TRBOVLJE, 10. JANUARJA 1963 • ŠTEVILKA 3 • LETO XVI • 20 din Mešani pevski zbor delavsko prosvetnega društva Svoboda Trbovlje II, ki ca vodi nrof Ponikvar, z uspehom nastopa že celih 10 le* AKTUALNO Prvi predlogi občanov Na zadnjih zborih volivcev za sprejem statuta, njegovih v hraslniški občini so občani sprememb in dopolnitev in za razpravljali tudi o osnutku sprejetje urbanističnega na- občinskega statuta. Večina občanov, ki so sodelovali v razpravah, je bila mnenja, da se osvoji tista varianta statuta, ki pravi, da predsednik občinske skupščine lahko glasuje in razpravlja na sejah skupščine. Volivci v Zidanem mostu so poudarili, da bi na referendumih obravnavali le najnujnejše stvari, medtem ko naj bi o stalnih zadevah razpravljala skupščina. Volivci volivne enote pa so mnenja, da ni potrebno razpisati referenduma Pred občinskimi konferencami Te dni začenjamo v Zasavju z občinskimi konferencami organizacij Socialistične zveze. Prva konferenca bo v Litiji, in sicer v soboto 12. januarja. Na njej bodo obravnavali perspektivni razvoj gospodarstva v občini, še posebej kmetijstva. Pred konferenco bo danes seja Izvršnega odbora obien-skega odbora SZDL, v teh dneh pa je občinski odbor SZDL pripravil štiri razgovore po sektorjih z delegati, ki bodo zastopali krajrvne organizacije SZDL na sobotni občinski konferenci organizacije SZDL. črta občine. Volivci iz ^ebnika in Mo-čilnega se zavzemajo za tisto varianto občinskega statuta, ki pravi, da se vsaki dve leti izmenja in dopolni polovica vsakega zbora. Volivci na Dolu pa so postavili vprašanje, zakaj predvideva osnutek statuta za tako obširno področje dela le en svet za prosveto in kulturo, ter predlagali, naj bi bila v statutu poudarjena tudi skrb za predčasno upokojene invalide s poudarkom, da bi delovne skupnosti skrbele tudi za njihovo prekvalifikacijo. Z razpravo o osnutku občinskega statuta v hrastniški občini še nadaljujejo. - pb - še nekaj dni nas loči od šolskih počitnic. Čeprav smo imeli zadnje dni starega leta precej snega (naš posnetek to zgovorno dokazuje), je zdaj kaj slabo zimsko vreme (beri: dež in megla). Zato se zasavski mladež! ne obetajo nič kaj prijetne zimske počitnice Zbori občanov (ko) TRBOVLJE - V dneh od 1. do 10. februarja bodo na področju trboveljske komune zbori občanov. Na njih ec bodo občani seznanili in razpravljali o zasnovah družbenega plana za letošnje leto ter z osnutkom občinskega statuta in z nekaterimi ostalimi gospodarskimi aktualnimi problemi. Vprašanje specializacije (ko) TRBOVLJE - V ponedeljek, 7. januarja, so obiskali predstavniki sveta za blagovni promet, gostinstvo in turizem trgovsko podjetje »1. junij«, kjer so imeli večurni razgovor s predstavniki omenjenega kolektiva. Glavna tema razgovora je bila: načrti in smernice bodoče specializacije posameznih trgovskih poslovalnic v okviru novega trgovskega podjetja. Prve razprave o usnutku občinskega statuta (ma) LITIJA — O osnutku novega statuta občine Litija so razpravljali že na zadnjih konferencah krajevnih organizacij SZDL in na sestankih podružnic KO SZDL. Zdaj pa krajevne organizacije SZDL same pripravljajo razprave o osnutku novega občinskega statuta, pri čemer bodo še posebej proučili nekatera vprašanja okrog krajevnih skupnosti ter dolžnosti in pravic občana. O osnutku novega litijskega občinskega statuta bodo razpravljali tudi na zborih občanov, ki bodo sklicani še v tem mesecu, zraven tega pa še na sestankih osnovnih organizacij ZK ter na razgovorih z odborniki občin- skega 1.0 in članov svetov pri občinskem LO. V načrtu pa je, da bodo vrsto razprav o osnutku novega statuta občine Lilija pripravili še po de-lovnih kolektivih. Z zaupanjem lahko gledamo v srečnejšo prihodnost V našem notranjem razvoju in življenju so v lanskem letu 1962 naši delovni ljudje dosegli nove uspehe na raznih področjih svojega ustvarjalnega dela. Zlasti v kmetijstvu, v družbenem sektorju, so bili tl uspehi doseženi kljub zelo težavnim elementarnim razmeram in suši. To je še pomembnejše. V minulem letu smo morati ugotoviti nekatere pomanjkljivosti v našem družbenem razvoju in naših družbenih odnosih. O tem smo govorili odkrito pred našim ljudstvom. Grajali smo nekatere drastične pojave subjektivnega značaja, in to je dalo pozitivne rezultate. Toda še dosti tega je treba popraviti in glede tega sc ne bomo zaustavili pri dosedanjih rezultatih. Cc kdo misli, da je bilo to samo začasna burja, ki bo minila, in da bo što potem spet po starem, sc moli. Vse pojave, ki se lahko negativno kažejo na normalnem socialističnem družbenem razvoju, moramo preprečiti v kali. Zelo pomembno povečanje našega izvoza v letu 1962, zlasti v drugem polletju. prav tako pa tudi povečanje proizvodnje, kažeta, da do tega ni prišlo zaradi nečesa zunaj nas, iz objektivnih razlogov, marveč predvsem ir subjektivnih razlogov, zaradi hitrega odpravljanja negativnih stvari, zaradi večje aktivnosti komunistov in drugih socialističnih sil pri presojanju interesov skupnosti kot celote. V 1963. letu bomo sprejeli tudi novo ustavo, o kateri javno razpravljajo najširše ljudske množice. Prepričan sem. da nam bo nova ustava precej olajšala nadaljnji pravilen razvoj celotnega družbenega življenja. Z zaupanjem lahko gledamo v srečnejšo prihodnost, v uresničenje socializma v naši državi, zakaj to jc cilj, ki je zapisan na zastavi naše re- • voluclje. ZsJCUtfiki TEDNIK v-1 vr..- ■* • v'~ 'V.- Sedmemu kongresu nasproti Ob robu 23. januarja bo Beograd prizorišče dogovora članov Ljudske mladine Jugoslavije. Delegati iz vseh krajev naše domovine, ki bodo zastopali tisoče mladih fantov in deklet, se bodo zbrali na VII. kongresu organizacije. Prav gotovo je, da pomeni obdobje med šestini in sedmim kongresom korak naprej v vsestranski aktivnosti organizacije Ljudske mladine. Mladi ljudje se danes aktivno vključujejo na vseh področjih družbenega življenja, tako v delavskih svetih kot organih družbenega upravljanja. Toda to ni dovolj. Mladi ljudje morajo biti za tako odgovorno delo tudi idejno usposobljeni. Zaradi tega je potrebno še bolj krepiti idejno politično vlogo Ljudske mladine. Delo v tej smeri pa ne sme biti enolično, prezahtevno ali prisiljeno, vsebovati mora vse tiste življenjske prvine, ki bodo dvigale organizacijo Ljudske mladine Več zdravil na en recept (a) TRBOVLJE - Zvezni zavod za socialno zavarovanje je pred kratkim izdal nova navodila v zvezi s predpiso-zd ravni k predpiše na en re-vanjc.n zdravil. Zdaj lahko cept več zdravil. To pa seveda ne pomeni, da bo zavarovanec plačal zdaj 60 din od recepta, pač pa tolikokrat po 60 din, kolikor zdravil je predpisanih na receptu. Nov predpis je izdal Zvezni zavod za socialno zavarovanje z namenom, da se zmanjša in poenostavi administracija v zdravniških ambulantah. na resnično organizacijo in tribuno mladih, s pomočjo katere bodo mladi ljudje reševali svoje in družbene probleme. Na področju idejno vzgojnega dela so se v Zasavju uveljavile številne zanimive oblike tega dela. Mladinske politične šole postajajo iz leta kvalitetnejše, mladinske ure zanimivejše in pestrejše, klubi Združenih narodov na osemletkah številnejši. Mladi proizvajalci se usposablja- jo v klubih mladih proizvajalcev, mladi občani na tribunah mladih. Sprostitev programov idejno vzgojnega dela pa ni povsod prinesla žc-Ijcncga uspeha. Mladinska vodstva ponekje še vse preveč pozabljajo na interesno dejavnost mladih ljudi, pozabljajo na pomembnost ideološkega dela izobraževanja in idejno političnega dela kot temeljne naloge organizacije Ljudske mladine. P. B. Pritrdil bi enemu izmed šolarjev, ko je dejal: »Novoletn na žalost namesto veselja!« Ob letošnjih novoletnih prt« reditvah so bili najmlajši Trboveljčani razočarani. I,ut< Enotno gostinsko podjetje »Rudar« Premalo poglobljenosti Razprav o predosnutku nove Ustave FSRJ je bilo sicer na področju litijske občine precej, predvsem še po krajevnih organizacijah SZDL in delovnih kolektivih. Prve razprave po delovnih kolektivih 6o bile bolj načelne in v obliki predavanj, zdaj pa pripravljajo še nekaj poglobljenih razprav za člane organov samoupravljanja. Večina razprav o predosnutku nove Ustave FSRJ je bilo premalo poglobljeni'>, saj so bile n. pr. vsebinsko poglobljene le razprave o ne- katerih vprašanjih šolstva, zlasti kar zadeva materialna vprašanja in financiranja, o komunalnih skupnostih socialnega zavarovanja In o odnosih na relaciji zdravstveni dom — občinski ljudski odbor in zdravstveni dom — komunalni zavod za socialno zavarovanje. Zdaj pa so začeli še z razpravami o predosnutku nove Ustave FSRJ za odbornike občinskega ljudskega odbora in člane svetov pri občinskem 10. (ma) Pavla Kešetova Po kratki, toda zahrbtni in težki bolezni, je 23. 12. 1962. leta za vedno zatisnila oči v S2. letu starosti zavedna politična delavka in partizanska mati Pavla Kešetova. Burno in težko je bilo njeno življenje. Kljub letom trpljenja, vsakdanje borbe za'košček kruha tudi po moževi smrti ob treh otrobih, ki jih je bilo potrebno usmeriti v pravilen tok vse b urnejšega in utripajočega življenja ni pozabila, da je Slovenka. Otroke je vzgojila v naprednem, za takratne čase, ko se je začelo kaliti jeklo, prepovedanem in preganjanem duhu. Bila je zavedna Slovenka. Njeno ime in dejanja so že pred viharnimi leti ozko povezana z znanimi revirskimi aktivisti, prvoborci. Že konec leta 1941 jo je zadela prva, boleča in skeleča nesreča, ko je pri Šoštanju padel njen sin, prvoborec. Hrabro je prenesla ta udarec, vedoč, da sinova kri ni prelita po nerodovitnih tleh. Zaradi visokih let ni prijela za orožje, toda pomembnejše in zrelejše je bilo njeno delo, delo aktivistke in politične delavke. Kot ena izmed najstarejših političnih delavk, ne samo v Trbovljah, temveč tudi v revirjih, je bila vseskozi aktiv- na političiut delavka, vse do zadnjih dni pred zahrbtno boleznijo, V njej nismo videli le zavedne in požrtvovalne politične delavke in matere, temveč nam Je bila svetovalka in tolažnica v najtežjih trenutkih; s prepričevalnimi, jasnim! in odločnimi dejanji, in ne samo z besedo, je znala poiskati in najti pravilno rešitev v najtežjih časih. Pavla Kešetova, partizanska mati, je za zasluge in dejanja v lasu NOB prejela tudi odlikovanje, red lil. stopnje zasluge za narod. Slava njenemu spominu! V okviru reorganizacije ter iskanja novih poti za ureditev gostinske mreže v trboveljski komuni jc začelo s 1. januarjem tega leta delovati enotno gostinsko podjetje »Rudar«. V njego-\em sklopu delujejo dosedanja samostojna gostišča, gostišča v kolektivnem upravljanju in gostišča na pravila. Izven tega podjetja delujeta sedaj le še gostišči »Na hribčku« ter »Partizan«, ki se pa bosta po vsej verjetnosti tudi pripojili h gostinskemu podjetju »Rudar«. Tako od samih gostinskih delavcev kot tudi od sveta za blagovni promet, gostinstvo in turizem jo bilo pri-nešeno v lanskem letu ObLO več predlogov in variant, ki naj bi dokončno uredile ali pa vsaj nakazale pot ureditve slabega gostinskega stanja v komuni. Kot najboljša iu najbolj perspektivna varianta sc je pokazala ta, da sc v komuni ustanovi enotno gostinsko podjetje, v katerem bodo delovala dosedanja gostišča kot samostojne ekonomske enote. Kljub iemu, da je sedaj v komuni enotno gostinsko podjetje, jc potrebno podčrtati, da bo šele sedaj prišla do izraza tako dolgo pričakovana in nadvse zaželena konkurenčnost. Namreč, vse ekonomske enote imajo pravico samostojnega nakupa, sc pravi, da sc bo vsaka ekonomska enota sedaj res trudila, da bi v čim večji meri zadovoljila potrošnika, tako s postrežbo kol kvaliteto Jedil In pijač, ker bo le na ta način dosegla več dohodkov. 