Trobec a. (Burni živio-klici.) Naj nese tje v Ameriko naše iskrene pozdrave našim onostranskim bratom (Živeli!), in naj jih osi-gura, da čutimo ž njimi, da so ostali sestavni del slovenskega naroda 1 (Živeli!) Mi pa vidimo danes tukaj poleg cerkvenih vladarjev tudi čast te zastopnike posvetne oblasti. Mi vidimo tukaj pred vsem visokega zastopnika državne oblasti, Njega ekscelenco g. deželnega predsednika vojvodine Kranjske (Živio!). Naj bode prepričan, da vemo ceniti čast, katero nam je skazal s svojim posetom, in da smo prepričani, da njegov prihod semkaj je izraz mišljenja, ki nas vse navdaja, da cerkev in država morata harmonično sodelovati v prid in blagor naroda! (Dolgo trajno odobravanje) Bodi pozdravljen med nami avtonomni poglavar Kranjske dežele, g. dež. glavar Oton pl. Detela (Navdušeni živio klici), mož čistega kat. narodnega mišljenja, ki je vedno zvest ostal v naših vrstah. (Ponovljeni živio-klici.) Pozdravljamo nadalje častno pred-sedništvo, katero smo včeraj izvolili, na čelu predsednika »Slov. kršč.-narodno zveze« v drž. zboru, predsednika I. kat. shoda med Slovenci, drž. posl. vodjo Povšeta (Viharni živio-klici.) Pozdravljamo pri mizi častnih predsednikov milostnega prelata dr. Suka iz Zagreba (Navdušeni živio-klici) in veleuče-nega g profesorja dr. Tumpacha iz kraljeve Prage (Viharni živio-klici.) Že včeraj smo pozdravljali mnogobrojne zastopnike katolikov iz Morave, danes pa imamo posebej pozdraviti zastopnike hrvatskih katolikov, pred vsem g. kanonika dr. Jagatiča (Navdušeni živio-klici), koji je bil zasnovatelj ravnokar se zvršivsega sijajnega I. hrvatskega kat. shoda (Burno odobravanje). Isto-tako imamo čast in veselje pozdraviti preč. kanonika Rubetiča iz Zagreba (Živio-klici) in veleučenega g. profesorja in saborskega zastopnika dr. Ante Bauerja (Ponovljeni živio-klici). Pozdravljamo nadalje celo vrsto zastopnikov naroda v raznih javnih zastopih, pozdravljamo zastopnike raznih naših slovenskih občin. Pozdravljamo vse zastopnike učeče in poslušajoče cerkve ! (Viharni živio-klici). Prevzvišeni knezi in škofje ! Vaša eksce-lenca! Slavni zbor! Zbrali smo se danes Slovenci, kot sinovi katol. naroda na katol. shod. Ako bode v bodočih časih cerkveni zgodovinar hotel označiti sedanjo dobo cerkvenih bojev in cerkvenega življenja, potem bode gotovo kot jednega najznamenitejših znakov sedanje cerkvene zgodovine označil katol shode. (Dobro, res je!), kajti katoliški shodi dandanašnjega veka so uprav produkt katoliških bojev in katoliškega življenja druge polovice sedanjega stoletja. Tudi mi Slovenci nismo zaostali in po božji milosti smo se v teku osmih let že v drugič sešli ! Današnji shod kaže, da nas je več, nego nas je bilo pred osmimi leti (Živio klici !) in prihodnjost bode kazala, da nas bode vedno več, ker resnica najdo vedno gaz ! (Dobro !) Zbrali pa smo se letos v prav pome-njljivem, važnem, slovesnem in svetem času ! Na pragu novega stoletja stojimo. Devetnajsto stoletje minjeva in na nebu se kaže zarja novega, dvajsetega stoletja. Ob taki priliki človek rad gleda v prihodnjost in rad bi videl, kaj njemu prihodnjost prinese, kaj nam je pričakovati od nove dobe, katera nam je napočila. Ni dano človeku videti v prihodnjost, pač pa mu je božja milost dopustila motriti znamenja časa, in motreč znamenja časa delati si svojo sodbo o prihodnjosti. Znamenja časa pa zamoremo motriti ob roki preteklosti, te učiteljice človeštva. Ako motrimo preteklost, motrimo dogodke preteklosti, poglejmo sedajnost in potem si dobimo znamenja časa, katera kakor božji prst kažejo v prihodnjost. Poglejmo danes tukaj ob koncu devetnajstega stoletja zbrani katoličani, glejmo nekoliko nazaj v preteklost, poglejmo si nekoliko stoletje, katero mineva! Gotovo je katoliška cerkev v 19. stoletjih prestala mnogo bojev in ni dvoma, da so bili boji, katero je prestala v 19. stoletju, izmed najhujših bojev. Koncem 18. stoletja jel je prodirati revolucijonarni duh, duh, kateri se je z vso ostrino obračal proti katol. veri in cerkvi, akoravno je bila kat. vera popolnoma nedolžna žalostnih razmer, ki so dale povod francoski revoluciji. Toda pod vplivom brezverskih učenjakov, brez-verske vede so vedeli sovražniki cerkve tisti revolucijonarni duh obrniti zlasti z vso ostrino proti kat. cerkvi. Koncem 18. stol. je bil papež Pij VI. ujetnik francoske^ vlade. Vlekli so ga, akoravno je bil na smrt bo- lan, tja na Francosko in oropali ga popolnoma — prstan so mu potegnili s prsta, obleko so mu vzeli, jo proglasili kot narodno imetje in na javni dražbi prodali za 50 zla-tov! Tako je bilo! In kot ujetnik je 29. avgusta 1799 izdihnil v francoskem mestu Valence svojo blago dušo. Vzkliknil je še, predno je umrl: »Moj Bog, v katerem stanu zapustim cerkev !« Da, in res, občno je bilo prepričanje: s katoliško cerkvijo je zdaj pri kraju. Grobar, ki je zabijal žeblje v krsto Pija VI., je izpregovoril »modre« besede: »To je zadnji papež!« In govorile so se slovesne nagrobnice katol. cerkvi takrat in postavljali so se nagrobni kamni kat. cerkvi. In res, trajalo je nekaj časa, do 1. 1801, ko je bil po tri in polmesečnem konklave v Benetkah izvoljen nov papež Pij VII. Tudi njemu ni bilo z rožicami postlano. Kmalu je postal ujetnik Napoleonov, ki ga je tiral v svoj cesarski grad Fontainebleau. Ne zadosti temu, je tam hudo bolnega sv. očeta strmoglavil, mu izsilil nekatere koncesije in tam ga je vrhu tega tako nečuveno, nesramno in ostudno žalil, da se ne da popisati. To je bilo stanje katoliške cerkve ob koncu osemnajstega in pričetkom devetnajstega stoletja. In tako so šli boji zoper katoliško cerkev skozi celo to stoletje in napadi so se zlasti obračali proti škofom, in pred vsem proti prvemu izmed škofov, papežu, po reku: »Udaril bom pastirja in razkropila se bode čreda«. — In kdo je zmagal? Kje pa je Napoleon? Nekaj let pozneje, ko je v gradu Fontainebleau žalil papeža Pija VII, in ga strmoglavil, nekaj let pozneje moral je v istem gradu podpisati izjavo, da se odpove francoskemu cesarstvu. Njegov žalosten konec je itak znan. In kje pa je, kje je prestol Napoleonov in njegove rodbine ? In kje so razni prestoli iz tega stoletja? Kje pa so razni sovražniki katoliške cerkve, ki so mislili, da bodo katoliško cerkev kar ugonobili, kje pa je slavni Voltaire, — ki je rekel: »dvanajst ribičev je katoliško cerkev osnovalo, to pa vendar ne bi bil vrag, da bi