CENA 200 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA-
V
OSEMLETKE IN DEVETLETKE str.fi
SEZONA VELIKIH JADER
JtrJL
MALO AMPAK DOBRO

IZMIŠLJENA VEST
(Mef) Vsako dobro ima nekaj slabega a tudi vsako slabo ima nekaj dobrega. Pesimisti vedno opazijo tisto slabo, optimisti pa znajo najti tudi tisto boljšo stran slabega. V primeru letošnje trgatve so vinarji pokazali zakaj se tej panogi tako dobro godi zadnje čase. Za razliko od kmetov, ki pridelujejo koruzo, krompir, pšenico, sladkorni trs ali redijo pa živino, ki so v času suše v glavnem le tarnali nad usodo in prosili državo za pomoč, so vinarji povedali, da bo grozdja in vina sicer manj, zato pa bo boljše in (kar niso povedali) dražje. Vsi smo to dejstvo vzeli na znanje in ko bomo čez mesec ali dva plačali za kozarec malvazije 200 tolarjev bomo rekli: Res je drago ampak je dobro. Tudi olkarji delno že poznajo te tržne zakonitosti, čeprav jim državna pomoč še vedno zelo prav pride. Ampak oni to počnejo zelo potiho, ker olje tako ali tako prodajo še preden ga zares pridelajo in njihovo trgovanje poteka, za razliko od vinarjev, daleč od oči javnosti.
Pridelovalci breskev, hrušk in drugega sadja ter zelenjave pa se enostavno niso domislili tega preprostega pravila, ki pravi, da je ob skromnejši proizvodnji kvaliteta boljša, cena pa višja. Namesto tega se z velikimi predelovalci dajejo okrog odkupnih cen in upajo, da bo država pokrila primankljaj.
Nekaj podobnega poznajo tudi naši ribiči. Nedvomno je rib v našem morju bistveno manj kot pred leta, cena za ulovljen kilogram sardele pa zaradi tega ni nič bistveno višja.
Majhno ampak dobro (in dražje) je nedvomno strategija, ki jo mora sprejeti naša država in tudi naša občina. Ko bomo nehali v številkah tekmovati s Portorožem in raje dražje prodajali našo majhnost, takrat bomo morda razumeli, kaj so nam letos namignili vinogradniki in vinarji.
PIZZERIJA A. SPACETERIIA
[KOSILA med 12. in IS-unT^T	041 / 67 59 Sl
IC. Banka Koper
I h september 2003
J K
šifra
OBALA V MALEM
nepremičnine
immobili
lzola-05/6401 1 10 www.sifra-nepremicnine-sp.si
No ja, najlepša hvala za torto in za cvetje in za čestitke in za celo to poletje, za vse te silne tiskovne konference, za vse navdušene turiste, za domače in za Nemce, za vse koncerte, za feste in zabave, za vrtiljake, vlakce in predstave, za vse sardele za brodet in za osmico, za vse kitajske stojnice in ribiško kraljico.
Pri vas je vsega dosti in marsikaj odveč in pisanja o Izoli je skoraj že preveč.
Zato bom tokrat v Dnevniku napisala notico: Ker v Izoli je vse bolj etno, so postregli mi s potico.
IZOLA, tel.: 616 80 00
///arto
(gl/EREBÌ
Izdelki
za zdravo življenje
Tomažičeva 10, Izola
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča)
Urnik: 8-12,15-18, sobota: 8-12 Tel.: 640 - 40 - 64
PTT's NOT DEAD
To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi posamezne dopise, ki morajo imeti jasno navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti.
VOZI ME VLAK V ...
Turistična sezona 2003 se končuje, hotelirji in turistični delavci pa se veselijo dobrih rezultatov. Kaj pa ostali? Posrečen in dober je bil članek Mef-a na naslovni strani Mandrača št.522, predvsem prispodoba na napihovanja.
Ma kaj nas briga! Ne bom pisala o strpnosti predvsem v času turistične sezone.
Naj preidem k srčiki problema, ki se vleče od začetka sezone in	se bo do zaključka	le te.	V	mislih	imam vlakec,	ki
razveseljuje vse, ki se z njim prevažajo od Belvederja, Simonovega zaliva, pa po centru mesta, starem delu mimo Ampeleje (zloglasni obvoz), po enosmerni ulici Sv. Petra do doma slepih, kjer zavije po Bevkovi ulici mimo plaže slepih in paraplegikov, pa gor po Levstikovi ulici mimo cerkve Sv. Mavra in se spusti po klancu do mesta. Nekoliko dolg opis vožnje vlakca a z določenim namenom. Tak potek vožnje si je	letos menda zamislil sam	g.	Alojz	Pečan skupaj	z
upravljalcem vlakca iz Ljubljane. Tam, v prestolnici naj vozi po lepih širokih cestah mesta, pa tudi na Bledu okoli jezera,... A med ulicami?!