20. januarja — občinska konferenca SZDL v Zagorju (ma) ZAGORJE - Pred občinsko konferenco organizacije SZDL v Zagorju ob Savi, ki bo razpravljala predvsem o občini v novem komunalnem sistemu, sta bili zadnji ponedeljek seji Izvršnega in nadzornega odbora občinskega odbora SZDL Zagorje. Občinska konferenca orga-nizacije SZDL zagorske občine bo v nedeljo, 20. januarja, v Delavskem domu. ki bodo potrebni za ustvarjanje potrebnih in doslej šibkih skladov za obnavljanje in odpiranje novih gostinskih lokalov. Ravno tako bo izginilo tudi dosedanje samozadovoljstvo nad dejanskim (dosedanjim) stanjem po gostinskih lokalih. Eno izmed vodil in stremljenj ter ciljev pri ustanavljanju novega enotnega gostinskega podjetja v komuni jc bilo tudi to, da bi lahko v doglednem času začeli z realizacijo gradnje prepotrebnega hotela v Trbovljah. Upati je, da bo z združenimi močmi ta potreba (udi res izvedljiva. Prvo je hotel, hkrati pa tudi renoviranjc obstoječih gostinskih lokalov. Pričakujoč, da bo novo gostinsko podjetje že v prvem letu, sc pravi letos, povečalo realizacijo' za 10-15 odstotkov, bo ta zamisel verjetno ob pomoči ObLO ter gospodarskih organizacij, kaj kmalu izvedljiva. — ek Kako je z varstvom (P. O.) LITIJA - Vzgojno-varstvena ustanova v Litiji vključuje predšolske otroke in nekaj šolskih otrok iz litijske osnovne šole. Ta ustanova je v zadnjem času zašla v precejšnje težave. Odkar Jo je prevzela stanovanjska skupnost, je na pol servis (e skupnosti, na pol pa prosvetna ustanova. Ugotovljeno je, da Ima (a ustanova še precej neizkoriščenih kapacitet, med uslužbenci pa nekateri notranji odnosi niso urejeni. Zaradi tega jc svet za šolstvo pri občinskem LO predlagal odbornikom LO na zadnji seji, da naj bi sc vzgojno-varslvrna ustanova ločila od stanovanjske skupnosti'(!) V Liliji |ta tudi ugotavljajo, da bi bilo treba vzgojno-var-slvcno ustanovo organizirati kovna in dve gledališki pred«' stavi, kup smrekic in barvnih žarnic pred Blagovnico, to je' bilo v glavnem tudi vse. Ti«' sti, ki so čakali dedka Mraza, so bili spet razočarani.. Povrh vsega jc odpovedalo še ozvočenje. Za letošnje novoletne prireditve je bilo namenjenih le 4*6.000 dinarjev ( tudi za* nje se bi dalo več narediiii kot se je), odbor je slabo delal .Dobra šola do prihodnjega dedka Mraza. Morda sc bo kdo le našel, ki bo že zdaj začel razmišljati o novoletnih prireditvah za najmlajše. Ne' bi bilo napačno! Prednovoletni dnevi, popust v trgovini — vse to je povzročilo, da so bile zadnje dni minulega leta trboveljske ir*' govine nabito polne, Ljudje' so kupovali, premišljevali,’ kaj bi in kaj ne bi kapifl.j Nekateri so zapuščali trgonrf-J ne zadovoljni, drugi pa tudi' ne. Prvi so dobili to, kar so' želeli, drugi zopet ne. Jasno je pa, da so bile r največji zagati ravno gosp*«1 dinje, ki so kupovale dobrine' in potrebne stvari za NOVO-1 LETNE POTICE. Vse se jej dobilo razen rozin, ki jih je' baje zmanjkalo po 25. dceem-. bru. No, in tako je dejala ena izmed naših tovarišic: »Ko sem v blagovnici vprašala 27. decembra če imajo rozine, mi Jop rodajalka odvrnila: »Da«. Ko pa sem jo zaprosila za pol kilograma,1 mi je rekla: »Imamo jih le zn' naše stalne stranke!« Žal ona ni bila njihova stalna stranka ... otroškim v Litiji tudi v sosednjem Šmartnem. Problem za ureditev take) ustanove so prostori, ki jih zdaj ni na voljo, bodo pa na' razpolago Selc potem, ko boj v tem industrijskem centra zgrajeno novo šolsko poslopje za osemletko. ZASAVSKI TEDNIK Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odb. SZDL Hrastnik, Lilija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Glavni urednik Slane ŠUŠTAR, odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK — Urejuje uredniški odbor — Urcdnlitvo In uprava Trbovlje, Trg revolucije 11/11, tele-ton «0 191 — Račun prt NB Trbovlje 600 I J 6M 1 — Posamezna Številka 20 din — Naročnina (z doslavnlno): mesečna 60 din, čclilk-lna 180 din, pollelmi 160 din, celoletna 720 din — Poštnina plačana v gotovini — I.lst liska CP »GORENJSKI TISK-, Kranj — Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo Nova delitev stanarine Odborniki obeh zborov občinskega ljudskega odbora Trbovlje so na eni izmed zadnjih sej v minulem letu razpravljali ter tudi sprejeli od-lck o novi delitvi sedanje stanarine. Po navedenem odloku ostanejo stanarine na sedanji višini, spremeni se pa razmerje med amortizacijo in stroški za upravo, vzdrževanjem in popravili v skladu s starostjo hiše. Ta odlok je bil sprejet mimo ostalega tudi zato, da se omogoči tistim stanovanjskim hišnim svetom, ki imajo velike izdatke pri vzdrževanju starih poslopij, nekakšno ravnovesje ter možnost, da s stanarinami v večji meri kot doslej krijejo izdatke za popravila in vzdrževanje hiš. 1 S 1. januarjem 1963. leta se stanarina deli na amortizacijo in stroške za upravo, vzdrževanje in popravila: starost zgradbe do 5 let (leto dograditve hiše 1958) amorti- hišnega sklada 3-odstotni prispevek od celotne stanarine stanovanjskim skupnostim. Mimo tega je pa ObLO pooblastil svet za komunalne in stanovanjske zadeve, da lahko v posebnih primerih za posamezne hiše določi, da se ne obračunava amortizacija aLi pa da se zanje obračunava nižja amortizacija. Tu gre predvsem za slabe hiše, ki so že doslej odvajale manjšo amortizacijo kot na novo določeni amortizacijski zneski. - js - Ob tekočem traku Zasnove družbenega plana za leto 1963 Po zasnovah letošnjega vodnje, ki se je gibala med odstotkov; v trgovini se pri- družbenega piana je pričako- 10 do 11 odstotkov. Skladno z čakuje 9 odstotno povečanje vati, da se bo vrednostni ob- lanskoletnimi gospodarskimi obsega storitev; v storitveni seg proizvodnje povečal za dosežki se tudi predvideva obrti predvidevajo povečanje 11,5 odstotkov. V industriji pa omenjeni porast proizvodnja- se bo predvidoma povečal obseg proizvodnje za 12,3 odstotka, kar je tudi doslej naj- zacija 80 %, stroški za upra- večji porast v enem letu. vo, vzdrževanje in popravila Izhodiščna zasnova za le-20%; nad 5 do 10 iet (1953 do tošnji družbeni plan so bili 1957) 80 % — 40 %; nad 10 do doseženi gospodarski uspehi 20 let (1943 do 1952) 50% — v minulem letu. V celotnem 50%; nad 20 do 30 let (1933 do 1942) 30% ~ 70%; nad 30 'do 40 let (1923 - 1932) 20% -[80%; nad 40 let (do 1922) ->100%. Znesek, ki odpade na stroške z upravo, vzdrževanem in popravili hišo je 'enoten hišni sklad. Družbeni plani gospodar skih organizacij kažejo, da bo tudi letos dosežena oziroma presežena dinamika proizvodnje. Glede na materialne pogoje pa lahko pričakujemo še več. Zbirnik posameznih gospo-gospodarstvu komune Je bilo darskih panog Je sledeč; v v zadnjih treh letih opaziti gradbeništvu se predvideva. za 8,8 odstotkov, v uslužnost-ni obrti pa le 4,5 odstotka; v kmetijstvu je prav tako kot v uslužnostni obrti opaziti določeno stagnacijo, saj je tu predvideno le 1-odstotno povečanje vrednostnega obsega proizvodnje ter v prometu 0,5 odstotka. Prav tako kot vsa ostala leta f Podčrtati je potrebno, da se iz tega sklada krijejo stroški vzdrževanja in popravila hiše in skupnih prostorov ter naprav, premije za zavarovanje pred požarom ter dru- konstantno povečanje proiz- Pravilniki o delitvi dohodkov (ko) TRBOVLJE - Ko so člani IOObO SZDL Trbovlje na zadnji seji razpravljali o gospodarjenju in načelih delitve osebnega in čistega dohodka ter v zvezi 6 tem tudi doslej se tudi letos pričakuje, kljub lanskemu zastoju za-" da bomo za razne investicije radi reslrikcijskih ukrepov, porabili približno eno mili-da se bo vrednostni ob6eg jardo šeststo milijonov din, proizvodnje povečal za 11,1 predvsem za gospodarske in- gimi elementarnimi nezgoda- o pravilnikih o delitvi dohod-mt, stroški za čiščenje dim- ka, so podčrtali, da je to delo nlkov in plača hišnika in hiš- kampanjsko. S težavo se tega nega upravitelja, čiščenje dela lotevajo zlasti manjše kanalizacije, odvoz fekalij gospodarske organizacije, ka-ter drugi stroški, ki bodo do- terim ga po večini opravi ho-ločeni s’ posebnim odlokom noramo namreč nekdo ' ka- občInskega ljudskega odbora. Prav tako se plačuje iz NAKOPALI BODO 30.000 TON RUDE IN 11ALDE (ma) LITIJA - Rudarji iz kov svinca In topilnice Mcžl-poslovnc enote Litija Rudni-ca so lani proizvedli 1.019 ton svinčevega koncentrata In 5 ton clnkovega koncentrata: predelali pa22.913 ton svinčeve in clnkove rude. Predvideno Je sicer bilo, da bodo v lanskem letu predelali 30 tisoč ton svinčeve In cinkove rude, vendar pa so v začetku lanskega letu prenehali s predelavo halde. ker se predelala na eno komponento nt Izplačala. /amili tega pa tudi niso dosegli predvidenega plana. Za letos Imajo litijski rudarji v načrtu proizvodnjo 30.000 ton rude Ip halde, iz katere bodo predvidoma pridobili 1.310 ton svinčevega koncentrata In 2.810 ton babinega koncentrata. ke večje gospodarske organizacije. V zvezi s tem so predlagali, naj bi Delavska univerza v doglednem času pripravila seminar, na katerem bi se seznanili upravljavci iz manjših gospodarskih organizacij z načeli ter izdelavo pravilnikov o delitvi dohodkov. Odlok o nagrajevanju vajencev (b) HRASTNIK - Oba zbora občinskega ljudskega odbora sta sprejela odlok o nagrajevanju vajencev v občani. Po tem odloku in na podlagi uredbe o nagrajevanju vajencev bodo mesečne nagrade vajencev: za i»"vo učno leto 4000 din, drugo 5000 in tretje 6000 din Gospodarske organizacije in zavodi lahko nagrade vajenca glede učnega uspeha višje, nagrad pa ne morejo znižati. Zasebni delodajalci pa morajo nagrajevali vajence po uredbi in odloku o ium^jcvaJaiy va- Izdelajmo analize Zadnje lase vse bolj iz- naloge izvršujejo, v kakš-stopa v gospodarskih orga- nih objektivnih pogojih se nizaciiah vprašanje, na ka- delo opravlja in končno, tero je prvi hip težko od- kakšne psihične in telesne govoriti, in sicer: >Na ka- lastnosti zahteva od delav-terem delovnem mestu za- ca), ki naj bo prvi korak postiti delavca oz. usluž- y prizadevanjih za odprav-benca, da bo dobro delal Ijanje najrazličnejših po-in da bo z delom zadovo- manjkljivosti pri zaposlova-Ijenf' Kazno je namreč, da nju delavcev oz. uslužben-sta proizvodnost dela in de- cev. lavlevo osebno zadovolj- Predvsem lahko skrbno stvo ter delovno počutje pripravljena in izdelana neločljivo povezani stvari, analiza delovnih mc}t poki vplivata ena na drugo, maga pri načrtnem zaposlo- Mimo človekovih psiho- vanju in razporejanju de-fizioloških lastnosti je se lavcev oz. uslužbencev na predvsem važno vprašanje posamezna delovna mesta, ugotavljanja zahtev delov- Dejstvo je, da je mogoče nega mesta. Ljudje so nam- /f 0y poznanju zahtev de-reč različni: šibki in moč- lovnega mesta vsklajevati ni, zdravi in bolehni, spret- lc.te x delavčevimi oz. ni in nerodni, potrpežljivi uslužbenčevimi sposobnost-in nepotrpežljivi. Je pa še mj tako, kolikor najbolj dolga vrsta lastnosti, po ka- mogoče uresničevati nače-terih se Ijud/c med seboj /o; »Pravega človeka na razlikujejo. Delovna mesta pravo delovno mesto*. Do-prav tako. Vsako delovno hijene podatke iz analiz bo mesto namreč zahteva po- mogoče s pridom uporab-sebej prikrojenega človeka. Ijati še pri zaposlovanju Te zahteve pa je treba po- starejših ljudi, žena in in-znati. validov; lahko pa jih bo V zadnjem času tudi v uporabiti še drugje, tako vseh "štirih zasavskih obči- tudi pri izbiri poklicev za cah vse bolj izstopa potre- mlade ljudi; še posebej pa ba po sistematični analizi za organizacijo dela, za iz-delovnih mest (postopku, s bohšanje metod dela ter za katerim se ugotavlja, iz večjo higiensko - tehnično kakšnih nalog sestoji delo, zaščito pri delu. s kakšnimi postopki se te A. I vesticije. Pričakujemo pa realno povečanje gospodarskih investicij za največ 2,5 odstotka, za kar obstajajo realne možnosti ob upoštevanju, da skoraj vse investicije slone na zmogljivostih samih gospodarskih organizacij.— J. S. Sporočeno na 80-091 TRBOVLJE Svet za industrijo in obrt pri občinskem ljudskem odboru Trbovlje je imenoval komisijo za pregled dejanskega stanja manjših gospodarskih organizacij v občim. Posebno pozornost bodo pri tem posvetili možnostim za nadaljnji razvoj in investicijski politiki. HRASTNIK V Steklarni v Hrastniku bodo letos izdelali 9.000 ton raznih izdelkov v skupni vrednosti nad 2 milijardi 100 milijonov din. Računajo, da bodo letos izvozili za najmanj 660.000 dolarjev izdelkov. ZAGORJE V Industriji gradbenega materiala Zagorje ob Savi so lani dosegli rekordno proizvodnjo. Proizvedli so 55.057 (on žganega kosovnega apna (plan 50.000 ton). 