je mi učenjaki ne razdrli! ,Ecrasez l'infame!1«, po njej, po podli ! kakor je imenoval katoliško cerkev. Poglejmo danes katoliško cerkev. Ce prelistamo njeno zgodovino, moramo pripoznati, da nikdar, odkar cerkev stoji, ni bila tako čudovito povišana, kakor dandanes. Kakor zmagujoči duševni velikan stoji v sredi svetovnih viharjev. Bog jo je povišal, kakor jo je pred sto leti ponižal. Ponižal jo je tako, da je vsak lehko videl, da ji človeška moč pomagati ne more, da je sam njen Gospod, ki jo moro povišati ali ponižati. (Burno odobravanje.) Ako primerjamo katoliško cerkev pred sto leti in danes, potem gremo mi katoličani lahko veselim srcem v novo stoletje. Mi gremo v novo Btoletje s pravo vero, z veselim upanjem in iskreno ljubeznijo do Kristusa in njegove cerkve in nas ni strah (Ne!), pač pa se drugi lehko tresejo ! (Gotovo !) Znamenja časa kažejo, da gremo v stoletje največjih triumfov katoliške cerkve. (Navdušeno odobravanje.) S to veselo zavestjo gremo naprej v dvajseto stoletje. Torej imenitni trenotek je, v katerem smo se zbrali na meji dveh stoletij, je pa tudi svet in slovesen trenotek. Sveto loto je, in namestnik Kristusov je odprl nebeško zakladnico in je povabil krščanske narode: »Pridite sem in vzemite !« in tok krščanstva se jc obrnil doli proti večnemu Rimu in šli so možje in žene raznih stanov in so vzeli tam od teh zakladov božjih milosti, ki so na razpolago vsakemu, naj si bo cestni pometač, ali pa vladar, ampak vsakemu pod enakimi pogoji. (Tako je!) Tudi mi Slovenci, kot pravi ultramon-tanci (Dobro - klici) ne gledamo samo črez hribe v večni Rim, ampak gremo tudi črez hribe v večni Rim (Viharno odobranje) tudi mi smo šli tje in tudi mi smo vzdignili od teh zakladov po božji milosti. (Dobro!) Je pa slovesen ta trenutek za nas avstrijanske katolike tudi še iz druzega vzroka. Baš v tem letu dosegel je naš presvetli cesar, v polni posesti svojih duševnih in telesnih sil, visoko starost 70 let. (Navdušeni »Živio-klici«.) Radostno zlasti mi katoliški Slovenci pozdravljamo ta slovesni trenutek, ker mi, kakor gledamo črez hribe doli v večni Rim, tako gledamo tudi črez severnik na cesarski Dunaj (Gromovito odobravanje) in hodimo tudi tja in poslušamo glas našega presvetlega vladarja (Viharno, navdušeno odobravanje in »Živio-klici«), ker on nam katoličanom ni vladar iz človeške volje in človeške moči (Tako jo!), on nam jo vladar po božji milosti (viharno pritrjevanje) in zato ne bode nikdar nikjer našel tiste udanosti, katero najde pri vernih sinovih katoliške cerkve (Viharno, dolgotrajno odobravanje). Tako torej tudi danes poglejmo v duhu doli v večni Rim, poglejmo na devetdesetletnega starčka, slabotnega starčka, ki modro in krepko po Božji volji krmari čolnič sv. Petra, in glejmo gori na cesarski Dunaj na druzega starčka, ki modro in krepko vlada, krmari našo državno ladijo. Dober oče nam eden kakor drugi. (Navdušeni »Živio - klici«.) Oba ljubimo iz dna svojega srca (Viharno pritrjevanje) in presvetlemu cesarju bodemo danes zvečer še posebej pokazali, kako ga ljubimo in kako ga častimo (tako je!), ko se bode vihar navdušenja razlegal po ulicah bele Ljubljane iz vernih src katoliških Slovencev ! (Navdušeni »Živio-klici«, gromovito odobravanje.) Tako torej poglejmo še enkrat v duhu v večni Rim in cesarski Dunaj ter zakličimo iz dna svoje duše: Sveti oče Leon XIII. in presvetli cesar Franc Jožef I. — »Živio, živio, živio!« (Gromovite več minut trajajoče, nepopisne ovacije svetemu očetu in presvitlemu cesarju. Navdušeni »Živio klici« nočejo prenehati.) Brzojavke II. slov. kat. shodu v Ljubljani. (Dalje.) Konjice. Trikratna slava vsem onim naj doni, ki združeni zastopajo načelo, naj Kristus vlada, gospoduje in živi. — Konjiški kaplani. Konjice. Katoliška misel oživljaj, krep-čaj naše ljudstvo! Zborovalce, med katerimi se osebno nahajata oba naša župana, po zdravljata — občinska odbora za občino »Sv. Kunigunda« in za občino Padeškivrh. Konjice. Ljudstvo slovensko ostani zvesto katoliškim načelom tudi v svojo časno srečo! — »Posojilnica« pri »Sv. Kunigundi« na Pohorji. Konjiča. Živeli zborovalci! Da bratomorno nasprotovanje katoliški misli med Slovenci poneha, to upanje ima. — Društvo »Straža« v Zrečah. Konjice. Shod naj okrepi verni slovenski narod, da oetano edin v veri in vstrajen v boju za narodne pravice. — Katoliško politično društvo. Ko r m i n. Bog užigaj in potrjuj katoliško zavest in življenje med Slovenci! — Janez Boštjančič. Kormin. Božja previdnost, ki Vas je na shod pozvala, naj bi še dela Vaša z najboljšim vspehom obdarovala. Brezverska po-vodenj ne sme tod čez, zato pozdravlja v Brdih »Slovenski jez«. — And. Žnidaršič, predsednik. Kozje. Starodavna občina trga Pilštanj pridružuje se z navdušenjem načelom zbo-rujočega shoda v beli Ljubljani. — Zupančič župan. Kozje. Sveta vera in beseda materina naj družita vse Slovence. — Občina Drenska-reber. Kozje. Luč svete vere naj povsod plamti, kjer slovenski jezik se glasi! Najboljše vspehe Vam želi probujen okraj ko zjanski. — Za okrajni odbor Kozje načelnik. Kozje. Bog živi vse Slovene pod streho hiše ene, v kateri naj vselej sveti svete vere luč in se glasi mili materini jezik. — Občina Zdole pri Kozjem, Repin župan. Kozje. Verni Slovenci kozjanskega okraja z veseljem pozdravljajo katoliški shod, želeč, da se povsod med Slovenci vresničijo njega resolucije. — Katoliško politično društvo. Kozje. Duhovščina dekanije Kozje in celjskega okraja želi najprisrčnejše najobil-nejši sad in se popolno strinja z vsemi resolucijami. — Bosina, dekan. Kranj. Bog blagoslovi II. slov. katol. shod v dušen in telesen blagor našega naroda. — Naklo. Kranj. Zmaguj katoliška misel! — Župnik v Predosljah. Kranjska gora. Zborovalcem majke Slave od izvirov bistre Save valčki Vam neso pozdrave. — Za kranjsko - gorske rodoljube najboljšega vspeha v proslavo domovine slovensko shodu želi: Žlogar. Kranjska gora. Drugemu katoliškemu shodu prosijo mogočno Gospo naj-obilnejšega blagoslova ! — Dekleta Marijine družbe. Kranjska gora. Na drugem katoliškem shodu zbranim milim bratom kličejo srčno naprej pod zastavo Jezusa in Marije! — Mladeniči Marijine družbe Kranjska gora. S sklepi v prospeh verskonarodnega življenja mej Slovenci so-glašuje: Župnija kranjskogorska. Žlogar župnik. — Da čim preje dosežemo šolstvo v Slomškovem duhu, želi podružnica sv. Cirila in Metoda, Naj bode shod tudi v gmotni prospeh milega naroda. — Posojilnica: Žlogar, ravnatelj. Kresnice. Obilnega blagoslova katoliškemu shodu 1 — šmitek, Bratun, Zupan. Kutjevo. Hrvatski katoliki kutjevački pozdravljaju slovensku bratu. — Krempler, Župnik. (Dalje prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 20. septembra. Štajerski mandati pete skupine. Pod tem naslovom objavlja včerajšnji »Gr. Tagblatt« daljši uvodnik, v katerem dokazuje, komu so namenjeni mandati sicer fa-mozne Badenijeve volilne reforme, ter z največjo žalostjo konstatuje, da so bili v minuli poslaniški dobi vsi štajerski mandati te skupine v rokah nasprotnikov nemške ljudske stranke. Zg. štajerska mandata so imeli v posesti nemški »klerikalci«, graškega 8oc.-dem. Resel, južnoštajerskega pa »zagrizeni« Slovenci. In vendar pripadajo vsi ti mandati jedino le nemški ljudski stranki ! Treba je torej, pravi list dalje, da ee somišljeniki te stranke resno poprimejo dela in store svojo dolžnost, naloga vodstva stranke pa je, da nemudoma imenuje primerne kandidate. — Ti nemško-nacijonalni kričači so res povsem podobni žabi, ki je hotela postati jednaka volu. Vse južnoštajersko ljudstvo kot tako je slovensko in ogromna večina srednje in gornje Štajerske je strogo katoliška, ki nikdar ne bo oddala svojih glasov katoliški veri nasprotnemu kandidatu, in vendar se drzne nemško-nacijonalno tro- bilo reklamirati vse mandate za nemško radikalno protestantsko stranko. Češki deželni zbor se snide, kakor se sedaj z vso določnostjo naglaša, sredi oktobra. Ministerski svet se je v svoji ponedeljkovi seji pečal s tem vprašanjem in se izrekel voljnega, ugoditi želji češkega deželnega odbora, ker je treba urediti do konca leta razno financijelne zadeve, posebno pa, da se izvede zahteva, uvesti posebno deželno priklado na državni davek na žganje. Nemški liberalci so grozno razburjeni nad to vestjo in pravijo, da bi vlada pač bolje odgovorila na češko obstrukcijo, da tako dolgo ne dovoli zasedanja deželnega zbora, dokler se ne povrne mir v državni zbor. — No, ako se mora vlada ravnati po tem načelu, potem ne smejo zborovati tudi mnogi nemški deželni zbori. Volitve v Galiciji in vlada. Boj v Galiciji je hud, to jo znano politikom po celi Avstriji, in poljskemu klubu v sedanji obliki prede tako trda, kakor še nikdar poprej. Proti kandidatom, ki jih bo imenovala sedaj vladajoča poljska stranka, bodo nastopili možje, ki jih želi ljudstvo. Poljska žlahta jo že dosedaj morala porabiti vsa mogoča sredstva, da je prodrla s svojimi kandidati, in se ni strašila ne denarnih žrtev ne orožja; tem huje bo sedaj, ko je nasprotstvo mnogo večje. V tej veliki stiski jej je priskočila na pomoč centralna *lada, ki je nakazala 2,750.000 kron »za podporo pomoči potrebnim, ki so trpeli vsled povodnji«, v resnici se bode pa s tem denarjem kolikor toliko delalo volitve. Pri zadnjih volitvah so porabili, kakor pravijo, v ta namen kar tri milijone goldinarjev. Ali bo to kaj pomagalo ali ne, bo pokazala bližnja bodočnost. Sicer pa vodivni krogi še sedaj niso razpisali dr-žavnozborskih volitev. Poljaki proti obrtniškemu shodu. Omenili smo že, da je nekaj poljskih obrtnikov na shodu v Lvovu sklenilo, da se ne udeleže shoda slovanskih obrtnikov v Pragi, in da so bili povod temu sklepu politični motivi. In res je naglašal poročevalec Neu-mann iz Lvova, da so Cehi s svojo obstrukcijo v parlamentu škodovali obrtu in torej poljski obrtniki ne morejo iti s Cehi. Predlagal je, naj se onemogoči oficijelna udeležba na kongresu. Obrtnik Kosobudzki je zagovarjal udeležbo ter naznanil, da se udeleži shoda 40 poljskih delegatov. Proti sta še govorila Adamovvski in Walichie\vicz, na kar se je z neznatno večino sprejela resolucija proti udeležbi. Manjšina se je se veda takoj izjavila proti sklepu in naznanila, da se mu ne ukloni. Izjava nemške vlade v zadevi Kine. »Nordd. Allg. Ztg.« poroča, da je nemški državni tajnik grof Biilovv poslal poslanikom na Dunaju, v Londonu, Parizu, Petrogradu, Rimu in Washingtonu sledečo brzojavno okrožnico : Vlada bo le tedaj pričela diplomatiškim potom občevati s kitajsko vlado, kadar se izroče vsi, ki so kot prvi provzročitelji nemirov izvršili grozodejstva v Pekinu. Število izvršiteljev teh grozodejstev je pa zelo veliko in ko bi se nad vsemi izvršila primerna obsodba, bi to nasprotovalo vesti civilizacije. Tudi se sme pričakovati, da ne bo mogoče zaslediti vseh voditeljev zarote. Oni pa, in teh ni ravno veliko, katerim se more notorično dokazati krivda, naj se nam izroče in kaznujejo. Zastopstvo velesil v Pekinu bo moglo popolno izvesti preiskavo in poskrbeti za potrebne dokaze. Sploh pa ni mnogo na tem, koliko se jih kaznuje, marveč treba je, da pridejo pravici v roke glavni vodje. Vlada meni, da bo mogla v tej zadevi računati na jedinost vseh velesil, kajti ravnodušnost napram misli o pravični kazni bi pomenila ravnodušnost napram ponovljenim grozodejstvom. Vlada torej predlaga interesovanim kabinetom, naj pozo vej o svoje zastopnike v Pekinu, naj označijo one Kitajce, glede katerih se ne dvomi, da so izvršili to ali ono grozodejstvo. — Ta okrožnica precej nasprotuje znani okrožnici ruskega zunanjega urada, v kateri se dokazuje, da je le lepim načinom mogoče dokazati Kitajcem, da evropska kultura prekaša kitajsko. — Kako stališče bodo sedaj zavzele velesile, seveda nihče ne ve, a gotovo je, da bo Nemčija porabila ves svoj vpliv, da se upošteva njeno mnenje. €erk*eni letopis. Govor premilostljivega kneza in škofa dr. Mihaela Napotnik pri javni seji tretje škofijske sinode lavantinske 4. sept. 1900. | Častitljivi služabniki sv. Cerkve! Tako morate tudi vi, ker hrepenite po duhovnih darovih, si prizadevati, da jih bote v boljšanjc Cerkve obilno imeli. (i. Kor. 14. 12.) Sv. Ignacij Lojolski, ki je dal svojim duhovnim sinovom na pot zlato ravnilo: Vse k večji časti božji in dušam v zveli-čanje, ta je v svoji prekrasni knjigi „E xer-citia spiritualia" napisal tudi vodilo, kojega se je vsakemu držati, da bode prav čutil se sv. materjo katoliško Cerkvo. Vsak duhovnik, ki je pravi služabnik Kristusov indelivecnjaskrivnostij (I. Kor. 4,1.), mora resnično čutiti s sv. Cerkvo (cum ec-clesia vere sentire), mora imeti pravega cerkvenega duha, mora biti od njega prešinjen. Cerkveni duh pa nasprotuje duhu tega sveta, ki je, kakor navadno pravimo, hudoben duh. Vprašajmo se, kdo pa kaže, da res čuti s sv. katoliško Cerkvo? Kristus Gospod je svoji Cerkvi vtisnil štiri znamenja ali lastnosti, ki jo ločijo od vsake druge cerkve, katera ni prava Cerkev Kristusova. Ta znamenja so, 1. da je edina; 2. da je sveta; 3. da je vesoljna ali katoliška, in 4. da je apostolska. Te lastnosti prave Cerkve morajo pa tudi vsakemu katoliškemu mašniku biti zlato ravnilo njegovega življenja. 