18.411 ton hidratiziranega apna (plan 15.000 ton) in 1.281 ton odpadnega apna za gnojenje oz. kalrificir&nje zemlje. Dosežena proizvodnja predstavlja doslej največjo doseženo proizvodnjo v vsem obstoju podjetja. LITIJA Izvoz iz Lesne industrije. Predilnice in Industrije usnja, krzna, konlekcijc in lah-keo bulve sc bo letos predvidoma povečal za 43,1 %, oz. od 512 milijonov din na 778 milijonov din. NajvcčJI Izvoz — nad 482 milijonov din — so predvideli v Industriji usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve v Šmartnem. , Pred sklepanjem Sedaj SaiElO »L junij« pogodb z zdrHvsfv6D • »«• > • » nimi ustanovami IH »ITltdUHIllCcl« Drugim aktualnim nalogam, ki jih bo treba opraviti v mesecu januarju, se pridružujejo tudi priprave za sklepanje pogodb Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Zasavja z zdravstvenimi ustanovami. Te pogodbe morajo biti do konca januarja letos pravzaprav že sklenjene. V vseh zdravstvenih ustanovah na področju Trbovelj, Hrastnika in Zagorja ob Savi zdaj končujejo z izdelavo delovnih programov in finančnih programov za leto 1963, ki bodo služili kot osnova za sklenitev potrebnih pogodb. Do konca meseca bo treba v zvezi s te mrešiti tudi nekatera vprašanja okrog načina plačevanja storitev in uslug, ker je možno plačevati usluge pavšalno ali pa po dejansko opravljenih uslugah. Treba je še omeniti, da 60 Komunalni zavod za socialno zavarovanje Zasavja s pogodbami s posameznimi zdravstvenimi zavodi iz teh treh zasavskih občin tudi določil vrste in obseg preventivne dejavnosti, hkrati pa tudi višino prispevka za to dejavnost. \1. Po skoraj polletnih razpravah in analizah tako na ObLO Trbovlje kot tudi delovnih kolektivov vseh petih dosedanjih trgovskih podjetij v komuni je na predzadnji seji lanskega leta sklenil ObLO, da začneta z Novim letom delovati v občini le dve trgovski, podjetji, in sicer: »1. junij« in »Vitaminka«. V eni od zadnjih številk našega časnika smo pisali, da sta oba zbora ObLO dala soglasje k ustanovitvi treh trgovskih podjetij v komuni. Kasneje pa 6ta glede na ne- Vsakodnevni iznčun na RTH Vse hitrejši tempo proizvodnje zahteva tudi sodobne metode spremljanja proizvodnega procesa. Poglobljeno delavsko samoupravljanje potrebuje za uspešno ukrepanje v upravljanju vsakodnevni pregled o izpolnjcva-n?u in doseganju zadanih planskih nalog po količini in vrednosti. Vsa statistična in knjigovodska evidenca mora biti prilagojena tem zahtevam in urejena tako, da daje ob vsaki priliki možnost za kakr"nc koli ukrepe za zbnlfšanje gospodarjenja. Ker sedanii način zajemanja in razvrščanja proizvodnih stroškov teh pogojev ne Izpolnjuje, »o na Rudniku Trbovlje—Hrastnik že dalj »Mehanika« letu svojega * Trboveljska »Mehanika« je 1. januarja 1963 praznovala desetletnico svojega obstoja. Celoten kolektiv tovarne se je udeležil jubilejne slovesnosti, ki je bila v soboto, 29. decembra p. 1. v dvorani restavracije »Majolke« na Trgu' revolucije. »Uspehi našega podjetja v teh desetih letih so bili več kot zadovoljivi«, je poudaril v uvodnih besedah predsednik delavskega sveta. V kratkih, jedrnatih besedah jo nato direktor »Mehanike« Slavko Itaspotnlk opisal njeno razvojno pot, kjer je med drugim naglasil, koliko truda, brige in skrbi jo bilo vloženo od vseh članov delovnega kolektiva, da je tovarna v svojih prizadevanjih uspela. Vsa leta so v podjetju proučevali tržišče in iskali osvojitev novih proizvodov, katere bi bilo mogoče izdelovati z razpoložljivimi sredstvi. Najvažnejše Je p,, vsekakor, da so nafta trboveljska dekleta, katere v glavnem zaposluje ta tovarna, zmogla te proizvode serijsko Izdelovati za naše in tuje tržišče. časa razmišljali in razpravljali o Izboljšanju, predvsem pa o pospešitvi obračunov. Doslej je knjigovodska služba delala mesečne obračune proizvodnih stroškov, ki so bili v najboljšem primeru zgo-tovljcni do 20. v naslednjem mesecu. Ti podatki seveda niso mogli služiti vsakodnevni operativni službi. Zaradi vse večjega poglablja-' nja delavskega samoupravljanja in potreb po čim eks-peditivnejši evidenci so v podjetju s 1. julijem 1962 uvedli dnevno obračunavanje proizvajalnih stroškov. — Ta vsakodnevna kalkulacija, ki je precej natančna, saj odstopa za malenkost od dejanskega mesečnega obračuna, v enajstem obstoja Po govoru direktorja »Mehanike« so razdelili nagrade mladim novatorjem v podjetju. Tov. Julij Plantaži je dobil priznanje za izdelavo peči za trdo spajkanje, to je rotacijske peči, ki omogoča trdo spajkanje gnetljivih kabelskih čevljev. Ta način izdelave so med prvimi osvojili v trboveljski »Mehaniki« in je trenutno še novost v. zahodnem svetu. To grupo proizvodov predvidevajo tudi za izvoz. Tov. Damijan Goričar je prejel nagrado za napravo stroja za zakovičenje verižic, ki so potrebne pri zapiralih aluminijastih oken. Tt izdelki so našli kupca v tovarni »Impol« v Slov. Bistrici, ki jo med drugim tudi vgradila tečaje s krogličnimi ležaji na novem letališču pri Beogradu. Ttrotji novntor, ki je hit nagrajon, je tov. Albin Polc za napravo vložnih vijakov. Proizvodnja teh vijakov Je po novem načinu cenejša In hitrejša. Mladi novntor tov. Marjan Cestnik je pa napravil načrt za vpeljnlno napravo. omogoča upravnim in operativnim organom rudnika, da lahko vsakokrat, ko je potrebno, napravijo potrebne ukrepe za izboljšanje stanja glede proizvajalnih stroškov. — Prej je bilo to nemogoče, ker je bila dnevno znana le količinska poraba glavnih vrst potroš-nega materiala. Spremenjeni oziroma izboljšani način ugotavljanja stroškov pa daje to možnost vsak dan. Za pospešitev obračuna in sploh za knjigovodsko evidenco, posebno še glede ugotavljanja dohodka po plačani realizaciji, je pa potrebno, da se tudi ta služba opremi s sodobnimi stroji. Cisto mehanično delo, kot je npr. knjiženje na kartice, seštevanje le-teh in ugotavljanje stanja dolžnikov in upnikov je treba prepustiti strojem, zaposlenim uslužbencem pa kvalitetnejše knjigovodsko delo in analize. Po sedanjem ročnem knjiženju uslužbenci računskega sekloria niso mogli v redu opravljali drugih poslov, kot npr. vsakodnevno evidence in slanic dolžnikov. Izlcrla-vanie tedatev r.li z opomini ali s tožbami Itd. S prehodom na strojno knjiženje pa bo lo delo omogočeno. Kol v proizvodni! tako le potrpimo vpcVati tudi V ndniinHrarlU sotlobnelše mefode dela, ki bodo vplivale na dvig produktivnosti. Rudnik Trbnvlle—Hrostnlk je te potrebe uvidel In se odločil, da preide postopoma na mehanizacijo računske službe. — Tako le v mesecu decembru 1982 kupil knllgo-vod.skl stroj ter Je knjigovodski sektor podlelja v začetku tega leta pričel s strojnim knjiženjem. — Najprvo Imajo v podjetju namen mehanizirati finančno In materialno knjigovodstvo. Ko sr ta upelje, pa nahieravajo ta način drla upcljatl še v drugih oddelkih podjetja računske službe (osnovna sredstva, obračun osebnih dohodkov in tako dalje). katere nove ekonomske či-nitelje ter analize sprejela sklep o ustanovitvi oziroma pridružitvi dosedanjih trgovskih podjetij: »Železni- na«, »Drogerija« in Obrtno-nabavno prodajna zadruga k trgovskemu podjetju »1. junij«, trgovsko podjetje s sadjem in zelenjavo »Vitamin-ka« pa ostane še naprej samostojno trgovsko podjetje. Eden izmed osnovnih motivov, Jti je narekoval in tudi vodil k imenovanju oziroma priključitvi treh dosedanjih samostojnih trgovskih podjetij k »1. juniju«, je bil, čimprej ustvariti in omogočiti trgovskim podjetjem, da bodo sama zmožna, tako modernizirati kot tudi odpirati nove trgovske poslovalnice. Drug motiv je pa bil: ustvariti močna domača trgovska podjetja, ki bodo lahko nudila tako domačim kot tudi drugim potrošnikom čim večjo izbiro raznega blaga s cenami in kvaliteto, ki se ne bo razlikovala od cen in kvalitete blaga pri ostalih trgovskih podjetjih tako v sosednjih komunah kot tudi v slovenskem merilu. Dosedanja samostojna trgovska podjetja bodo delo- vala v okviru trgovskega podjetja »1. junij« kot samostojne ekonomske enote. Jasno je, da je s to zdru« žitvijo dana precejšnja in močna ekonomska osnova za nadaljnji razvoj in napredek trgovske mreže v komuni. Pri tem je potrebno upoštevati tudi to, da bodo dosedanji ločeni skladi enotni, kar bo v veliki meri omogočalo hitrejše obnavljanje trgovskih lokalov in nakup sodobnega inventarja. Pri cenah je pa, upajmo vsaj, pričakovati, da bodo tudi dokaj nižje zaradi večjih nakupov od neposrednih proizvajalcev ter enkratne nabave večje količine raznega blaga. Vsekakor pa bo v novem trgovskem podjetju nastopilo vprašanje potrebnih strokovnih trgovskih kadrov, brez katerih 6i ni moč zamisliti začrtanega razvoja in napredka trgovine v komuni. P ri tem, kot tudi pri, ostalih vprašanjih bo pa potrebno najtesnejše sodelovanje med trgovskim podjetjem in ObLO. Novo trgovsko (združeno)' podjetje je začelo poslovati s 1. I. 1963. - J. S. Razgovori V času, ko so tekle razprave o osnutkih zvezne in republiške ustave ter pričetki zasnov o občinskem statutu, so se nekatere gospodarske organizacije v trboveljski komuni lotile izdelave osnutkov statutov delovnih organizacij. V zvezi s pripravami o osnutkih statutov delovnih organizacij smo zastavili tajniku ObSS Stefku Lazniku naslednja vprašanja: »Kako so začele posamezne delovne organizacije z izdelavo statutov?« »Lahko rečem, da se je večina delovnih organizacij v naši komuni lotila toga dela z vso resnostjo. V teh pripravah gre predvsem zn to, da pregledajo dosedanje pravilnike ter da pripravijo enoten statut, ki bo vseboval vse elemente. Nekatere gospodarske organizacije so že izdelale v grobih obrisih osnutke statutov.« »Kaj menite, ali bodo v vseh statutih zajeta najpomembnejša vprašanja ln problemi?« »O teh vprašanjih bodo razliko med manjšimi ln večjimi organizacijami. Večje gospodarske organizacije bodo morale Imeti vsekakor še dopolnilne pravilnike — poslovna tajnost, razdeljevanje stanovanj, poslovna poštenost itd. Menim pa, da bi moralo biti v statutih delovnih organizacij nnznnčeno, da soše tl in ti dopolnilni pravilniki.« »V katar! meri nomaua ObSS zlasti manjšim gospodarskim organizacijam pri tej važni nalogi?« i »Prvo bomo v naslednjih dneh pripravili seminar za predsednike sindikalnih podružnic, kjer bomo poleg ostalih organizacijskih problemov obravnavali tudi statute delovnih organizacij. Tu gre zn to, da bodo sindikalne organizacije pobudnik zn člnv> projšon začetek izdelave statutov, ki bodo morali zajeti notranje, humane odnose ter mimo ostalega vsklajevatl' Interese skupnosti ln posameznikov. Prav tako bomo imenovali tudi komisijo, v kateri bodo sodelovali tudi strokovnjaki, ki bodo pomagali komisijam prt gospodarskih organizacijah.« , Poročamo: RAZPRAVA O KULTURNI PROBLEMATIKI V OBČINI_____________ Občinski odbor Socialistične zveze v Liliji je pripravil v ponedeljek popoldan razpravo o kulturni problematiki V občini. Pred vsem so govorili o klubskem življenju in problemih godbe na pihala, zraven (ega pa še o dramski dejavnosti in nekaterih drugih aktualnih vprašanjih. VIOLINSKI KONCERT Predsinočnjim je bil v Delavskem domu v Zagorju ob Savi violinski koncert Marjete Korošec, ki jo je pri klavirju spremljala prof. Nada Verbič — Omanova. Marjetka Korošec jc na koncertu izvajala dela Tartinija, Bacha, Ravela. Szymanovskega, Pa-ganinija, Škerjanca in Schuberta. USPEH S »HMELJSKO PRINCESO«____________ Dramska skupina litijske Svobode je v zadnjih dneh lanskega leta nekajkrat navdušila litijsko gledališko občinstvo in goste z uspelo pripravljeno opereto Radovana S obča »Hmcljska princesa«. Predstavi, prirejeni v počastitev občinskega praznika, jc »risostvaval tudi avtor ope-fele. CELJANI GOSTOVALI V ZAGORJU____________ V ok viru abonmajskih predstav je zadnji petek lanskega e ta gostovalo v zagorskem Delavskem domu Slovensko judslco gledališči' iz Celja z • Rdečim in modrim v mavrici«. Popoldanska predstava je »ila namenjena najmlajšim Zagorjanom za praznik novoletne jelke. NOV KLUIt V GABROVKI Prosvetno društvo v Gabrovki v litijski občini je »redi decembra pripravilo celotedenske prireditve na čast litijskemu občinskemu prazniku. Za zaključek celotedenskega praznovanja in prireditev so v nedeljo, 23. decembra. v prisotnosti številnih občanov in gostov iz Litije izročili namenu prostore kluba, ki ho v prihodnje pripomogel k še večjemu razmahu kul-lurho-prosvelnega in drugega življenju v lem zasavskem kraju. 60 LET trboveljski: DELAVSKE PODIH: Letuš praznuje 60-letnlco delovanja trboveljska delavska godba na pihala, ki deluje v okviru Svobode — Center. V počastitev tega jubileja bo v soboto, 26. januarja zvočor slavnostni koncert godbe v Delavskem domu. Prav lam bo v nedeljo, 27. Januarja popoldan revija slovenskih rudarnkih godb na pihala. Doslej sc Je za sodelovanje na tej n*vij i priglasilo m dem godb. Klubska dejavnost še ni povsem zaživela Zadnjega občnega zbora delavsko prosvetnega društva Svoboda Loke-Kisovec se je udeležilo zlasti še precej mladih ljudi. Ugotovljeno je bilo, da so bile v zadnjem času skoraj vse društvene sekcije delavne, še najbolj pa pevska in tudi lutkovna, ki je šele začela z delom, le dramska sekcija ni niti enkrat nastopila. Eden od problemov v delu društva je knjižnica. Društvo je sicer skozi vse leto knjižnico vzdrževalo in opremljalo z novimi knjigami, vendar je pa to za uspešen razvoj knjižnice premalo. Zalo jc bilo predlagano, da naj bi se društvena knjižniea pridružila k zagorski Knjižnici. S tem bi med drugim omogočili tudi večjo izbiro knjig, povečal bi sc pa tudi krog bralcev. Kritično je bito ugotovljeno, da v okviru društvene dejavnosti ne smemo ostati v dosedanjih oblikah. Dejstvo je, da delavsko prosvetno društvo Svoboda Loke-Kisovec v dosedanji dejavnosti šc ni v celoti zadostilo potrebam in željami tamkajšnjih občanov. S tem. da postane društvo tudi vsklajevalec vseh potreb in želja po kulturnn-prosvct-ni dejavnosti, je potrebno spremeniti odnos in ga tudi razširiti do ostalih kulturnih institueij, kot so profesionalna gledališča, glasbene šole. osnovne šole (v katerih delujejo pevski zbori in nekateri drugi krožki), film. radio, televizija. priljubljene oddaje, ples itd. Da je temu tako. dokazuje lep sprejem raznih profesionalnih gledališč, oddaj »Pokaži, kaj znaš!« in drugega pri občinstvu. V klubski dejavnosti v zad-ni sezoni ni bilo načrtnega dela in programa, zato tudi klub ni zaživel tako, kol bi sicer zaradi lepo urejenih prostorov lahko. Delno je iskati krivdo tudi v tem, da se še dobri kulturni delavci mnogokrat sprašujejo, kaj naj bi sploh v klubih delali. Kakor hitro se bodo v življenje in delo kluba vključile še druge oziroma druge sekcije društva s svojimi potrebami po vzgoji, delu in razvedrilu, potem ni bojazni, da bi bil klub prazen. Pri tem bo najvažnejše, da se združijo vse sile s terena Loke-Kisovec in uspeh ne bo izostal. Da bo pa mogoče vso široko kulturno dejavnost društva razširiti in poglobiti, bo treba v delo društva vključiti več sposobnih in delovnih ljudi. Društveno vodstvo je že doslej posvečalo tej nalogi vso pozornost in je tako uspelo poslati tudi večje število društvenih članov na razne tečaje in seminarje, ki zdaj pridno delajo v društvu. Razveseljivo je pa ludi dejslvo, da se za delo v društvu vse bolj redno odziva tudi malo- številna, a zelo zaposlena ii*i leligenca, ki bo lahko pripo-mogla k še večjemu razmaz hu dela v Svobodi Loke-KG sovce. Vsa dejstva govore, da bo delavsko prosvetno društvo Svoboda Loke-Kisovcc tudi v prihodnje opravljalo kulturno poslanstvo v zadovoljstvo vseh prebivalcev svojega kraja. Mogoče je celo trditi, da bo delo v prihodnje še bolj izpopolnjeno in še uspešnejše. Franc KOPRIVŠEK , Poiščimo pravega krivca! V predzadnji lanskoletni šfevilki ••Delavske enotnosti« smo v sestavku »ZAGORJANE BOLI GLAVA« izpod peresa Alc Pečetove prebrali tudi tole: •■Poleg vsega tega se v zagorski komuni zaman trudijo, da bi našle njihove težave, predvsem pa tudi uspehi, odmev v domačem listu, v Zasavskem tedniku. Ali se v Trbovljah, kjer izhaja Zasavski tednik, res oklepajo vise preveč le svojih občinskih meja?« Pravzaprav Ali Pečetovi ni mogoče zameriti, da ni podrobneje in verodostojno seznanjena s problemi kulturno-prosvetne dejavnosti v zagorski občini, še posebej pa z nekaterimi podrobnostmi okrog teh vprašanj. Zato bi rodi mimo .drugega opozorili samo na tri važno okoliščine: • v mejah možnosti je naše uredništvo pisalo o vseh problemih kullumo-prasvctr.e dejavnosti s področja, na katerem izhaja (Hrastnik, Litija, Trbovlje, Zagorje); • iz ostalih treh zasavskih občim so s prispevki sodelovali v našem tedniku tudi aktivni člani Svobod in PD, in ^ da 6mo na take prispevke iz Zagorja zaman čakali, čeprav so prav tisti, ki zdaj na široko krivijo naš tednik, da jc pravzaprav »sokriv« za težave, obljubljali polnih ust, da bodo sodelovali s prispevki v glasilu SZDL zasavskih občin »Zasavski tednik«. Ne moremo pa tudi mimo ugotovitve, da izvirajo nekatere težave in še neurejeni odnosi na relaciji med Svobodo oz. sploh kulturno-pro-svetnim življenjem ter gospodarskimi organizacijami oz. družbenimi skladi, povsem od drugod. Nesporno je dejstvo, da zagorska Svoboda z dosedanjim delom (kljub prizadevanjem nekaterih) še ni povsem zadovoljila. Vse prevelike so zahteve ob zelo pičli dejavnosti, čeprav so kljub nekaterim težavam pogoji za delo neprimerno boljši kol so bili pred leti, pa vendar sta tedaj Svoboda I in Svoboda II tekmovali v dejavnosti, čeprav ni bilo primernih pro- Naloge šolstva v letu 1963 V primerjavi z ostalimi zasavskimi komunami ima šolstvo v trboveljski komuni dokaj zadovoljive pogoje za delovanje, tako glede materialnih kot tudi finančnih pogojev. Takoj pa velja do- . polnili, da »e šolstvo v trboveljski komuni bori z nekaterimi materialnimi težavami (npr. telovadnice), ki so pa premostljive ali pa vezane na daljše časovno obdobje. Prav tako jc tudi urejen dokaj zadovoljiv dotok sredstev v sklad za šolstvo pri ObLO, tako da v lanskem letu v tem skladu niso nastopile kake večje težave, ki bi zavrlc n-dno in normalno delovanje šolstva. Glede na ponekod še dokaj čudna in neurejena gledišča na družbeno upravljanje v šolstvu velja omenili, da jo to vprašanje v trboveljski komuni urejeno, kar so oči tu je najbolje v samem delovanju in uspehih, tako posameznih šol v komuni kol tudi celotnega šolstva. Toda vse hitrejši gospodarski razvoj postavlja tako tudi pred srednje kot tudi strokovne šole v komuni vse večje zahteve, ki se kažejo zlasti v poglobljenosti in .specifičnosti proučevanja in podajanja posameznih učnih predmetov. Vse to pa zahteva od šol in družbe večja sredstva ter boljše in sodobnejše učne pripomočke. Upoštevajoč te potrebe in možnosti šol, tako s finančnega kot tudi z materialnega vidika, je jasno, da je potrebno najti stimulativna merila za delovanje posameznih šol v komuni. Ali z drugimi besedami: potrebno je poiskali osnovne, jasno principe financiranja v komuni. To pa opominja tudi na to, da sc bodo morale posamezno šolo v okviru komune postaviti na načelo gospo- darjenja oziroma trošenja sredstev čislo z gospodarskega stališča. In ravno tako z rezervnimi skladi, amortizacijami in novimi investicijami v šolstvu. Prav pri rezervnih skladih bo tudi potrebna enotna komunalna politika in tudi združevanje razpoložljivih srcdslev za nujne potrebe <>ne ali pa. več šol, odvisno pač od tega, koliko bodo to dopuščala sredstva. Ze samo dejstvo, da se je lani realiziralo lo 15 odstotkov predvidenih sredstev ter da je potrebno postavili proračunsko potrošnjo (ki naj bi bila po nekaterih neuradnih podatkih za 6,3 odstotka večja kot lani) v odvisnost z dejanskimi potrebami, opozarja na to, da sc poslavljajo tako prod svet za šolstvo in prosveto kot tudi pred same šole naloge, ki jih bo treba rešiti v skupnem jcz:ku. štorov za vadbo in na voljo samo dvorana v Partizanu. Tedaj so posamezne društvene sekcije z nastopi, doma it* drugod, ustvarile 6ame precejšnja sredstva. Torej prej leti uspehi kljub neprimernim pogojem za delo Vzroke za sedanje probleme je delno iskati torej tudi pri samih Svobodarjih iti sploh kulturno-prosvetnih delavcih. Zato je iskanje vzrokov drugod povsem neprimerno! Pa še to: za nadaljnjo umestne polemike bomo vedno našli prostor za objavol Marjan LIPOVŠEK RAZGIBANA DEJAVNO* 0 PREDVSEM V OKOLICI V Litiji ugotavljajo, da jo bilo v zadnjem obdobju zlasti še uspešno delo prosvetnih društev po okoliških' krajih, čeprav tudi tam — podobno kot v industrijskih središčih občine — ni bilo na voljo dovolj sredstev za organizirano kldturno-prosvet-no življenje. V okviru prosvetnega društva Jevnica je bil najdelav- nejši pevski zbor, ki jc nastopil na več prireditvah ir* slovesnostih, pripravili so pa ludi samostojni celovečerni nastop »Ob tabornem ognju«. Dramska skupina je a komedijo »Poročil se bom a svojo ženo« nastopila na domačem in okoliških odrih. Na Pulšniku je v okviril prosvetnega društva imel največ nastopov otroški ii* mladinski pevski zbor, čeprav sta bili delovni tudi lutkovna in dramska selce -ja. Zdaj si pa prizadeva o ustanoviti še mešani pevski zbor. Prosvetno društvo ia Savi ima na voljo za deo majhno, a primerno urejeno dvorano. Organizacija SZDL je kupila televizijski sprejemnik, težave pa so v tern, da društvu razen organizacije SZDL ne pomaga nihče. Na Dolah je uspelo prosvetnemu društvu za silo urediti prostore, ob lem pa a sekcijami nastopati doma in gostovati. PrircJili * precej klubskih večerov ak'n- pa so bili tudi pionirji •šap eK Poštni predal 82 PREJME NAJ OBTOŽENEC! Tovariš urednik, že nekajkrat sem imel priliko, da sem videl na naslovnih straneh pisem od Javnega tožilstva v Ljubljani ali drugod napisano »P. n. obtoženec. ..* Za uslužbence tožilstva je beseda obtoženec prav gotovo vsakdanja stvar. Toda sprašujem se, kako se počutijo ljudje, ki so prvikrat pred sodiščem in ki jim poštarji prinesejo že tako nerazveseljivo pismo s takšnim naslovom. Zdi se mi, da slovenski pravopis dovoljuje lepše besede za pisemske naslove tudi na sodiščih. A. P., Hrastnik V IMENU ZAKONA! Tovariš urednik, pred kratkim sem bil priča, ko je moj delovni tovariš dobil s podjetja pismo, v katerem mu sporočajo, da mora glede na starost in delovno dobo v pokoj. Vse bi bilo v redu, če pismo ne bi bilo napisano »Imam bolno ženo. Zdravniki so ji predpisali lahko, torej diabetično hrano. Njeni glavni obroki so — mleko. Ravno mleko pa nama povzroča največ težav. Zakaj? Zato, ker ga ni mogoče dobiti. Naj grem vsako jutro še tako zgodaj v prodajalno >Vitaminke*, je pred menoj v vrsti vedno več žena, ki-imajo po več steklenic oziroma posod za mleko. Soseda jemlje mleko za sosedo. In nemalokrat se pripeti, da ostanem brez mleka, ženi je pa lo glavna hrana. Tudi direktorja »Vita-mlnke« sem že zaprosil, da bi mi prodajalka dala vsak dan na stran po liter mleka, toda odvrnil mi je, da tu ni nobenih rezervacij.' V redu, nimam nič proti temu, da ni nobenih rezervacij, zastavljam pa javno vprašanje: zakaj v Trbovljah primanjkuje mleka?* RES SAMO PAPIR? Tov. urednik! Če se ne motim, ste v vašem časniku lani že pisali 6 avtobusnih voznih redih, Obilo uspehov pri pisanju! V uredništvu smo se odločili, da pismom bralcev in naročnikov spet namenimo posebno rubriko. Tokrat objavljamo prve prispevke, pričakujemo pa, da bomo v naslednjih dneh dobili v uredništvo spet nova pisma za to rubriko. Prosimo vas le, da se pod prispevke podpišete, če želite biti podpisani samo z inicialkami, nam to posebej navedite, ker bodo vsa nepodpisana pisma romala v koš. Torej: v prihodnje obilo uspehov pri pisanju za našo novo rubriko »Poštni predal 82«. tako strogo uradniško. Videl sem, kako je pismo pretreslo tovariša, ki je leta in leta živel za podjetje in bil med dobrimi delavci. Zdaj naenkrat se mu je zdelo, da ga v podjetju ne potrebujejo več. Zdi se mi, da bi morali uslužbenci v naših podjetjih včasih le spremeniti odnos do človeka, predvsem do delavcev. Ali ne bi bilo lepše, da bi tovariš, ki v podjetju skrbi za kadrovsko službo, raje poklical ljudi, ki gredo lahk-j v pokoj, in jim to lepo obrazložil, namesto dopisa, iz katerega zveni v imenu zakona ...! S. R. Zagorje KAKO JE Z MLEKOM? Tovariš urednik/ * še pred Novim letom se je oglasil v našem uredništvu tov. Kostanjšek iz Trbovelj ter nas zaprosil, da bi javno načeli vprašanje preskrbe mleka v Trbovljah. Povedal nam je: ki tih ni doVolj po mestih oziroma po postajališčih. Kmalu zatem je bilo tudi to vprašanje urejeno v zadovoljstvo potnikov. Jaz bi se pa rad dotaknil drugega vprašanja. Namreč, ali so vozni redi res samo kos potiskanega papirja? Zakaj? Kar poglejmo: na voznih redih je lepo napisan prihod in odhod oziroma prihodi in odhodi avtobusov iz odhodnih postaj. Žal pa sedaj, v tem hladnem in brozgastem času potniki lahko ugotovimo, da je to le nekakšna formalnost. Kajti avtobusna osebja (f sploh ne držijo voznih redov, temveč odpeljejo z vsake postaje pač takrat, ko gredo potniki gor ali dpi, pa čeprav je po voznem redu še nekaj minut do odhoda avtobusa. Razumljivo je, da potnik ne bo hodil na postajališče pet ali še več minut pred prihodom avtobusa, ker se pač, žal, zanaša na točnost. Torej: ali'so vozni redi le kos papirja? P. K. Trbovlje Fotokamera je zabeležila «■811 Posebna sprememba v štipendiranju Zdaj je n3^a °k" kolikor ga pač dopuščajo činskega 1Ut osnovph prilike- Talc Pouk terja vse-Litija in kakor večji napor prosvetnih šol, gla- jve5t?*anova,0 delavcev, najtežje je pa na ™ sta- Mamolju, Konjščici in Gra- deluje v jljost,. Tr. diičU| kjer morft en program zsigšgsjssjsr nim P00'! ji°na v n.ln* Šolska poslopja so na pod-predmetnrflj.k !a ročju litijske občine v ve- čini primerov stara, zraven ' učilnic pa po večini ni drugih potrebnih prostorov za sodoben pouk (delavnice, kabineti, telovadnice). Naj- ...-rsicss * rasfe?- iz Jevn:Ce^,v bolje je s šolskimi poslopji TC TPiSIllC . Vfl(P?