1. Predvsem se mora nad vsakim maš-nikom svetiti edinost in enota. To lastnost pa ima po besedah sv. Ignacija Lo-jolskega le tisti mašnik, ki je pripravljen podvreči svojo lastno sodbo sodbi sv. Cerkve in vselej in povsodi voljno in odkritosrčno vbogati sv. Cerkev, pravo nevesto Kristusovo. Ta prva lastnost prave Cerkve se le nad tistim mašnikom sveti, ki je sv. očetu vdan s sinovskim spoštovanjem in z neomejeno pokorščino; ki je enih mislij s svojim škofom, središčem cerkvene edinosti v škofiji, je enih mislij s svojim nadpastirjem, naj počne, karkoli ve in zna v svoji pastirski službi. Mašnik, nad katerim se sveti ta edinost, je vedno bolj pripravljen hvaliti, kakor grajati naročila svojih predpostavljenih, on ve tudi vernike nagibati, da radi izpolnjujejo zapovedi cerkvene oblasti. Takšen mašnik tudi ve mir ohraniti s čredo sebi izročeno, da o njej ne velja, kar je pisal sv. apostol Pavel o Korinčanih, rekoč: „Poročalo se mi je o vas, da so prepiri med vami." (I. Kor. 1,11.), marveč velja o njej, kar je sv. Lukež zapisal o prvih kristijanih: »Množica vernikov je pa bila enega srca in enega duha." (Dj. ap. 4. 32.) Predragi mi bratje v Kristusu! Viharni časi, v katerih živimo, hočejo vse razdružiti, vse zdrobiti, vse razdvojiti: družbe, cerkveni in državni red, prevreči hočejo Cerkev, kraljestva in cesarstva. Nahajajo se tudi takošne stranke, ki skušajo duhovnike nahujskati proti duhovnikom, da bi tem lažje razkropili ovce črede Kristusove. Zato imejmo in ohranimo medsebojno edinost, katero sveti Ciprijan tako-le poveličuje (epist. 5, 9.): „Branimo vselej in na vso moč našo skupno mater, sv. katoliško Cerkev, in njeno veljavo, zakaj sv. Cerkev je varihinja edinosti. Ljubimo sv. edinost, za katero je naš Gospod Jezus Kristus pri zadnji večerji tako goreče molil, rekoč: „Da bodo vsi eno, kakor ti oče v meni in jaz v tebi, da bodo tudi oni v nas eno." (Jan. 17. 21.) Delajmo v tesni zvezi z našo ljubo materjo, sv. katoliško Cerkvo, delajmo neumorno za sv. Cerkev, in vse, kar imamo presojati, presojajmo po nepremakljivih načelih sv. Cerkve. 2. Druga lastnost prave, od Kristusa ustanovljene cerkve je njena svetost. Zato je vsak mašnik, da res čuti s sveto Cerkvo, dolžen skrbeti za to, da se posveti, da zveliča svojo dušo. Mašnik, ki je poln cerkvenega duha, rad premišljuje besede svetega apostola Pavla: „Bog nas jc odbral v Kristusu pred vstvarjenjem sveta, da bi bili sveti in neomadeževani pred njegovim obličjem." (Efes. 1. 4.). Duhovnik, v resnici čuteč s sveto Cerkvijo, posvečuje sebe z molitvijo in premišljevanjem, po katerih sredstvih se povzdiguje nad pozemeljske stvari, se združuje z Bogom ter po njem postaja pravičen in svet. Svoje „dnevne molitve" opravlja bogo-ljubno in jih moli razločno, pazljivo in pobožno. Presveto mašno daritev daruje vsak dan Bogu in zajema iz tega dragocenega zaklada vire vseh milostij. Vsak dan izpra-šuje svojo vest, in vsak teden ali vsaj vsak mesec opravi sv. spoved, spominjajoč se izreka učenika milosti, sv. Avguština: „Spoved je ohraniteljica duš, zatirateljica grehov, pre-ganjateljica hudobnih duhov; ona zapira vrata peklenska, odpira pa vrata nebeška." (De poenit.). Pridno se nadalje poslužuje zakramen-talij, in nikjer se ne nahaja rajše, nego v šotoru Gospodovem. „Kako ljuba so mi tvoja prebivališča, Gospod vojskinih trum! Moja duša hrepeni in koprni po predvorih Gospodovih." (Ps. 83, 2.) Kolikor mogoče pogostokrat obiskuje Kristusa v zakramentu presv. Rešnjega Telesa, da ga hvali in moli, v svesti si, da ne more ničesar drugega izdatnejše zatreti v njem greha, ukrotiti po-željivosti, utrditi čednosti in vžgati ljubezen božjo, nego ta prečudežni zakrament. Tako se duhovnik, ki ima duha svete Cerkve, posvečuje sam sebe, a skrbi ob enem tudi po svoji moči za posvečenje svojega bližnjega. Posebno prihaja na pomoč svojim sobratom in skrbi za njih rešitev, kadar so v skušnjavah in potrebujejo dobrega sveta, mile tolažbe in krepke pomoči, a tudi sočutnega opomina bratske svaritve. Ker jc prepričan, da eden duhovnik velja za tisoč neduhovnikov, bodisi grešnikov, bodisi pravičnikov, skuša svojim tovarišem v duhovniški službi pomagati na poseben način v dušnih in telesnih potrebah, ker dobro spozna brezštevilne nevarnosti in obilne zanjke, ktere pripravljata svet in hudič duhovniku; zato čuva nad svojim sobratom in ga svari pred pregreški. On ne molči, ko vidi, da peša sobrat v izpolnjevanju svojih dolžnostij, in mnogo manj še le pusti so-bratu zaiti v nevarnosti ali se celo vdati hudobiji. Vedno ga vodi in priganja božji izrek: „Brat, katerega podpira sobrat, je kakor trdno mesto." (Prov. 18, 19.) Z vso gorečnostjo in z vsem prizadevanjem zabrani, da ne daje sobrat s svojimi grehi vernemu ljudstvu pohujšanja, zakaj on ima pred očmi strašen izrek Kristusov: »Gorje tistemu človeku, po katerem pride pohujšanje; boljše bi mu bilo, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat in bi se potopil v globočino morja." (Matth. 18, 6.) (Dalje prih.) Dopisi. Z Goč, 17. sept. (Sokol v Vipavi). Pod tem naslovom je priobčil list slovenske inteligence »resnicoljubni« »Slov. Narod« v št. 208 dopis, kateri se ne odlikuje ravno po svoji duhovitosti, pač pa po surovih in ne-osnovanih napadih na ime č. g. župnika iz Goč, Habetove delavce itd. Da ne bi kdo, ki se ne pozna zanesljivih' poročil v »Slov. Narodu«, res verjel onemu dopisu, omenjam na osebne napade le sledeče: Nikake pobalinske provokacije nisem jaz provzročil, pač pa sem se pozneje z velikim veseljem pridružil lepemu številu katoliško-naprednih Vipavcev, kateri so ,pospešili' praznik svobodomiselne stranke'. Dopisnik me imenuje »Daničarja«, da bi smešil in omajal pošteno ime »Danice« ; zagotovim ga pa, cla se zastonj zaletuje ob mogočni steber našega društva. Ako bi dotičnik vedel, kako veliko uslugo mi je napravil s tem, gotovo bi pustil »Daničarje« pri miru, zakaj svet je izvedel, da se ,bojazljivi' »Daničarji« ne boje pokazati svojih katoliških načel tudi na javnih