- * Tin 'i/v*oVi VnctroT- ITro. čin, da_ namenijo v novozgrajenih stanovanjskih blokih, po nekaj stanovanj za prosvetne delavce. V prihodnje bo pa treba zagotoviti še nekaj stanovanj za prosvetne delavce, ki poučujejo na osnovni šoli v Šmartnem pri Litiji. Ob Novem letu je poučevalo na osnovnih šolah na področju občine Litija skupaj 96 učnih moči, v glasbeni šoli 7 in v vzgojno-var-stveni ustanovi 5 učnih moči. Ob sedanji organizaciji pouka bi potrebovali v občini 63 učiteljev (11 manj, kot jih je zdaj) ter 41 predmetnih učiteljev in profesorjev (oz. 27 več kot doslej). Zdaj zasedajo delovna mesta, za katera je potrebna višja ali visoka izobrazba, učitelji, ker ni mogoče namestiti predmetnih učiteljev in profesorjev. Ta ugotovitev nujno narekuje preusmeritev v politiko štipendiranja, kjer je treba v prihodnje zagotoviti podeljevanje mnogo več štipendij za študij na fakultetah in VPS. Potrjen gozdno- ureditveni načrt (k) Zagorje — Za gozdno gospodarsko enoto Cemšenik-je izdelal Biro za gbzdarsko načrtovanje gozdnoureditveni načrt za gozdove v državljanski lastnini. Na površini 3333 ha je 589.692 kub. metrov lesne zaloge. Predvidevajo, da bo znašal v tej enoti letni prirastek 11.379 kub. metrov, zato je dovoljen letni etat 9841 kub. metrov, od tega 4111 kub. metrov iglavcev in 5730 kub. metrov listavcev. Odborniki občinskega LO Zagorje ob Savi so ta načrt na zadnji seji potrdili. Kresnic . ifi v> na Vačah, Kostrevnici, Gra- Kostrevnif® j... (ja ® v dišču in Polšniku. Najbolj Šmartno P fi^Si v. kritično istaniA io na v Dolah, va>, %0lju> r.ih šolah Poišniku, 'Lj in ssSi-Vv? Odmor. Toda tile na sliki pravega oddiha ne poznajo. Preveč jih zanimajo sklepi organov samoupravljanja. Zbrali so se ob oglasni deski, kjer so ti sklepi izobešeni (še marsikje uporabljajo ta način za obveščanje članov kolektiva) in jih zdaj pazljivo prebirajo Privatni sklad kritično stanje je pa v Šmartnem, kjer je že nekaj let pouk v treh izmenah, zdaj pa grozi uvedba še četrte izmene (seveda z novim šolskim letom). Kaže se potreba reševati ta vprašanja postopoma. Vsekakor bo treba pri nadaljnjih investicijskih vlaganjih v šolstvo dati prednost dograditvi novega šolskega poslopja v Šmartnem, v sami Litiji bo pa treba dograditi vmesni Naš prapor vihra Srečala sla se dva stara, stara in dobra prijatelja Pepe Godrnjač in Feliks Statistika. Po dolgem času sta se srečala v čakalnici na železniški postaji. »Naj vrag pobere še vozne rede!«, je namesto jutranjega pozdrava zarentačil Pepe. »Hudič jih pocilraj! Kmalu bom spustil še tisto malo sape, kolikor jo še zdrži ta stara koža. Da bi vsaj .. .« »Eh. ja, ja, prijatelj, če bi ti samo vedel koliko...«, je skušal prevzeti besedo Feliks. »Vem, vem,« mu je takoj presekal besedo Pepe, »Danes zjutraj sem jo lepo mahal proti restavraciji, pogledam na uro, pa si rečem: »Pepe, ne obremenjuj po ne- Preberite tudi to potrebnem ubogih pljuč — saj jih uničuješ že z dragimi cigaretami — do odhoda avtobusa imaš še tri minute! Le počasi Pepe, da se ne boš še zvrnil in si naravnal kake kosti na poledeneli cesti!« In, da bi jih vsi hudiči, komaj sem ti pokukal izza ogla, že se ti je avtobus pomikal naprej. In ...« »Kaj je (o, zadnjič seun ugotovil, da takole šoferji na lokalnih progah...« »In na srečo me je opazil nekdo Iz avtobusa, ko sem Pristop k spomeniškemu zavodu cvrl Jo sedaj a« *•>. še Prizidek,, v katerem bi ureza njim. Ko sem prisopihal »» ! **■ . . . V lovim sapo - Km »ogledal na Ko'n«l' V nedeljo, 23.. dec. 1962 smo na Primskovem na Dolenjskem praznovali dan JLA in praznik občine Litija. O dnevu JLA je govoril dijak Rudi Kovačič, o NOV pa učitelj Edvard Uršič. Ta dan smo tudi slovesno razvili zastavo Zveze borcev NOV. Slovesnost je odprl rezervni kapetan Škulj. Pionir- Pionirji in mladinci so s kulturnim programom simbolično prikazali potek NOV. Tudi naj mlajši pionirji so zastavo prisrčno pozdravili. Slavnosten je bil trenutek, ko j«^ boter s pomembnimi besedami razvil zastavo in so borci z mladino in pionirji zapeli »Hej, Slovani!«. Globoko v srcu smo čutili pove- MAiaj luviiii — »mi pvd»**w t *X0 L« imate do odhoda, hudiča«, sem dejal s?a* ®§{a ... maj sem zapri usta, me je nahrulila, Vbij, Ba. iro mi J* r dili kabinete, delavnice in pa Olga Piškur je pozdravila zanest borcev in mladine, učno kuhinjo. maj in naj vržem govorim spodobno, v lug!« 1 "»J jo Hm, ja, hm, no vidiš, statistično JC '***' o vož- takole oguliš potnike pri dvajsetih, njah za kar 60 do 80 minut na dan, » ’ | n Pa 15 do 20 litrov bencina na me jž.PNaj^' zarohnel fttii£n**a 4», - iV ie -lako1« okroglih »Do kam pa vi?« je da je Feliks umolknil in oP"* Vrsti (b) HRASTNIK - Z letošnjim letom je občinski ljudski odbor Hrastnik pristopil k medobčinskemu zavodi^ za spomeniško varstvo Ljubljana. Ta zavod bo na podlagi prispevka občine Hrastnik opravil na hrastniškem območju seznam evidentiranih spomenikov, tako arheoloških. etnografskih, NOV, pri-rodnih in umetnostnih, nadalje predlog z. idejnim osnutkom, tehničnim poročilom in približnim proračunom za adaptacijska, sanij^ cijska in konservacijska dela na spomeniških objektih ali predelih po prioriteti in nujnostih. Zavod za spomeniško varstvo bo nudil tudi strokovno pomoč pri reševanju problemov v zvezi z vzdrževanje,m in popularizacijo spomeniških objektov in predelov ter vodil nadzor nad adaptacijskimi, restavracijskimi in sanacijskimi deli na spomenikih. Za druga dela kot izdelave glavnega načrta, detajlov, vsa restavracijska, strokovna in ostala dela pa bo plačal ObLO posebej po naročilu. 1’rav gotovo pomeni odločitev odbornikov obeh zborov občinskega ljudskega odbora Hrastnik pozitiven korak k okenca, datke. »Do Ljubljane, navadno.« »Dvesto oseminosemdeset din«, glas blagajničarke. . „. T’ klint . In Pepe je položil na okence 300 ® uMj j, ‘n že je dobil vozovnico do Ljubljane in 1 ’ ki ga pa ni bilo dovolj. »niti V »Ja. saj...« je hotel nekaj priPon" /*>, y »Naslednji! Kaj pa še stojite Pre° n« vid-'« koliko ljudi je v vrsti?!« kam?« ec Oss*«, Ljubljane, navadno.« Ponovila s ^ od -in je dobil potnik nazaj le I,cK . ako je plačalo še nešteto potnikov, včeraj, , sc veliko dni. bl84*va l>ubv »Ja, ja, samoprispevki, ki gredo v tj j cioniranje posameznikov na železnici, e,if)C0 ^14 temu, da se na območju lirastniške občine zaščitijo številni zgodovinski spomeniki, predvsem iz narodno jemnik, osvobodilne vojne. Nedavno tega so se člani prosvetnega društva s Partizanskega vrha odločili, njej no da kupijo televizijski spre- tualnlh ki bo služil vsem zarije, se z * v* vaščanom in okoličanom. V KO ZVVI Trboveljsko trgovsko podjetje »Vltamlnka« jc uredilo Poslovalnico ob cesti na Žabjek ŠTIRI MESECE ZAPORA IN 3.000 DIN DENARNE KAZNI Izgleda, da nekateri mladinci mislijo, da se ni treba zglasiti na poziv organa za narodno obrambo pri teni organu oziroma tam, kjer ta organ določi. Tako je po vsej verjetnosti mislil tudi Matija GREŠAK, iz Polja 4 v Zagorju. Pristojni organ za narodno obrambo pri občinskem ljudskem odboru Zagorje mu jc poslal dva poziva za regrutaeijo, prvega za regrutaeijo v Zagorju in drugega za naknadno regrutaeijo v Ljubljani. Vendar Matija Grešak na regrutaeijo ni šel. Pristojno vojaško sodišče v Zagrebu jc Matija Grešaka zaradi tega, ker se ni zglasil na regruta-cijo, obsodilo na 4 mesece zapora in 3.000 din denarne kazni, pri izreku kazni pa upoštevalo dosedanjo nekaznovanost Grešaka. To naj bo opozorilo vsem mladincem, da sc bodo javljali pristojnim organom za narodno obrambo, kadar jih bodo poklicali, da sc tako v prihodnje ne bi več dogodilo, da bi moral še kdo zaradi tega pred vojaško sodišče. Pomenki Vsak dan se srečuje s sto in sto obrazi. — Zjutraj od štiristo do petsto. Ko je ura deset do petih, ene ali develih, zapre vrata. Poprej opravi kontrolo. - - Včasih ni prijetno, drugače pa se počutim na tem deiov-nem mestu kar dobro, je na začetku pomenka dejal vratar iirast-niške steklarne Milan Emer«č. V ste, je kot v opravičilo nadaljeval, z novim ietom smo vratarji dobili tranzistor, da nam je čas hitreje potekal. Trkanje na okno. — — Nočne službe se ne bojim preveč. Čeprav moram biti bolj pazljiv, preberem časopise, pa tudi kakšno knjigo. Drugače je noč predolga. »Milan, srečno!« — Steklarji so pričeli prihajat; na delo. »V prostem času rad hodim po gozdu. Zdaj 6ledim prijatelju, ki je že lovec, na lov. Spomladi bom morda že tudi sam lovec. Pa še nekaj. Sem tudi navdušen strelec in član strelske družine Steklar. Ne, posebnih uspehov še nismo dosegli. Petinšestdeset nas je, večina starejših. Se mlade bi radi pritegnili. Spomladi se bo tudi naši družini obrnilo na boljše. Do takrat si bomo uredili strelišče za streljanje z malokalibrsko puško. Dosedanja dela smo opravili s prostovoljnim delom. Pri tem bi rad omenil, da se je s prostovoljnim delom najbolj izkazal Mirko Smodej. — Ko bomo imeli urejeno strelišče, redne treninge, se bomo lahko vključili tildi v rajna strelska, tekmovanja.- — Novoletna želja? Da bi se z delavci še bolj razumel in da bi strelci dobili strelišče. Stenska ura je kazala pol ene. Popoldanska izmena je odhajala na delo. Milan je pozdravljal in od-zdravljal: Srečno!« (B) Izid novoletnega žrebanja v podjetju »1.juniju, Trbovlje V ponedeljek popoldne je bilo v prostorih Blagovnice novoletno nagradno žrebanje, ki ga je pripravilo svojim kupcem Trgovsko podjetje »Prvi junij«, Trbovlje. Izžrebane so bile naslednje številke: 10 'B — Pozamentarija aktovka denarnica — nalivno pero torbica 11 /B — Nogavičar frotirka garnitura — kravata, šal 48783 48731 48241 47455 47456 — Manufaktura ženske rokavice 47398 4 m flanele 03496 ženske rokavice 47985 2,30 m d. volneno 03082 nogavice — šal 47658 2,30 m d. volneno 02770 1Ž/B — Ostanki 3 m m. volneno (česano) 03840 5 m barhend 44582. 2 m ž. volneno 02957 4 m tisk 13130 — Trikotaža — perilo 4 m lisk 44601 moški smučarski pulover 09444 Pohištvo ženska bluza — volnena 35470 divan ( fotelj) 46257 moška srajca — zimska 35991 garnitura žimnic 46654 4 kom. ženske hlačke triko 35152 -- fotelj 46450 4 kom. ženske hlačke triko 35417 2 stola 46413 volneni jopič 07028 2 stola 46026 ženska bluza 35202 1 stol 46547 ženska bluza 35870 1 odeja 46063 ženska bluza 08435 garnitura žimnic 46245 ženski komplet 08322 stol — gobica 46295 moška srajca 35604 nočna omarica 46676 moški brezrokavnik 35414 Tkanina ženski pulover 07282 garnitura ženskega perila 25860 — Konfekcija 3 m svilo 26539 moški suknjič 11156 4 m ž. volneno 26692 ženska vetrovka 11157 kombineža. — Nylon 26686 moška trenerka 11456 ženska bluza 26526 fantovska obleka 11140 moški brezrokavnik 28831 fantovske hlače 11143 1,50 m m. volneno blago 25868 - Čevlji Elita moške gumarice 13094 moška srajca 43511 otroški čevlji 13201 moška srajca 43062 ženska torbica 13414 moški pulover 43782 ženska torbica 14815 moška srajca 43793 ženski čevlji — salonski 13403 moške hlače 43911 copate 14920 maja - 43823 — Gospodinjski stroji Moda servis za činno kavo 36342 žensko perilo — garnitura 23625 servis za belo kavo 36055 ženska bluza — volnena 23651 likalnik 36250 ženske hlačke 23366 tehtnica 36248 ženska bluza 23481 pekač 36905 kombineža 23652 pekač 36386 Špecerija pekač 41940 kombineža, nogavice, — Ciciban kolonska voda 38183 otroški plašč 18641 kombineža, nogavice. 38222 igrača — pajac 19591 kolonska voda svilena ruta 18878 otroška garnitura 19968 Baby — garnitura 18063 Srečni dobitniki lahko dobe na- pulover 19772 grade v prostorih uprave junija« Trbovelje - Blagovni »Prvega zamorček —•» Pohišlvft 18100 ca vsak A uutat »f iv v garnitura žimnic 37345 dan do 31. januarja t. 1. vzmetnica 37565 Potrošnikom se še vnaprej pnpo- odeja Kamelhar ' 37744 ročamo! edeja 2 flanclki pregrinjalo 37629 37002 37003 Trgovsko podjetje »Prvi junij« stenski ščitnik 37735 Trbovlje Iz itaših krajev GIBANJU PREBIVALSTVA TRBOVLJE Rodile so: Frančiška Drolc iz Pcrhovca, Zagorje — deklico; Pavla Drnovšek iz Kisovca 149 — deklico; Hermina Drnovšek lz Trbovelj, Vodo ruska 10 — deklico; Frančiška Strajhar iz Zagorja, Jesenovo 10 -deklico; Terezija Kramar iz Zagorja, Orehovica 7 — dečka. Marija Mrčun iz Zagorja, Ržiše 5 — dečka; Frančiška Žlindra iz Hrastnika 100 — deklico; Sonja Grebenc iz Hrastnika 308 — dečka; Frančiška Prašnikar z Izlak 2{ - deklico; Angela Borovšak z Dola št, 193 — dečka; Hermina • Meško iz Trbovelj, Dom in vrt 45 — deklico; Valentina Marinič iž" Zagorja, Kidričeva 4 — dečka; Zora Lipovšek iz Hrastnika, Veliko Sirje 19 — deklico; Marija Strgaršelc iz Radeč, Cimcrno 8 - dečka; Stani- slava Roter z Zavrsja 5 — dečka; Pavla Str and iz Hrastnika 21 — deklico; Anica Stramšak iz Hrastnika fl6 — deklico; Vlasta Uršič iz .Trbovelj, Kcšeto-vo 6 — deklico; Hilda Bez-govšek iz Trbovelj. Nasipi št. 2 — dečka; Marija Skok iz Zagorja, Na bregu 13 — deklico; Marija Kreže iz Hrastnika, Krnice 7 — deklico. Poročili so sc: Ladislav Kolar, zidar iz Trbovelj, Neža 26, in Ema Petelinšek, delavka iz Trbovelj, Gimnazijska 22; Marjan Zeks, rudar iz Trbovelj, Čeče 18, in Gabrijela Kurnik, krojaška pomočnica iz Trbovelj, Ccče m. 18; Oskar Čamer, ključavničar iz Trbovelj, Golovec 24, In Cirila Gorenc, uslužbenka iz Hrastnika, Čeče 70; Rudolf Barovič, ključavničar iz Trbovelj, Nasipi 4, in Ivana Arh, delavka iz Trbovelj, Ribnik 5: Jurij Naglav, avtomehanik iz Trbovelj, Savinjska cesta 24 ,in Silva Cestnik iz Trbovelj, Globušak 8; Jožef Križnik, električar iz Trbovelj, Šuštarjeva 41, in Olga Strašek, kuharica iz Trbovelj, Ribnik 29; Ivan Ustar, ključavničar iz Trbovelj. Dom in vrt 45, in Terezija Završnik, gospod, pomočnica s Turja 21; Stanislav Cestnik, mizar iz Trbovelj, Globušak 8, in Frančiška Rime, delavka iz Trbovelj, Zabjc-k 34; Franc Duh, rudar iz Trbovelj, Trg revolucije 34, in ' Francka Lebar,, delavka iz Trbovelj, Knezdol 15; Vladislav Baškovč, delavec iz Trbovelj, Vodenska 6, in Ivica Dežman, delavka iz Trbovelj, Vodenska 6; Martin Las, delavec iz Trbovelj, Vodenska 12, in Aloizija Hrovat roj. Sašek, delavka iz Trbovelj, Vodenska 12; Anton Klopčič, rudar iz Trbovelj. pod Ostrim vrhom 37, in Greta Zak-šek, delavka iz Trbovelj, pod Os Ir im vrhom 37; Anton Lakner, rudar z Ar-ta 9, Studenec pri Sevnici, in Mariia Cešnovar Iz Trbovelj. Nasipi 38; Jože Žvanut, pek iz Trbo-velt. Hohkrnutova 7, in Ljudmila Uršič, šivilja iz Trbovelj, Relje 7; Stanislav Breznikar, železničar iz Trbovelj, Zasavska št. 11, in Ana Rebernik, kuharica iz Borovnice 165; Franc Drobež, strugar iz Trbovelj, Gimnazijska 3, in Amalija Pegan, gosp. pom. iz Trbovelj, Ojstro 18; Janez Žagar, upokojenec iz Trboveli, Klek 28, in Marija Sladič roj. Mlakar, upokojenka iz Trbovelj, Planinska vas 15; Jožef Zasar, mizar iz Trboveli, Klek 28, in Hedvika Sladič, pismonošinja iz Trbovelj, Planinska vas 15. Umrli so: Ana Zupan iz Trbovelj, Globušak 12 — stara 75 let; Angela Lukančič roj. Sonc, gospodinja iz Trbovelj, 1. maj 26 - stara 55 let; Otilija Ročak roj. Fuch, upokojenka iz Trbovelj, Cesta T. Ccč 4; Dušan Perpar, otrok iz Trbovelj, 1. maj 31 - star 1 mesec; Pavlina Keše roj. Jelen, upokojenka .iz Trbovelj, Žabjek 14 — stara 82 let. ZAGORJE ob Savi Rojstev (izven bolnišnice) ni bilo. Poročili so se: Ladislav Drolc, šofer s Sela 39, in Rozalija Felicijan, delavka s Sela pri Zagorju 39; Ivan Drnovšek, kovač iz Zagorja, Prešernova 12, in Jožefa Klopčič, uslužbenka iz Prhovca 2; Stanislav Prešnn, trgovski pomočnik iz Poljčan, in, Frančiška Vrhunc, gospodinja iz Trbovelj, Neža 30; Leon Zore, delavec iz Golč št. 9 in Antonija Konšok, delavka iz Brezja 18; Viktor Močnik, rudar iz Gabrijel 46, in Pavla Lindič, uslužbenka iz Gabrijel! št. 37; Vsem, ki ste spremili na( zadnji poti mojega rn oža* očeta in brata JOŽETA LEBARJA j mu poklonili vence in z na-j mi sočustvovali, najlcpša. hvala. žalujoča žena Minka, otroci: Mirko, Mici, Ani z družinami, sestra Mi-, ci z družino in ostalo sorodstvo Trbovlje, Senovo Ob neizmerni bolečini, ko nam je umrla naša zlata ma-, ma, stara mama, teta in tašča PAVLA KEŠE roj. Jelen se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so ob težki izgubi ih uri ločitve sočustvovali z na-' mi ter jo spremili na zadnji poti. Hvala vsem sorodnikom, znancem in sosedom, hvala vsem tovarišem krajevnih organizacij ZB, obč. odboru SZDL, OO ZVVI Trbovlje, pionirskemu odredu trbovclj-, ske šole tor vsem, ki so darovali toliko cvetja in vencev. Zahvaljujemo se pevskemu zboru »Zarja« ter delavski godbi za ganljive žalo-stinke ob težkem slovesu. Prav prisrčno se zahvaljujemo zdravnikoma dr. Južničev i in dr. Drnovšku za njuno nesebično pomoč in lajšanje bolečin ob njeni težki bolezni. Toplo se zahvaljujemo za nadvse ganljive poslovilne besede govornikoma, ki sta opisala njeno težko življenj® ter svetel lik napredne sl°' venske žene, katera nam bo ostala v večnem spominu. Vsem, prav vsem tisočera hvala. Žalujoče hčerke: Minka. Ljudmila por. Jazbec, Zofija por. Pik1’ ter ostalo sorodstvo Ob nenadomestljivi izgubi našega dobrega moža, očeta in starega očeta LEOPOLDA ŠARLAHA 6C prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in nam izrazil* sožalje. Posebna zahvala SP" vernikoma tov. Jegliču >n tov. CeSnovarju, ki sta tako ganljivo osvetlila osebnost, delo in življenje tov. Leopolda. Zahvala terenskima odboroma ZB in SZDL Dobrna, hišnemu svetu, pevskemu zboru »Zarja« ter godbi n* pihala. Žalujoča žena Štefk®’ hčerke Tinca, Ema, Lenka, zet Jože, vnučki Borci in Nena t«* ostalo sorodstvo „ Trbovlje. 31. decembra i®6 ŠPORTNI TEDNIK Na začetku športne kariere 'Verjetno društvena sejna ®°ka v domu TVD Partizana lv Zagorju ob Savi zadnji pe-zvečer ni bila najp^mer-nejša za razgovor z dvema jhladincema, pravzaprav mla-in mladincem, Iti v «dnjem času uspešno zastoja barve svojega društva, ^savja, Slovenije in celo ^še države v tekmovanjih v orodni telovadbi. Verjetno sta Marlenka KOVAČ in Marjan POVSNAR, B katerima smo se ta zimski Večer pomenkovali, ena iz-najperspektivnejših ^ortnikov ne samo v Zagorja’ in pa vsekakor na začetku še uspešnejše športne kariere. i6-letno dijakinjo 2i razr. gimnazije v Trbovljah, Marinko KOVAČ, je že od mladosti sem privlačevala telovadba. Pred šestimi leti se je Vključila v TVD Partizan. — ^Tvič je nastopila na tekmovanju v decembru 1961, pred pa le na akademijah. — "aditi je začela pri domači-1111 Radu Bašlju, zdaj pa jo Vadi Tone Drakslar. Marlenka je od decembra ‘®6l. leta nastopila na na-®«dnjih tekmovanjih: • dvoboj republik Slovenja : Makedonija, • osvojila I® 2. mesto in dosegla 36,20 ®d 40 možnih točk; 0 turnir republik, Novi Sad — januarja 1962, med zveznim razredom zasedla 14. mesto z okrog 31 točkami; 0 dvoboj Vojvodina : Slovenija, Zrenjanin apr. 1962, zasedla 2. mesto s 35 točkami; Marjan Povšnar med dvobojem Zagorje—Domžale 0 turnir okrajev na GR vija, Beograd, osvojila 1. me-Ljubljana, nastopila v repre- sto; zentanci Zasavja in osvojila ,, „ . , , . 1. mesto s 37,45 točkami; „ • meddržavni mladinski dvoboj Romunija : Jugotsla-0 izbirno tekmovanje za vyaj v Rornuniji, zasedla 11. dvoboj Romunija : Jugosla-.masto E 34i20 točkami; 0 državno mladinsko prvenstvo, zasedla 2. mesto z nekaj nad 70 točkami (iz poljubnih in obveznih vaj); 0 pokalno tekmovanje republik Slovenija : Srbija : Makedonija, december 1962, zasedla v članski vrsti Slovenije s 37,3 točkami 1 mesto. Spisek enoletnih uspehov te mlade zagorske telovadke je kar precejšen. Marlenka Kovač v Zrenjaninu, med dvobojem Slovenija : Vojvodina Marlenka je najbolj vesela doseženega prvega mesta na izbirnem tekmovanju v Beogradu, ker tega uspeha ni niti najmanj pričakovala. — Med načrti zdaj omenja, da bi si najbolj želela naučiti , veliko novih j>rvin. Zraven tega je povedala še, da ji nudi domači TVD Partizan vso možno pomoč, čeprav včasih ni najbolj prijetno telovaditi v mrzli telovadnici. Marlenka je na koncu razgovora še povedala, da je njena velika vzornica Nevenka Pogačnikova in da je za do- 133. Nekega dne je čakala dimnikarje iežka naloga. V neki bogati hiši so imeli imenitno pojedino, iz štedilnika pa se je počasi kadilo na izbrane jedi, ki so jih pripravljali kuharji. Ko je prišel mojster s svojim učencem, so komaj pristali na (o, da za trenutek pogasijo ogenj, da bi Giorgio lahko ugotovil, kje je v dimniku okvara. Zdaj je bil deček že vešč svojemu poslu in ko je videl, da mora splezati v vroč dimnik, si je privezal okoli ust mokro cunjo, z drugo mokro krpo v roki pa Se jc oprijemal vroče opeke v notranjosti, da sc je poganjal kvišku. Nenadoma pa se mu je zataknilo, da sc ni mogel premakniti ne naprej ne nazaj. Istočasno je čutil, kako ga duši, čudna tesnoba ga je stiskala okoli srca. Slišal je, kako se zdolaj v kuhinji pogovarjajo, mojster jc nekaj živ^ razlagal kuharjem in deklam. 134. Potem pa je vse utihnilo in Giorgio ni slišal ničesar več razen razbijanja svojega srca. V kuhinji se je Rossiju zdelo čudno, zakaj se Giorgio v dimniku nikakor ne premakne in ga je poklical. Toda vse je bilo mirno in nihče se ni oglasil. Zdaj sc je mojster prestrašil in prijel Giorgia za noge. Vlekel je in vlekel, toda deček je bil v dimniku kot pribit. Vsi so se prestrašili in še kuhar je pomagal vleči dečkove noge. Končno se jim je le posrečilo, toda 'Giorgio je obležal v njihovih rokah brez zavesti. Imel je zaprte oči in zelo bled obraz brez življenja. Suhe roke so mu brez moči visele ob telesu. »Revež, saj je mrtev,« je zakričala ena izmed dekel .Druga se je nagnila nadenj: »Res, tudi ne diha več.« Kuhar je bil ves iz sebe in jc mahal s kuhalnico. slej dosežene uspehe hvaležna vaditelju Drakslarju. Tudi Marjan POVSNAR ja star 16 let, s telovadbo se pa ukvarja tri leta. Sicer ga je telovadba navduševala že prej, in sicer pri šestih letih* vendar pa temu zanimanju ni sledil,' delno zaradi šole* delno pa zaradi tega, ker ga je privlačeval bolj nogomet. Tudi Marjan ima za sabo že nekaj tekmovanj, prvo pomembnejše tekmovanje pa je bil dvoboj mladinskih reprezentanc Slovenije in Vojvodine v Zrenjaninu, kjer je bil v slovenski vrsti četrti. Pozneje' je nastopal v ekipi Zasavja na . turnirju okrajev na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer je bil 28., v Domžalah. Celju, Mariboru, nekajkrat tudi za reprezentanco Zasavja. Na republiškem mladinskem prvenstvu je v obveznih vajah osvojil 4. mesto, na državnem prvenstvu v Slav. Brodu pa 12. mesto. Tudi Povš-narja vadi tone Drakslar. — Njegova največja želja pa je*' da bi še vnaprej v šoli kar najbolj »vozil« — obiskuje 2. letnik kovinarskega oddelka v Strokovno izobraževalnem," 'centru v Zagorju, in da bi tudi v telovadbi kar najbolj napredoval. Imeli smo srečo, da smo v domu našli takrat še Toneta DRAKSLARJA, ki vadi oba mlada nadarjena telovadca. Takole nam je pripovedoval o svojih varovancih: »Z uspehi Kovačeve in Povšnarja sem izredno zadovoljen, še posebej z uspehi Kovačeve* ki je presegla vsa pričakovanja. Oba sta marljiva telovadca in imata zvrhano mero volje za to zvrst udejstvovanja, čeprav pogoji za vadbo niso najboljši. Zclcl bi, da bi se Marlenka Kovač uvrstila" kot stalna članica v slovensko mladinsko in člansko vrsto ter v državno mladinsko vneto, Marjan Povšnar pa v slovensko mladinsko vrsto. Sicer je v zadnjih mesecih Povšnar zaradi bolezni nekoliko nazadoval in bo moral do pomladi marljivo vaditi, da bo pri&l v staro formo. Marlcnki Kovač pa želim v morebitnem nastopu na GR v Ljubljani 26. januarja* ko bo turnir republik, in bo verjetno nastopila v slovenski vreti med članicami (ker je v naši republiki premalo tekmovalk zveznega razreda) kar največ uspeha, Obema mladima in nadarjenima zagorskima orodnima telovadcema, Marlcnki Kovačevi in Marjanu Povsnar-ju, še ninc-go uspehov v nadaljnjem športnem udejstvovanju! Vaš obveščevalec Mali oglasi Zakonca iščeta enosobno stanovanje v Trbovljah za plačilo in pomoč v gospodinjstvu. — Naslov v upravi lista. Zaradi izpraznitve stanovanja poceni prodam radio, ‘ nov polkavč ter razno pohištvo. - Zofija Piki, Trbovlje, Žabjek 14. Zahvaljujem eo za vsestransko pomoč vsem, ki so nama pomagali pri obnovi hiše. — Marija in Gotard Brvar, Planinska vas 19 Hiša naprodaj. - Trbovlje, Hohkrautova 12 Poceni prodam skoraj no-nove spec. smučarske čevlje št. 40 — Boris Zupan, Trg Fakina 19 Preklicujem očitek, izrečeno Amaliji Brvar, Izlake 42, ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe, — Mila Brvar, Zagorje, Kisovec 118 Preklicujem besede, izrečene o Amaliji Brvar iz Izlak 42 ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. — Irma Grošelj, Izlake 63. film Preklici Preklicujem besede, izrečene 27. oktobra 1962 Mariji Krajnik, Trbovlje, Kolodvorska 16, ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. — Anton Umek, Trbovlje, Kolodvorska 16 Kino Delavski dom v Trbovljah: 11. do 14. jan. sovjetski CS film »Ali je to ljubezen?«; 15. in 16. jan. romunski barvni glasb, film »Darclle«; 18. do 21. januarja amer. film »Vse za smeh«. Kino Svoboda — Trbovlje II: 12. do 14. jan. franc, zabavni film »Navihanci veselega srca«; 15 in 16. januarja egiptški film »Nepoznana žena«; 17. do 21. jan. španski barvni glasbeni film »Mati, poslušaj pesem mojo«. Kino Svoboda — Zasavje v Trbovljah: 12. in 13. jan. jug. sc. film »Pesem« — v soboto ob 17. in 19.15, v nedeljo ob 15., 17. in 19.15 uri; 19. in 20. jan. ital.-frane. barvni vist. film »Benetke, mesečina in ti«. Kino »Svoboda II« v Hrastniku: 9. in 10. jan. ital. VV film »Deklica s kovčkom«; 12. do 14. jan. ameriški film »Groba sila«; 16. in 17. jan. jug. film »Abeceda strahu« ČETRTEK - lO. januarja | 8.20 Plesni ansambel Jožeta |* Privška; 10.15 Kitara v ritmu; 11.00 Pozor, nimaš izrednosti! 12.05 Ekonomika podružabljemja gozdne proizvodnje v zasebnem sektorju; 12.15 Iz folklornih zapiskov Tončke Maroltove; 12.30 Spored zabavne glasbe; 14.05 Štiri dežele — štirje orkestri; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Turistična oddaja; 19.00 Kulturna kronika; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK - 11. januarja 8.40 Popevke se vrstijo; 9.25 Ljubljanski godalni kvartet s programom makedonskih skladb; 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Skladišče-, nje medu; 12.15 Melodije * izpod zelenega Poharja; 14.05 Radijska šola za nižjo Zaključni računi • Zaključni računi KOMUNALNO ČRKOSLIKARSKO PODJETJE TRBOVLJE na dan 31. 