prostorih, kar se jim večkrat neopravičeno očita. Hvaležen sem dopisniku, da me je prekrstil za — norista ter podal svoji inteligenci zopet najnovejši izraz mesto jurista iz bogato založene, po takih imenih odliku-joče se njih terminologije. Ako bi dotični gospodič se potrudil na Goče — za ta korak bi bil seveda sam odgovoren — in poprašal v vsaki hiši o meni, zvedel bi Resnicoljubni' ,pisatelj', da mi ne pravijo niti jurist, niti norist, pač pa me kličejo po krstnem imenu. Radoveden sem, kje je zvedel, da sem pripeljal jaz ,dijaček' ,fante', dvanajst Iiabn-tovih delavcev z Goč v Vipavo in da sta se mi baje še dva učitelja goriška pridružila. Povem tukaj javno, da o tej ,tolpi', ,popivanju' in ,prikrevljanju" o ,petnajstih pijanih glavah' jaz ničesar ne vem. Zakaj jaz sem ee v družbi svojega strica Habeta odpeljal z God ob 8'/« uri zjutraj v Vipavo, a takoj sem prestopil na drug voz ter sva se skupaj peljala v Log; da je to res, lahko priča neka znana družina z Unca. Ob 12'/» uri prišli smo v Vipavo kosit, kjer sem ostal do razvitja nove zastave v gostilni. Torej da sem jaz z ono ,tolpo' celo dopoldne ,popival' in ,konečno prikrevljal ž njo na slavnostni prostor' je naravnost — laž. Na slavnostni prostor sem prišel, pa ne prikrevljal, ker nimam kurjih očes, s cenjeno družino z Unca. Iz same škodoželjnosti trdi, da sem jaz kot rezervni častnik, kar pa še do zdaj nisem, »komandiral« ono »tolpo« ; povem mu naravnost, da naše ljudstvo ne potrebuje nikakih »komandantov«, ker je zavedno, v resnici katoliško, marveč začelo je samo »kruliti« in »žvižgati«, kakor hitro je začel dr. Tavčar govoriti. Da bi se jaz »fante« »di jaček« kje očitno bahal, da sem častnik v rezervi, povem javno, da je to gola laž, obrekovanje in — škodoželjnost. Ker se je »srd množice takoj obrnil« proti dr. Tavčarju, ne pa proti meni, oziroma »pobalinskim razgrajačem«, nastal je v resnici nevaren položaj »in prav bati se je bilo«, da se dr. Tavčarju, ne pa meni, oziroma »po balinskim razgrajačem«, ni kaj hudega zgodilo. Kako lepo znate vodo spuščati na svoj mlin! Kar obrnete resnico, pa je dobro za Vas! Kako so »vipavski narodnjaki posredovali«, je prav dobro že »Slovenec« omenil. Kakor »Narod« trdi, bilo je samo in ravno »petnajst pijanih glav«, ki so »krulili, kakor mladi prašički na gnoju« (zelo inteligentno). V resnici je bilo pa drugače; dasi se je četa naprednjakov zagnala proti »po- j balinskim razgrajačem«, oziroma nad teh? petnajst, samo in ravno petnajst, injejedenj celo svojo palico vihtel nad njimi, se nisoj res »boječe ti klaverni junaki zelenih lic-stiskali k steni«, ampak odločno smo stali? na mestu, v svesti si, da je večina ljudstva na naši strani. Nesramno piše »Narod«, da eem tekel, kar so me noge nesle, in da me je iz usmiljenja sorodnik liberalec žandarju iz rok iztrgal. To je grda, nesramna laž, ako morete to dokazati, zaslužite lahko — 50 K. Torej na dan! Drugače Vas označim kot največjega nesramneža! Ljudstvo vipavsko je verno, katoliško, torej naše, ne vaše. To si dobro zapomnite za prihodnjost! Še le ko je dr. Tavčar nehal govoriti, nastal je najlepši mir. častitam najprej Vam, ne vem pa, ali ste »fante« ali »dijaček«, in vsem tistim, kateri prebavljajo tako hrano, oziroma izraze kakor : Kruliti, kakor mladi prašički na gnoju, pijane glave, pobalin, pop .... Herman Ferjančič, stud. iur. Dnevne novice. V Ljubljani, 20. septembra. Imenovanje. Okr. glavar v Radovljici, Oskar vitez Kaltenegger-Riedhorst, je imenovan svetnikom pri deželni vladi kranjski in poročevalcem za administrativne posle pri c. kr. dež. šol. svetu. f Dr. Lovro Vidrič, hrvatski pisatelj in odvetnik v Zagrebu, je umrl na svoji posesti v Predkrižju poleg Zagreba. Dr. Lovro Vidrič je bil rojen na Gorenjskem od slovenskih roditeljev. Pogreb bode jutri ob četrti uri popoludne. Dr. Vidrič se je prehladi, ko se je kopal letos v bleškem jezeru. Kaj vse »Narod" v6. «Narod« je sam povedal, da se ni mogel utihotapiti na katoliški shod njegov poročevalec. Isti »Narod« sedaj piše: »V resnici se je na shodu govorilo še veliko ostrejše in dokaj nesram-nejše, nego je poročal,Slovenec'«. — Opomnimo, da so govori v »Slovencu« zabeleženi po stenografskem zapisniku! Prav radovedni smo, kje ima »Narod« dokaz za svojo trditev: »Ta shod se je vršil v znamenju najpodivjanejšega fanatizma, v znamenju besnega sovraštva proti vsem drugim stanovom, iz katerih obstoji narodni organizem«. To je navadna »Narodova« fraza. V isti številki se »Narod« pritožuje, da nima resolucij v rokah, in vender trdi, da se je pridigoval boj proti stanovom, »iz katerih obstoji narodni organizem«. Ali nas taki časnikarski poštenjaki morejo razžaliti, ako imenujejo na shodu zbrano množico tolpo? Prepričani smo, da se takim podrobnostim ,slovenske inteligence' smejo vsi pošteni Slo venci, tembolj, ako »Narod« obljublja »da mora hudič vzeti Šusteršiča, Vencajza in Schvveitzerja s kostmi in kožo vred«. Je pač treba izredne časnikarske izvežbanosti, da se ima tudi zvezo z vragom! Cvetka iz Hribarjevega glasila. Izvenkranjski Slovenci, ki so bili na katoliškem shodu, so se prepričali, da katoliško-narodna stranka napram provokacijam »Na rodovim« ohranja še preveliko mirnost. Iz vrta »Slov. Naroda« podajamo danes zopet dišečo cvetko. »Narod« piše: »Vse je lepo in čedno v Ljubljani, samo nekaj rečij ima preveč: Preveč društev, preveč kolesarjev, preveč psov in — preveč farjev.« Pričakujemo, da se bo desetorica celjskih svobodomiselnih akademikov podpisala pod te besede. Razpisana nagrada za Malovrha. »Narodov« Malovrh za svoje »podrobnosti« o katoliškem shodu zasluži izredno nagrado. Včerajšnji »Narod« prinaša zopet zanimivo »podrobnost«. Ta podrobnost se glasi: Kako resnicoljubni so klerikalci, se vidi iz tega, da so papeža in cesarja nalagali. Šusteršič je telegrafiral papežu, da je zbranih tri tisoč katoličanov na katoliškem shodu, cesarju pa, da so zbrani tisoči, mej tem ko v „ A 1 o j z i j e v i š č u " sploh ni več prostora, kakor za kacih 1200 ljudi! — »Narodova" trditev je tako debela, da zasluži nagrado. Ako Malovrh to »Narodovo" trditev dokaže, dobi pehar srebrnih žlic! ' Zaksj^rnfrodnonapreclna stranka zvezana z Nemci? Posl. Višnikar je na svojem shodu v Ribnici peščici poslušalcev pravil, da se nam nemških veleposestnikov ni bati v gospodarskem oziru. »Zlasti je znano o baronu Schvvegelnu, kateri se nam