12. 1961 PASIVA AKTIVA I. Osnovna sredstva 1. Sedanja vrednost asn. sredstev 2. Sedanja vrednost sredstev skupne porabe................... II. Druge oblike sredstev 3. Banka in blagajna . , 4. Kupci in druge terjatve 5. Zaloge............. #• Druga aktiva . . j ; Računovodja: Zora Stakne 1. r. 733,963 900 909,898 3.992,444 368,905 34,551 I. Viri stalnih sredstev 1. Poslovni sklad ; . ; ; ; 5 , 2. Sklad 6kupne porabe . ! . . 3. Rezervni sklad in drugi skladi II. Druge oblike virov sredstev ! 4. Krediti pri banki 5. Dobavitelji in druge obveznosti 6. Druga pasiva............; ; 2.316,814 8,820 731,476 Skupaj . . , 6.040,661 Predsednik UO: Albert Kotnik 1. r. Skupaj . . . Direktor: Jože Babič 1. r. 375,015 1.403,240 1.205,296 6.040,661 GOSTIŠČE »POD na dan AKTIVA A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva ... Denarna sredstva osnovnih sredstev B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe Denarna sredstva skupne porabe . C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva . . D. Izločena sredstva Denarna sredstva rez. sklada in drugih skladov .... Denarna sredstva nerazp. sredstev E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve . ; Druga aktiva KLECKO«, TRBOVLJE 31. 12. 1961 PASIVA v 000 din stopnjo — Margit Kozič: Snežna odeja; 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 15.45 Jezikovni pogovori; 18.30 Argentinske narodne pesmi; 18.45 Iz naših kolektivov; 20.00 Trije domači zabavni ansambli; 20.15 Tedenski zunanje-po-litični pregled; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA — 12. januarja 8.05 Pošt-arček v mladinski glasbeni redakciji; 9.25 uri Plesni orkester RTV Ljubljana in zabavni orkester RTV Beograd; 9.45 Pesmi mladinskih brigad;,11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Vzroki neuspehov v sadnih plantažah; 12.15 Slovenske narodne ob spremljavi orkestra; 13.30 Veselo sobotno popoldne; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Za vedro razpoloženje veliki ^abavni orkestri; 17.05 Gremo v kino; 18.10 Nastopajo Zadovoljni Kranjci; 18.45 Okno v svet; 20.00 Novo v studiu 14; 21.00 Za konec tedna ples. NEDELJA — 13. januarja 8.00 Mladinska radijska igra - Dušan Radovič; Ladja maščevanja; 8.40 Petnajst minut z radijskim otroškim pevskim zborom; 10.00 Se pomnite, tovariši... Karel Kravcar: Takrat je zmrzovala oelo obleka; 10.30 IV. Zabavno-glasbena matineja; 11.50 Lepe melodije; 12.05 Naši poslušalci česti- tajo in pozdravljajo; 13.30 Za našo vas; 14.00 Koncert pri vas doma; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavni zvoki; 16.00 Humoreska tega tedna — Vlado Smeh: Krava, pacient Stefana Fraklja; 16.20 Ogrlica s popevkami in prijetnimi melodijami; 17.05 Hammond orgle; 17.15 Radijska igra — Edmond Morris: Lesena skleda; 18.30 Športna nedelja; 20.00 Izberite svojo melodijo. PONEDELJEK - 14. januarja 8.55 Za mlade radovedneže; 9.45 Pesmi in plesi raznih narodov; 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Vinogradi na terasah; 12.30 V paviljonu zabavne glasbe; 13.30 Spored priljubljenih arij; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Plesni orkestri naših radij- skih pastaj; 1S.10 Operetni zvoki z našimi pevci; 18.39 Kvintet bratov Avsenik;.. 18.45 Radijska univerza — prof. Drago Matanovič: Razsvetljava etanovanjških . prostorov; 20.00 Skupni program JRT — studio Beograd. TOREK — 15. januarja 8.55 Radijska šola za sred-'-njo stopnjo — Boris Kuhar: , Ilirija oživljena; 9.45 Pojo in igrajo Logarski fantje; 11.00 Pozor, nimaš prodno-/ sti! 12.15 Slovenske narodne v raznih izvedbah; 12.30 Lepe melodije; 14.35 Pesmi-in plesi jugoslovanskih narodov; 15.15 Petnajst minuf z Ljubljanskim jazz ansamblom; 15.30 V torek na svidenje; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.45 S knjižnega trga; 20.15 Radijska igra — Alphonse DaU-det: Lek prečastitega; 21.35 Naš zvočni kaleidoskop- SREDA — 16. januarja 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb; 10.35 Štiri narodno v priredbi Franceta Marol-, ta zapoje zbor Slovenske,' filharmonije; 10.45 Človelfi in zdravje; 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Rezultati molznosti krav; 12.15 Trio Rudija Bardorferjal 13.30 Za zabavo igrajo ve-1 liki zabavni orkestri; 14.05' Radijska šola za srednj^ stopnje — Bori« Kuhar: Mri ja oživljena; 14.35 Marijan Vodopivec: Pesmi moje domovine; 15.15 Tigj ke in strune; 18.10 Oett* ure z godali v ritmu; 18.45 Ljudski parlament; 20.00 Eno uro z zabavno glasbo!' 21.00 Skupni program JRT —studio Ljubljana. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so spremili na zadnji poti našo drago ženo, mamo k1 staro mamo ANGELO LUKANČIČ roj. Sonc Iskreno se zahvaljujemo dr. Kensteinovi - Skerbic, dr-Drnovškovi, dr. Južničevi, dr-Colautejevi in strežnemu osebju internega oddelka bolnice Trbovlje, nadalje se zahvaljujemo sosedom, darovalcem vencev in duhovščini za tolažilne besede. Žalujoči: mož Franc« sinova Vili in Lado * družinama Skupaj Računovodja: Francka Drnovšek 1. r. A. Viri osnovnih sredstev 208 Sklad osnovnih sredstev . ; ; 208 RAZPIS ' 28 Drugi viri osnovnih sredstev . B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe Šolski odbor Industrijske kovinarske šole Strojne tovarne Trbovlje razpisuje delovno mesto Drug! viri sredstev skupne porabe PREDMETNEGA UČITELJA C. Viri obratnih sredstev POGOJI: višja strokovna izobrazba, usposobljen Sklad obratnih sredstev za predmete: Drugi viri obratnih sredstev . — slovenski jezik, D. Rezervni sklad in drugi skladi — družbena ekonomska vzgoja. Rezervni sklad in drugi skladi Viri nerazp. sredstev 15 — telesna vzgoja. % E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Osebni dohodek je po pravilniku o delitvi dohodka in osebnega dohodka zavoda. Stanovanja ni. Kralkoroč. krediti za obrat, sredstva Nastop službe s 1. marcem oz. 1. septembrom 35 Dobavitelji in druge obveznosti . 1,663 1963. 1,615 Druga pasiva Pismene in pravilno kolkovane prošnje je po- . 1,886 Skupaj . 1,886 slati na šolski odbor IKS — STT. Direktor: Razpis velja do izpopolnitve delovnega mesta. Ivan Drnovšek 1. r. J^areau Je veslno pazil na Izvršitev tega na-ocita, ker je bil potem tri ure prost, ko so bila sa vrata zaklenjena. Takrat bo odšel, da se okrepča s kozarcem vina. Ko se je oglasil zvon, je začel pokati s svo-bičem, kakor da ima pred seboj krdelo psov. je ^ V ^svoje celice, nore babe, v svoje celice! ®olnlce so vstale brez obotavljanja in se razpršile. Vsaka je, kakor da jo žene neki nagon, |tala pred vrati svoje celice. Vsaka vrata je Tabareau odklenil in spet za- Celica Izidore je bila na koncu hodnika. „ To okolnost si je Perina posebno zapomnila. vHh - ostaIa sama z nadzornikom ter sedla na !,?"ni0 stopnico stopnic, ki so držale v podzem-j ie> kjer so bile mračne celice. Tabareau se ji je približal, j — Naprej, baba! je zavpil. Hitro! Tu so zajedene vse celice, pa te moram zaradi tega str-Pati v mračno celico. Pojdi dol, pa hitro! Perina se ni premaknila. Tabareau je vztrepetal od jeze in že vzdigni roko, da kaznuje nesrečnico zaradi neposlušnosti. Toda ni več utegnil spustiti svoje roke. Do ušes mu je prišel nekam znan in srcu tako Prijeten zven — zven zlatnikov. I ~ Zlato v Salpctrieru! je vzkliknil. Denar na coprnicah, ki drže do teh temnih 'šamic! Se vedno je slišal prijeten zven. Končno je položil svetilko na zemljo in začel Poslušati, od kod prihaja glas. Na svojo veliko začudenje je zagledal, da je poševno bolna ženska imela v svojih rokah zlatnike, ki jih je spuščala iz svojih rok. — Strela in pekel! je zavpil ter pohlepno gledal zlatnike. |XAVIER DE montepin 59 Maščevanje in ljubezen — Od kod imaš zlatnike? jo je vprašal. Perina se je obrnila k njemu in ga začela opazovati. Zlatniki so sc še vedno vsipali iz njenih rok. — Navsezadnje pa, kaj mi je mar, od kod jih 'ma in kako je prišlo to zlato, je premišljevat Paznik. Glavno je, da pridejo ti zlatniki v moj ^CP, in to takoj. Tc zlate žehte danes res ni Pričakoval. Nič več ni gledal Perine, ampak je začel Pobirati zlatnike na tleh. Ko je pobral vse, je ponovno pogledal Perino In jo premeril od nog do glave, vzel svetilko v roke, napravil nekaj korakov in se ustavil. Nekaj časa je premišljeval, nato pa se je obrnil, Prikorakal skoro do Perine in se zadrl: No, ti stara capinka, ali je to, vse? /IIi nimaš Pič več denarja. Perina se je delala prestrašeno in da bi bila vidcti res duševno bolna, je izbuljila oči in načela nekaj iskati v svoji obleki. Tabareau jo je gledal s pohlepnimi očmi. — Končno je Perina le potegnila iz obleke bel, zadrgnjen robec in ga vrgla na tla. Bil je poln alatnikov in ko se je dotaknil zeimlje, je prijetno razvenketalo. Tabareau je bil takoj na tleh, Prijel robec, ga začel tehtati, nato pa odvezovati. Toda vozel na njem je bil tako čvrst, da si J« že skoraj polomil vse nohte, vozel pa ni hotel odnehati. Začel si je pomagati z zobmi. Nenavaden, močan duh po etru je začel prodirati iz robca. Takoj ko je oster duh začel prihajati do Perine, se je ta odmaknila za kakih dvajset metrov in začela opazovali paznika. Usta ®* J« pokrila z drugim robcem. Sc nekaj časa je opazovala paznika, ki je Pajprej obstal kakor kip, nato pa se pričel opotekati kot pijanec. Končno je padel na tla kot mrtev. Mož ni dihal. Oči je imel steklene, odrevc-Pele. Bilc so podobne očem mrliča. Močan duh, ki je omamil paznika, je začel delovati tudi na Perino. Ze je čutila, kako sc ji vrti v glavi in komaj sc je premikala. Se nekaj Piinut je manjkalo, da sc ni onesvestila tudi ona. Torina je vedela, kaj mora storiti. . Zbrala je vse sile in je, naslanjajoč sc na z'd, odšla na dvorišče. Takoj ko je prišla na SVCz> zrak, sc je oddahnila. Selc zdaj je lahko sprt mirno zbrala misli, •ačela je premišljevali, kaj je napravila in kaj mora Je storiti. Vedela je, kako bo Izpeljala svoj načrt do kraja. Najprej je morala odpreti na stežaj vrata, da je sveži zrak očistil hodnik strupenih plinov, Nato je sedla na neko klop in počakala četrt ure, da je čisti zrak pobral strupeno paro, ki je omamila paznika. Ko se je prepričala, da je zrak očistil hodnik, je spel vstala in odšla do stopnic. Tu je vzela svetilko in pogledala paznika. Nagnila se je nad njega in mu položila roko na srce, ki je počasi bilo. — Revež bo gotovo do jutri zjutraj ležal tu! Ta mi ne bo prekrižal načrtov! je zašepetala. Zvon v Salpctrieru je odbil četrt na devet. Ob devetih se je morala oglasiti gospodu de Ricuxu. Ni ji preostalo drugega, kot da napravi še zadnji korak ... Hitro je odšla v Izidorino celico, jo odprla in vstopila. Izidora je spala oblečena na slam-njači. Ko je svetloba osvetlila njen obraz, je odprla oči in jih spet zaprla, ne da bi se prestrašila. Perina je pristopila k njej, ji poljubila njeno suho roko ,potem pa jc vzela Izidoro v naročje in odšla z njo po hodniku na dvorišče. Nato jo je nesla dalje do tistega dela zidne ograje, kjer je hotela uresničiti svoj načrt. Ura jc odbila devet. Perina je naslonila Izidoro na zid in trikrat zaploskala z rokami. Podobno znamenje je Perina slišala tudi z druge strani zidu in nekaj trenutkov pozneje je neka vešča roka vrgla železnega mačka na vrh zidu, ki se je tu zasidral. Na mačku je bila pripeta lestev, po kateri se je povzpel Rene in vprašal: — Ali sle vi, Perina? — Da, jaz sem! Izidora bo takoj v vašem na-ročiu! Rene ni čakal dalie. Hitro je potegnil lestev za seboj, obrnil mačka tako, da je gledal na dvorišče ter se spustil na dvorišče k Izidori in Petini. — Sedaj, gospod markiz, je rekla Perina, ne smemo izgubiti niti minute. Ali ste tako močni, da boste gosoodično Izidoro lahko prenesli na drugo stran zidu? — O, seveda sem! — Prav. jaz bom držala lestev, vi se pa pop-nite po njej. Markiz je storil, kakor j« Perina zahtevala. Ko se je povzpel in prišel na vrh zidu, jc sedel, na rokah pa je imel dragocen tovor. Nato se je na zid povznela še Perina. Spustiti se po zidu navzdol, je bilo mnogo laže, kot priti nanj. Na drugi strani je oba čakal Renejev sobar. ki jim je držal lestev. Kakih peideset korakov od mesta, kJer so sc spustili po zidu na tla, je čakala kočija. Renč je prižgal svetilko na njej. Cez neka! minut so vsi sedli v kočijo, ki je oddrala po mestu. TOVRNITEV V PREJŠNJI SVET Pol ure po vrnitvi vseh je gorel v majhni sobi markiza de Ricuxa ogenj. Sobo jc osvetljevala svetloba sveč. Ura je ravnokar odbila enajst. Nasproti kamina jc ležala Izidora de Si-meuse, oblečena v belo obleko, mirno in zado-volino na divanu. Nič ni bilo lenšega, kot gledali njen angelski obraz, obkrožen z bujnimi črnimi lasmi. Črte, ki jih jc nesreča vrisala v ta lepi obraz, so Dovsem izginile. Ustnice so bile, kakor da sc smehljajo. Na drugem koncu divana jc sial Rene in opazoval Izidoro, na obrazu pa se mu je zrcalila nežnost, ki jo je gojil do ljubljenega dekleta. — Sni! je zašepetal Perini. — Da. je potrdila Perina, toda kmalu se bo prebudila in takrat se ji bo povrnil njen um, jc prav tako liho odgovorila Perina, ki je dala Izidori, ki je zaspala, vsa potrebna zdravila. Cez nekaj trenutkov se jc Perina obrnila k Reneju in mu rekla: — Gospod markiz, stopite bliže in poslušajte me: Izidora bo, ko se bo prebudila, vse razumela, spoznala vas bo In vse slišala kot prej. Toda ne bo se spominjala več svojega trpljenja. Cas od trenutka, ko sta njen oče in njena mati ob smrtni postelji Izidore vzkliknila: »Naša hčerka je mrtva!