tolikokrat predbaciva, da ni zapravljivec, ampak prav varčen gospod«. No, vidite, kako hitro je poslanec Višnikar dokazal, da je zveza z Nemci potrebna. »Svobodomiselna" domišljavost. Deset celjskih akademikov se krega v »Narodu", da je na katoliški shod prišel brzojav s podpisom .celjski akademiki". Ti možje, katerim to ni prav, so: cand. iur. Klander, cand. iur. St. Rajh, cand. iur. Dolfe Meh, cand. iur. A. Gregorčič, cand. iur. Jaro De-tiček, cand. iur. Bicek, cand. iur. Ig. Založnik, cand. iur. Ilinko Požun, med. Žižek, Josip Krevl. Ti možje se vedejo, kakor bi bili jedini celjski akademiki. V Uelju in okolici je razven njih še vsaj ravno toliko akademikov posvetnega stanu, kateri se ž njimi ne strinjajo, kar priča brzojavka, katero imamo v rokah. Pripomniti je, da so se vsi »svobodomiselni" akademiki na »Narodovi" izjavi podpisali cand. iur., kljub temu, da gre ta naslov jedino g. Mehu in g. Biceku — vsi drugi so stud. iuris. Torej sama ba-harija! Podpora. Poljedelsko ministerstvo je za vodovod v Zabavi v litijskem okraju dovolilo 1900 kron podpore; 30 % pa prevzame dežela. »Dom in Sveta" 18. štev. izide jutri. Pogreb č. g. Lovra Tiča je bil v ponedeljek ob desetih zjutraj. Pokopal je dekan trnovski gospod Ivan Vesel, glavno opravilo imel gospod Jožef Juvanec s Su-horja, govoril pa gospod dr. J. M. Kržišnik. Zbralo se je obilo ljudstva, ki je za blagim in v dobrem neutrudnim duhovnikom žalovalo in jokalo neutolažno, bolj nego za lastnimi roditelji: trdno znamenje, kako je navezan naš narod na dobre dušne pastirje in kako nemogoče je, odtrgati ga od njih. Duhovnikov se je, vkljub temu, da je bilo zaradi smrti v soboto pod večer komaj še mogoče razznaniti in da se je pričela povsod okrog v ponedeljek šola s sv. mašo, sešlo vendar petnajst, nekaj tudi iz Istre, mej njimi hrušiški dekan gospod Rogač. Nad polovico jih je prišlo z mašo. To kaže, kako priljubljen je bil. Bodi vsem gospodom iz rečena prisrčna zahvala. Prišlo je tudi osem pevcev pevskega društva iz Sodražice, kjer je rajnik prej kapelanoval; peli so med sveto mašo, pred hišo in na grobu prav milo in lepo. Osmina bo prihodnji ponedeljek. Političen shod v Istri. Iz Trsta se nam piše : Prihodnjo nedeljo dne 23. t. m. je v Babičih, občina Marezige pri Kopru, veselica tamošnjega pevskega društva. Rodoljubi v Marezigah so naprosili bivšega poslanca dr. L a g i n j o , da o tej priliki pride med svoje volilce, in dr. Laginja je to, kakor smo zvedeli, obljubil. V nedeljo ne bo torej v Babičih le veselica, nego tudi važen političen shod, katerega se udeleže tudi tržaški Slovenci. Iz Ptuja se nam poroča: Dne 18. t. m. se je otvorilo novo gimnazijsko poslopje, nemški »študentenheim« in Ferkov muzej, čeprav se je ptujski gimnazij ustanovil le po prizadevanju slovenskega poslanca Hermana, čeprav je dijaštvo na sedanjem gim-naziju skoro izključno slovensko, vendar se je vršila otvoritvena slavnost popolnoma v nemškem duhu. Mesto je bilo v nemških zastavah. Grof Clary je govoril le nemški in zvečer se je celo tako daleč spozabil, da je obiskal nemški »vereinshaus«. Oficijelno je prisostvoval pri slavnosti tudi zastopnik »Siulmarke« dr. Neckermann. »sudmarka« je namreč vzela pod svoje okrilje »študentenheim«, kjer se bodo vzgajali nemški za-grizenci in slovenski renegatie. Obsojati torej moramo, da je prošt Flek govoril »srčne« besede ne samo gimnaziju, ampak tudi štu-dentenheimu, tej valilnici neznačajnežev in prenapetnežev. Študentenheim ima odločno nestrpno nacijonalen značaj, in zaradi tega bi ga cerkveni dostojanstvenik ne smel slaviti. Grof Clary ostane tri dni v Ptuju ter se bo vozil po vinogradih ptujskih meščanov, okušat dobrega haloškega vina. Slov. soc -dem. v Trstu in bodoče volitve v državni zbor. Iz Trsta se nam poroča: Torej jugoslovanska soc.-dem. je prenesla svoj sedež iz Ljubljane v Trst! Kaj se je spremenilo? Kristan je imel svoj sedež dosedaj v Trstu in ga bo imel tudi poslej. »Rdeči prapor« je izhajal doslej v Trstu in tu ostane. Ali pa morda dobimo še novih »korifej« iz Ljubljane v Trst? — Iz vsega je razvideti, da imamo opraviti le s formalno spremembo; sicer ostane vse pri starem. — Kar se tiče nastopanja slov. soc.-dem. o prihodnjih državnozborskih volitvah, se vam je že poročalo, da mislijo isti poseči v volilno borbo v Istri. Kaj hočejo tam doseči, tega menda sami ne vedo. K večjemu, da vzamejo zopet v Miljah narodni stranki nekaj glasov. Mogoče pa je tudi, da se zvežejo z znanim dr. Krstičem ter pričnejo večjo akcijo, ne le v peti kuriji. Ako se to zgodi, bodo vsaj na jasnem tudi tisti, ki še vedno smatrajo to stranko za slovensko, dočim niti mednarodna ni, nego se o vsaki priliki postavlja na stran našim najhujšim sovražnikom, Dokaz sledeče dejstvo. Nedavno so se posvetovale v Trstu vse tri frakcije soc.-dem.: neodvisni Camberijanci, italijanski soc. in edini »mednarodni« — slovenski. Vsi so sestavili skupen odbor, ki določi prihodnjega kandidata za peto kurijo. Ker je merodajna večina, se razume samo po sebi, da ne postavijo slovenskega kandidata, niti takega, ki bi bil Slovencem le količkaj pravičen. Kdor se brati s Krstičem in (Jamberjem, ta ni več Slovenec. Tržaška šolska mizerija se je pokazala, kakor sc nam poroča iz Trsta, zopet v lepi luči. Na državni gimnaziji odbijajo slovensko učence drugega za drugim, tudi take, ki prinesejo najlepša spričevala, — ker ni prostora. Ali bi se ne dobilo stanovanj za paralelke, to je drugo vprašanje. Na državnih nemških ljudskih šolah so nam zavrnili nad sto slovenskih otrok — ker ni prostora. Omeniti moramo, da se na teh šolah slovenščina vsaj trpi ter poučuje po nekaj ur na teden, s koliko ljubeznijo, to je drugo vprašanje. — Da bi ne izročali svojih otrok laškim »mesnicam«, so so podali prizadeti stariši v okoličanske, takozvane slovenske ljudske šole. Saj so jim tako bili v rešitvi na znani rekurz o slovenski šoli nasvetovali na c. kr. namestnistvu. No, ravnokar slišimo, da so v Rojanu odbili kakih 25 takih starišev zopet z utemeljitvijo— da ni prostora. Radovedni smo, kaj poreče na to ekscelenca Gocss! V zasebni šoli sv. Cirila in Metoda je seveda tudi vse prenapolnjeno. Kam sedaj z otroki ? Ali jih moramo dati laški mesnici, da po-množe število janičarjev, ali pa ostanejo brez šolskega pouka ter bode slavni magi- strat imel priliko, pobirati globe, ker jih ne dajemo v šolo. In to se godi v svetovnem trgovinskem mestu, v napredni Avstriji, ob zori XX. stoletja! Boj za poštne pečate. Iz Trsta se nam piše : Italijansko stranko v hrvatskem Pazinu je zadel nov udarec. Poštno ravnateljstvo tržaško je poslalo tamošnji p«šti dvojezični poštni pečat »II Piccolo« je raz sebe vsled tega novega napada na pretvezni italijanski značaj »julske« pokrajine. Samega pl. Koerberja poziva, da posreduje ter odstrani, kakor pravi, nepotrebno novotarijo. — Vidite, za take malenkosti se pulimo tukaj v Trstu in na Primorskem. Iz vsakega napisa, iz vsakega pečata nastaja tukaj velika debata, polemika v novinah, interpelacije v parlamentih (avstrijskem in italijanskem) itd. Ne smete se torej čuditi, če je naše občinstvo zelo občutljivo ter če ljubosumno opazuje, ali vrše v tem pogledu občine in posamezniki svojo narodno dolžnost. Žalostne razmere na naših poštah — je stalna rubrika v »Edinosti«. Kolikor bolj pa mora boleti naše ljudi, ako vidijo, da zunanji bratje nimajo smisla za ta naš boj v malem. Naročevalci blaga, trgovci na Kranjskem in drugod širom Slovenije bi nam tu lahko priskočili na pomoč. Kmalu bi se pokazalo, koliko odstotkov slovenskih pošiljatev prihaja v Trst. Laški in nemški trgovci bi si morali najemati slovenske korespondente, in mnogo naših bi si vdobilo stalnega zaslužka. Žalibog, da tega nočejo umeti dotičniki. Tudi večja narodna podjetja, kakor ljubljanska kreditna banka, so premalo vestna v tem oziru. Tu ne pomaga nobeno pojašnjevanje, nobeno izgovarjanje na podrejene uradnike. Odgovorno ostane vedno le vodstvo dotičnega zavoda, šefi tvrdke. Spametujmo se vendar že enkrat! Ce se zdi »Piccolu« pazinski dvojezični pečat vreden dolgega članka, spoznajmo tudi mi važnost slovenskega dopisovanja, čistoslovenskih naslovov v prometu s Trstom! Velika slovesnost na Brezjah. Na Brezjah bode 3ne"~7. oliToEra ^frSVefienje nove cerkve. K slovesnosti pride pet škofov in njegova eminenca kardinal M i s s i a. Pričakuje se tudi tržaški škof. Umrl je v Celovcu obč. svetnik Ferd. J e r g i t s c h. Bil je častni član vseh koroških ognjegasnih družb ter jo ustanovil tudi celovško ognjegasno društvo. Državnozborske volitve na Koroškem. Nemški listi poročajo, da bode kot državnozborski kandidat na Koroškem od slovenske strani nastopil tudi slovenski dež. posl. g. Fran Grafenauer. V ,Slov. vinogradniškem društvu' na Glincah se prodaja izboren vipavski mošt, katerega je društvo doma iztiskalo. Kdor hoče torej zanesljiv in pristen vipavski mošt, naj so obrne na »Slov- vinogradniško društvo«. Več v današnjem inseratu. Nov odvetnik v Ljubljani. S 1. oktobrom t. 1. otvori v Ljubljani, kakor ču-jemo, svojo odvetniško pisarno dr. Albin K a p u s. Romanje Hrvatov v Rim, ki bode zopet koncem tega meseca, bodo vodili trije hrvatski škofje: Strossmayer, Stadler in Vo r š a k. Iz Kranja 8e nam piše: Da se tudi med kranjskimi planinci, zlasti pa med mladino utrdi spomin na Prešernovo stoletnico, sostavil se je minulo nedeljo odbor za novo društvo »Sv. Jošta samci". Ta ima namen; Da podpira vsepovsod kranjsko podružnico slovenskega planinskega društva ter širi zanimanje za prekrasne naše planine ; da se čim preje omogoči zgradba planinsko koče na Storžiču in tu postavi Prešernov stolp; da prireja zabavne planinske večere, predavanja itd.; da nabira narodne pesmi; da goji in pospešuje složno delovanje med prijatelji planincev. Društva sedež bode v Kranju, letovišče na sv. Joštu; kjer se prihodnjo nedeljo vrši prvo zborovanje. Vsa zglasila sprejema gosp. Franjo Pire, uradnik v valjčnem mlinu v Kranju. Ponesrečil se jo v delavnici g. Mathi-ana nek delavec. Stroj ga je prijel za roko in ga poškodoval. Nenavaden zločinec. Kaznjenec Ivan Tomažič, ki je umord svojega sokaznjenca, je bil obsojen pred tržaškimi porotniki v desetletno ječo. O dejanju Tomažičevem smo podrobno poročali včeraj. /ne i drž Dunaj, 20. sept. Dr. Ebenhoeh se jeSsjtrVff;da bode njegova stranka zavzela odločno stališče napram češkemu manifestu, ker se v manifestu zahteva češko državno pravo. V tem vprašanju mora stati njegova stranka ob strani drugih nemških strank. Cehi bodo po mnenju dr. Efcenhocha v drž. zboru izolirani. Vsi Nemci bodo v novem državnem zboru združeni. Pozdravil je dr. Ebenhoeh točko v izjavi načelnikov levice, da ima v nemški „Gemeinburg-schaft" prostor vsak, kdor se hoče potegovati za pravice nemškega naroda. Dunaj, 20. septembra. Volilni oklic /nemške ljudske stranke izide danes. Se-I stavit ga je Prade. Dunaj, 20. septembra. Iz seje načelnikov levice se naglasa, da se stališče levice napram vladi ni nič preciziralo ter s? je pozdravilo, daseje\lada v svojem oklicu na volilce postavila na stališče nepristranosti. Trst, 20. sept. Po najnovejših določilih bode obč. svet tržaški dal za nove naprave v luki samo jeden milijon kron. Gtradeo, 20. sept. Prelat K a r 1 o n bo več kandidoval. Karlon je bil v 1'žavnem zboru od leta 1878. Most (Češko), 20. septembra. (O. B.) V nekem rovu tukajšnjega premogovnika je navstala eksplozija. Izmej 83 delavcev se jih je rešilo le 28. Dosedaj so dovedli na svitlo dva lahko ranjena, 18 težko poškodovanih; izmed teh jih je pet že umrlo. V jami je še 30 mrtvih trupel, pet jih pogrešajo. Krakovo, 20. sept. Obč. svet se je obrnil na vlado s prošnjo, naj odločno nastopi proti podraženju premoga. Budimpešta. 20. sept. Neki ogerski list prinaša podrobnosti o finančnih nerednostih odstopivšega Georgieviče-vega ministerstva. Iz državne blagajne so se izplačevale znatne svote kar na vizitnice, tako razkralju Milanu 10 mili j o n o v , Georgievič je na ta način dobil za obede, godbo 28.000 frankov. Tudi vojna blagajna je oškodovana in pravijo, da ne brez vednosti Milanove. Bokarešt, 2u. sept. V Jassy je aretovanih 11 Bulgarov. Hišna preiskava je spravila na dan mnogo podatkov o delovanju revolucionarnega odbora v Zofiji. Zofija, 20. sept. Trgovinski min. Načevic je iz zdravstvenih ozirov podal demisijo. Haag, 20. sept. Kruger je vsprejel ponudbo nizozemske vlade ter se bo na njeni vojni ladiji prepeljal v Evropo, in dospe v Haag sredi oktobra. London, 20. septembra. Lord Roberts poroča iz Nelspruita 18. t. mes., da je Stephensonova brigada prešnji dan brez odpora zasedla imenovano mesto. London, 20. sept. „Daily Telegr." ve poročati, da se je pri Hektorspruitu ob portugalski meji vnel vroč boj mej Buri, Kafri in Portugalci. Buri imajo