« pa vse do sedaj je za gospodično prešel In minil kot puste sanje. Ne pozabite pa, da so možgani mlade vojvodinje mnogo pretrpeli in bi jo veliko razburjenje lahko stalo življenje. ____j____ (Dalje prihodnjič! N. Tatar! n ] Ukleti partizan j Okoli Komnena so stali trije kurirji ini skupinica borcev. In potem so polegli poij tleh, ker so jim nad glavo zažvižgale krogle.J Čakali so, da Komnen izda povelje. Ostanld| čete so se umaknili, zadržavajoč napredeva-1 nje Nemcev. Zdravi so vlekli še ranjene in se spotikali. J Komnen je vse to gledal razburjen, z občutkom, da mora storiti nekaj premišljenega,J organiziranega. Hotel je nekaj zavpiti, toda iz grla ni spravil besede. Napel se je. — Tovariši! je zaklical kurirjem. Zberite' deset borcev. Ostalim sporočite, naj odstopijo do tistega prehoda. Legel je na tla zraven svojega puskomitra-ljeza. Močni rafali so zadržali napredovanje Nemcev. Dvajset borcev se je zbralo na položaju okoli novega komandanta. Nekateri so ga spoznali. Glas o njem in o njegovih podvigih se je naglo razširil. Skupina ranjencev' je že mnogo vedela 6 novem komandantu. V. štab brigade je prispelo poročilo: »Ranjen sem v obe nogi. Dolžnost prevzel Komnen Vukovič. Bataljon ostane na položaju kot zaščitnica ...« Stvari so se Spet razvijale v običajnem koloseku. Borba je vsiljevala svoje surove zakone. Življenje je terjalo delovanje in akcije ' vsakega, ki je še živel. Srca so lahko samo vztrepetavala, žalost je našla le malo prostora. Zvila sc je v kot prsi, da bi potem v dob 1 gih nočeh načenjala in mučila utrujenega človeka. Komnen se je umaknil in si izbral položaj. Sovražniku, ki je napredoval, je bilo tra. ba zadati udarec, da bi se zaustavil in pustil utrujene kolone, da bi se lahko branile na levo in desno ter prodirale zid jekla pred sabo na cesti in še tja naprej. Za nemškimi četami so se elišaii etreli. • Vojaki so ubijali vse živo. Podpolkovnik vom Bcrlichinger je izdal povelje vojakom, naj' pobite. Njegove enote so bile že v zamudi ia niso mogle zajeti preostalih partizanskih i. enot, ponovno obkoljenih na prihodih od Je« lače in Rataja do cesto, ki so jo držali tanki in spočite enote. Opazovali je položaj pred seboj. Zanimalo ga je, zakaj je nastala zamenjava na tem odseku. Približno eno uro prej je bilo tu vi«-, deti partizane v skupinah, ki so vlekle s se*; boj ranjence, se stihično upirale in umikale^. In sedaj je vseh naenkrat zmanjkalo. Zadnja urejene kolone so izginile izpred oči. Ostalil so le še mrtvi, razmetani na vse strani. Alii se je pripetilo kaj posebnega? Zakaj eo talko š-tevilne skupine mrtvih Nemcev? Cele čete mrtvih vojakov so se mešale s padlimi partizani, in to v smeri, ki bi eei lahko označila za ravno črto od Fliješa, pa1 čez Siljevac do Vlahovičev. ,Oni so še vedno neverjetno' močni,’ je razmišljal podpolkovnik. Zaustavil se je, da bi videl, kaj je prinesel kurir, ki je pritekel! / od bližnje radijske postaje. Ta mu je izročil brzojavko, ki se je glasila: -j »Spremenite strukturo enot in zožite va-» , še položaje, tako da bodo imele enote, ki bo*’ j do prispele, prostor za napad. Obvladajte po-', ložaj na liniji Jeleč — Radnjine...« Podpolkovnik je hitro izdal potrebna povelja in določil bataljon, ki bo napadel. ,1 Približevali so se prehodu in obema ko-, i tarna, ki sta bili prepreženi s kamenjem ih; hestami. Toda partizanov hi bilo nikjer. Ko j so videli, da prihaja prvi ešalon brez borba 1 na položaj, za katerega so mislili, da je zad- j nja partizanska utrdba, so se podpolkovniko-j ve enote spustile v okolico in prešle v n&padjj On je hodil v sredini borbenih čet in komaj ' čakal, da pridejo do prehoda, od koder bo lah- 1 ko opazoval ves teren. j) Letala so bila še bolj aktivna kot doslej.1 , Ponavljala se je včerejšnja slika pri Ljubinem' j grobu in Košuti. Toda podpolkovnik je čvrsto j sklenil, da ne bo dopustil ponovitev tistegau trmastega odpora. (Nadaljevanje sledi) S svojo smrtjo rešil 39 potnikov Dominik Bošero Letalo tipa . Convair, last brazilske družbe Variš, sc je minuli ponedeljek zrušilo le 4 kilometre od letališča pri Brasiliji. Gasilci in bolničarji, ki so pritekli k razbitinam letala, so bili prepričani, da bodo iz njih izvlekli le še ožgana trupla potnikov, toda proti pričakovanju je 35 potnikov in 4 člani posadke ostalo živih in skoraj nepoškodovanih. Edina žrtev je bil prvi pilot Pedro Franca. Niso še pojasnjeni vzroki okvare letalskih motorjev, ki so nenadoma odpovedali. Kot so izjavili rešeni člani posadke, se imajo preživeli zahvaliti za svoja življenja junaški odločitvi kapetana France. V trenutku, ko se je pripetila okvara, je bila letališka pristajalna steza oddaljena le še štiri kilometre, toda upanje, da bi jo letalo doseglo, je bilo enako ničli. Zato je komandant Franca ukazal drugemu pilotu in telegrafistu, naj takoj zapustita pilotsko kabino in se usedeta na prazne sedeže v od- delku za potnike. Enak ukaz je dal obema stevardesama. »Nekdo mora ostati na komandnem mostu,« je izjavil Franca, »in to bom jaz, ker sem prvi pilot.« Drugi pilot ga je skušal prepričati, da bi prepustil to mesto njemu: »Oče ste štirim otrokom, jaz imam samo ženo,« toda Franca je odločno vztraial na svojem mestu. Ko je opozoril potnike, naj se privežejo na svoje sedeže, je prvi pilot poizkušal izvesti zasilni pristanek, ki bi morda uspel, če bi dvoje dreves ne odsekalo obeh letalskih kril. Letalo je s tru- pom zadelo ob zemljo ter drselo še kakih 200 metrov, dokler se končno ni ustavilo tik pred skupino dreves. Trenutek zatem so ga zajeli plameni. Le izredno hitra pomoč gasilcev, ki so bili na nesrečo že pripravljeni, je preprečila najhujše. Potnike so v naglici rešili skozi zasilna izhodna vrata, le kapetan Franca je obležal mrtev v svoji kabini. Rešitev je bila tako neverjetna, da so z letališkega kontrolnega stolpa v trenutku, ko so zvedeli, da Convair gori, sporočili, da »od potnikov ni žal nihče preživel nesreče«. Zlate reparacije Novoletno pričakovanje Čeprav se mi še vse vrti od novoletnega pričakovanja, se moram pač najprej predstaviti: sem povprečen občan s povprečnim mesečnim dohodkom, oženjen in oče ter mirne narave. Silvestrov večer. Ura je bila čez osem. Prišel sem. domov s povprečnega predsil-vestrovanja, povprečno v rožicah. »Dober večarček, ljubica in srček!« »No, saj sem vedela, tako lani, predlani in vedno prej, in tako tudi letos. Saj vem, za družino ti je malo mar. . .« in boljša polovica je zavzela strah vzbujajoče stališče. »No, saj som . . .« »Kaj si? No, kar poglej, tako kot lani bova tudi letos zamudila na silvestrovanje. Vsepovsod in zmeraj morava biti zadnja! O, joj, poglej, koliko je ura in ti še nisi oblečen!« »No, saj bom tak .. .« »Bom, bom, vodno samo to. Ali sploh ne znaš povedati ničesar drugega?!« »Saj bom ...« »Ja, povej no, kaj boš, povej no vendar, in pomisli vsaj enkrat, koliko je ura!« »Takoj, samo hlače in belo srajco, pa čevlje, pa metuljčka, pa denarnico, pa robček mi daj, in takoj bom gotov. Pa ne razburjaj se, ljubica,« sem ji dejal. z najbolj milim glasom. »Ja, poslušaj! Ali si znorel: hlače, suknjič, suknjo, srajco, čevlje, metuljček, denarnico pa robček naj ti dam?! Ja, ali si znorel, kdaj se bom pa sama uredila? Ali ne vidiš, da tem še čisto vsakdanja?« Vdal sem se v usodo in začel iskati stvari. In ravno ko sem se mučil, da bom izvlekel srajco, je zaropotalo za mano: »Ja, zakaj si pa tako naredil? Ali sploh vidiš, ali veš, kje si?! Saj nisi v kurniku, temveč doma. Preden pospravim vse v red, bom zabila tri dni.« 0:1 Crfrala je in čez trenutek, ko sem le našel nekakšne nogavice: »Pridi mj no pomagat, da se bom lepo oblekla, saj veš, da mi nova obleka nagaja in da 6i jo sama ne morem obleči čez glavo.« In sedaj sem vedel: čepenje ob toaletni mizici. Pomagal sem ji, nato sem se splazil v drugo sobo in si natočil kozarček. Vedel sem, da jo bom čakal kaki dve urici, preden bo gotova. In takole sem se ga pri čakanju že tudi nadpovprečno »nacukal«. Cez uro in pol: »Ali sem dobra, kakšno imam pričesko, kako se mi prilega nova obleka, in čevlji — ali je obleka dovolj dolga, ali ni prekratka, ali ni... ali ni?« »Ja, hm, ja,« sem negotovo zamrmljal. »Saj sem vedela, nič ti ne ugaja, nič ti ni na meni prav« je zahlipala in skoraj bi jaz tudi. Končno sva le prišla do dvorane. Ravno, ko šva vstopila, je zadonel slovesen glas: * »Novo leto!« in luči so ugasnile. Obrnil sem se, jo objel, poljubil in vžgala se je luč — in zagledal sem ženo ob vratih, objemal sem pa drugo, nepoznano žensko, ki se mi je smehljala... In takrat je moja draga, ljuba, boljša polovica zaželela še meni srečno in veselo in polno zdravja novo leto s steklenico po glavi, ki pa je irrie,-la na srečo zaradi ekonomskih enot In splošne štedmje po steklarnah tanke stene kot las, tako da mi ni prizadela kaj hudega. »Ja, draga, oprosti, sem mislil, da si tl...« sem se ji začel opravičevati, ona pa v jok in k omizju prijateljev, ljubih sosedov. Besede niso pomagale, narezal sem se ga, in mi še zdaj brni po glavi: »Saj sem vedela, kakšen si, ampak da me boš takole osramotil pred celo dvorano...! Ne ljubiš me, odšla bom, o le zakaj sem se poročila s tabo?! Ja, ja, le kaj bodo govorili sedaj sosedi. Da, da, in zato se ti ni nikamor mudilo od doma, saj vem, ojoj, ojoj! Vem, da si ml to za nalašč naredil, bodi tiho!« Pa pravzaprar, kaj naj bi ji povedal, s čim naj bi se ji opravičil? Ce se je morda komu dogodilo kaj podobnega, naj mi piše! A. A. Dve desetletji pozneje, ko so japonske armade v prvem naletu zasedle velika področja jugovzhodne Azije, mOTa Japonska še vedno plačevati reparacije. Prav te reparacije pa omogočajo Japoncem, da si ustvarjajo nekakšen »gospodarski imperij«, ki bo verjetno trajnejši kot sanje o »japonski Aziji«. Deželam, ki so jih med vojno zasedli, morajo Japonci plačati 1.023.000.000 dolarjev reparacij. Od tega prejmejo Filipini 550, Indonezija 233, Burma 200 in Južni Vietnam 39 milijonov dolarjev. Te države uporabljajo ta Iznajdljivost Kurt Franer iz Basla se je prej ukvarjal s slikanjem kulis, danes pa upodablja akte. Ker so Švicarji z ozirom na goloto precej zadržani, se je mož znašel: gola ženska telesa, upodobljena na svojih slikah, je spretno prekril z bikiniji, ki jih, razumljivo, doma lahko sname. znesek predvsem za to, da naročajo pri japonskih firmah gradnjo elektrarn, tovarn, hotelov in jezov. Tako si japonska industrija zagotavlja nehote prednost na tržiščih teh dežel. Ta plačila, ki tečejo od leta 1946, so povzročila, da so se nekatere azijske države usmerile na japonsko industrijo. Zaradi tega Tokio upa, da bodo Japonci sčasoma zavzeli vodilno vlogo na azijskem trgu, kamor bodo lahko plasirali svoje izdelke. Obvestilo Ste bili ob prebiranju zadnje strani našega tednika presenečeni? Ste zadovoljni z novostjo, da objavljamo na tej strani tudi malo križanko. Ce ste, potem naj vam zaupamo, da boste odslej lahko v vsaki številki na istem mestu našli malo križanko. Obilo uspehov pri reševanju! Vaša križanka Vodoravno: 1. del obleke, vina, 18. padavina, 21. mej-8. velikanski, silen, 9. gora v met, 22. moško ime, 25. znak Bosni, 10. samoglasnik in so- za prvino zlato, glasnik, 12'. ptica, 13. enaka -soglasnika, 14. nedoločni zaimek, 15. znak za prvino ce-rij, 16. grška gora, 17. različna soglasnika, 19. avtomobilska oznaka Cejlona, 20. grška predpona, tudi Stari Slovani, 21. katran, 23. nota, 24. angleška dolžinska mera, 26. grški kipar. Navpično: 1. znani jugoslovanski nogometaš, 2. ločilni števnik, 3. trenutek, 4. izžarevanje, osoj, 5. potemnil, 6. ekonomska enota, 7. pomanj-ševalnica za panj, na katerem sekamo, 11. oskrbovalec 1 E— v r c ? —» 1 1 1 v & " It x o X x it XI ■ % '* •t X X X X n u ŽJ K w kS i* n