velike izgube. Portugalsko baterijo so Kafri zajeli. Bruselj, 20. sept. V vladnih krogih se zatrjuje, da so se Nemčija. Italija, Avstrija, Angleška, Rusija, Francoska in Amerika res zjedinile zapustiti Pekin, Tien Tsin ostane zaseden do sklepa miru. Berolin, 20. septembra. Nemška vlada zahteva od Kitajske, da izroči Tuana, Yunglu, Tung, Fu-Siang in druge hujskače, predno se prično mirovna pogajanja, sicer se boj nadaljuje. Vlasti baje odobrujejo to zahtevo. Kitajska vlada je naznanila nemški vladi, da bi rada poslala posebnega poslanika v Berolin, da izrazi obžalovanje kitajske vlade na umoru barona Kettelerja, a nemška vlada je odgovorila, da čas za to še ni prišel. Pekin, 20. sept. (0. B.) Reuterjev urad poroča: Hopfnerjev oddelek je 11. t. m. prišel v Liang-Hsiang, kjer je zadel ob večje število bokserjev. Mej kitajskimi četami se je vnel vroč boj ter je padlo na mestu 500 bokserjev. Listnica uredništva: G dopisniku iz Črnomlja: Brezimnih dopisov načeloma ne objavljamo. Blagovolite nam naznaniti svoje ime. Mnogim gg. dopisnikom : Gradiva se nam je toliko nagromadilo, da ne moremo vsem o pravem času ustreči. Cena žitu na dunajski borzi dne 19. septembra 1900. Za 50 kilogramov. Pšenica za jesen . K 7 79 do K » » pomlad . » 8*23 » » Rž za jesen ...» 7 54 » » pomlad. » 7*82 » Turšica za jesen . » 6 65 » » » pomlad. » 5'27 » Oves za jesen . . » 5-52 » » „ pomlad . . » 5 83 » Meteorologidno porodilo. TiSina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0mra 7 80 824 7 55 7'83 6 66 528 5-53 5-84 Oas opazovanja Stanje Tempe-baro- ' ratura metra j po v xnro. I Cflziju ' Vetrovi Nebo 11, 19 9 zve«. | 740 4 | 17 8 si jzah. | oblaC. 20 7. 2. zjuir. I 740-2 1 popol. j 740 4 j 160 1 213 brezvetr. i oblač. si. jzah | » 2-9 Srednja včerajšnja temperatura 17 9 normale: 14 3" Stžr Proda se l£J2 v h iz proste roke v Spod. Vodmatu it 4. Več poizve se ravno tam. 835 2—1 Proti malokrvnosti. Železnato vino lekarnarja G-. Ficooli v Ljubljani dvornega založnika Nj. Svetosti papeža ima v sebi QQkrat več železa kakor druga po reklami nezaslužno sloveča china-železnata vina, katera Cesto nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno na-mizno vino. Vsled tega največje jamstvo za izdatnost tega vina pri malokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. II. 590 50-12 Dobila se v steklenicah po pol litra- Lepo posestvo: hi$a s sedmimi sobami, tremi kuhinjami, hlevom, podom, velikim skladiščem, vrtom in poljem |6'/a orala) tik hiše — se prostovoljno proda ali tudi v najem da. Posestvo je v bližnji okolici mesta, le četrt ure od Ljubljane. Ravnotam je na prodaj tudi oprava za speeerijsko trgovino in blagajna VVertheimerca 3. velikosti. Več pove upravništvo »Slovenca«. 794 3-3 Slovensko vinogradniško društvo priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu iz svoje zaloge na Glincah prve vrste, dalje staro ceneno «f>l dolenjsko in štajersko vino in fino desertno vino v steklenicah t. j. ljutomerec, refošk in muškat. Masno vino j« ^ »»»< «1.11^ 1 >»10^1. 837 3-1 m —v" r • • t ;: 814 6-6 iviijigarna Kleinmayr ja & Bamberg a v Ljubljani, lia Kongresnem trgu 2 priporoča svojo popolno zalogo vseh v tukajšnjih in vnanjih učiliščih uvedenih šolskih knjig* : i najnovejših izdajah broširanih in v trdnih šolskih vezih po žanih cenah. JES" Seznami uvedenih knjig se oddajajo zastonj. zni- ***** i IJ|'|.||- 11 -|| j"I — ril' 'm -1 I *»<*• I ******* mP ©r f Na debelo. — Na drobno. Postrežba točna. — Cene nizke. Peter Majdič trgovina z železnino „MERKURU Celje, Graška cesta št. 12 priporoča svoje lahko tekoče slamoreznice najboljših sestavov, kakor tudi izvrstne slamorezne kose; dalje svo|o veliko zalogo izdelkov iz ka-menščine, kakor: cevi za kanalizacije in stranišča, nastavke za dimnike v vsakovrstnih oblikah, cementa, stavbenih in pohištvenih okovov, kuhinjske priprave, štedilnikov in pečij od najpriprostejše do najfinejše izpeljave. Gospodom poljedelcem priporočam kot najizdatnejše umetno gnojilo Tomaževo fosfatno moko po tovarniški ceni. Velika izber železnih nagrobnih križev. Slavno občinstvo vabim najuljudneje, si pri priliki ogledati mojo trgovino in zalogo. 836 3-1 . v « ■1-K u n a j s k a f ilialka Hranilne vloge na knjižioe s 4%. Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 114 razvinkuliranje obligacij. Živnostenska banka na Dniiaju, I., Herreii^asse 12. Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardublcatf Taboru, Bsnešavi. Iglavi, Moravski Ostravi. Dunajska borz a. Dni 20. septembra. Sknpoi državni dolg v notah ... . . 97-40 Skupni državni dolg v srebru......97-10 Avstrijska zlata renta 4°/0.......116-25 Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 97-65 Ogerska zlata renta 4°/0........114 95 Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........9060 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 1708"— Kreditne delnice, 160 gld................656-50 London vista ....................242-— Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.dri velj 118-32 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... Dni 19. septembra. 3-2°/0 državne srečke 1. 1854 . 250 gld.. . 6"/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6°/„ 23-66 19 30 9050 11-44 172 -161-50 195-— 94--142-50 252 50 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . . 107- — Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 . 94-20 Prijoiitetne obveznice državne železnice . . > » južne železnice 3°/0 . 317 — > > južne železnice 50/0 . 119- — > > dolenjskih železnic4°/0 . 99 50 Kreditno srečke, 100 gld............392 - i"l„ srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 360-— Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 42 75 Ogerskega » „ > 5 » 2025 Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....12 80 Rudolfove srečke, 10 gld. . . 62- - Salmove srečke, 40 gld....... St. Gen6is srečke, 40 gld....... Waldsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke........ • Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska »tavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........ 170- — 19t5- — 47 50 274 60 6080-— 800 -11250 151.— 472 50 485 -255-50 Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „11 K 11 C U I., Wo!lzeile 10 in 13, Dunaj, I., 66 asjr Pojasnila ta v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti jjjf- nnio^nnih gJn vnio.