Kratek pa tudi ni ta vlak, saj ima poleg lokomotive še tri vagone, včasih, predvsem zvečer polne, čez dan pa se vozi tudi le šofer sam. Naj mu bo, plačan je, reklama pa tudi. Če pa je vozniku (drugače so trije) dolgčas, pa tudi potrobi kot »tapravi« vlak. (Ne) prijetna zadeva ob popoldanski »siesti« ki si jo privoščimo zaradi vročine, gneče^ na cesti plažah, trgovinah ali zaradi starosti in bolezni. Če ne drugače čez dan, pa zatrobi vsaj zvečer ob 22. uri in 3o minut. Najbolj moteče pa je pri vsem tem s kolikšno hitrostjo se vlak pripravi, da bo speljal ovinek in predvsem kako ga bo, če ga bo. Tu mislim predvsem ovinek pri domu slepih.
Del ograje pri hiši imamo kot živo mejo (grm). Spomladi smo jo porezali na meter višine. Do poletja bi si že »opomogla« in lepo mirno zrasla. Pa je začel voziti vlakec, ki se je skoraj vedno lepo »podrgnil« in »popraskal« ob ograjo. Vejice so se nalomile, naslednjič polomile. Majhni zeleni poganjki pa nimajo časa zrasti, saj jih vlak »poboža« in »odvrže«. Slišati je bilo tudi kakšen vrisk potnika, ki ga je grm oplazil, zaradi »Schummacherjeve« vožnje šoferja pač. Sledi teh voženj so opazne tudi na levi strani vlaka. Pa kaj. Do naslednje sezone se bo prebarval vlak in bo kot nov.
Najprej sem na te stvari opozorila šoferje naj pazijo. Eden me je preprosto poslal naj se pritožim policiji (?). Ker pa ni veliko pripomoglo k izboljšanju situacije, sem stopila do g. Alojza Pečana, ki je vodja TDI, misleč da bo zadeva vsaj delno rešena v obojestransko zadovoljstvo. Tudi ta pot ni bila pravilna in uspešna. Vlak je še zmeraj vozil »po svoje« vsak dan, vsako uro, 12 ur v dnevu.
Dobila sem telefonsko številko upravljalca g. Janeza Žlebirja in obrazložila težavo. Razlagal mi je o strukturi vlaka, ki je tako narejen, da zadnji del ne zanese. Ne vem ali je mislil na
praznega ali polnega in na kako široke ovinke in ulice. Obljubil je, da si bo prišel ogledati našo ograjo. Do sedaj tega ni storil, ali pa je bil in se ni oglasil? Pogodbo pa ima itak podpisano in to še za cel september. Za ljudi pa je nedvomno zanimivo, opazovati hiše in ulice, ali ne?
Življenje teče dalje z nami ali brez nas, če nam je prav ali ne. Če si niste prebrali članka, ki sem ga omenila v uvodu, si ga preberite, predvsem pa zadnji stavek - ne bo vam žal.
» Demokracija, želje, potrebe in interes. Za ene.«
H.D. Izola (naslov v uredništvu)
VPRAŠANJE PREDSEDNIKU ZLSD IZOLA
Gospod predsednik ZLSD v Izoli, dovolite mi, da vam na osnovi vašega članka v zadnji številki Mandrača v katerem ste se pravilno postavili na stran Izolank in Izolanov proti sprejemu najnovejšega zazidalnega načrta, kot predstavniku stranke kapitala tj. ZLSD, postavim le kratko vprašanje.
Gospod predsednik, ko kritizirate in zavračate predstavljeni zazidalni načrt Prešernova- Drevored l.maja in Livade zahod, nam prosim še predstavite predlagatelja tega zazidalnega načrta. Tako bi imeli Izolani in Izolanke nekoliko boljšo predstavo o tem kdo uničuje in iznakaža Izolo. Verjetno za ta odgovor ne boste potrebovali prav posebno poglobljene študije. Hvala in lep pozdrav.
Ivan Bizjak, Izola
MEDNARODNI OBRTNI SEJEM CELJE 2003
Občina Izola in
Območna obrtna zbornica Izola
Vabita
na obisk
mednarodnega obrtnega sejma v Celju v petek, 12. septembra 2003 na predstavitveni dan slovenske Istre
Odhod avtobusa iz Izole (»izpred Lipe«) je v petek, 12.9.2003 ob 7.00 uri.
Vstopnice bo zagotovila Območna obrtna zbornica, delne stroške prevoza pa Občina Izola. Partecipacija 1.500,00 SIT.
hformacije in prijave, do zapolnitve sedežev v avtobusu sprejemata pisarni Območne obrtne zbornice Izola in Občine Izola.
Načrti in^gradnje
RUŠENJE JE LE PRVA FAZA GRADNJE
September je tukaj in zaropotali so gradbeni stroji sredi mesta ter se lotili rušitvenih del ki so bila sicer predvidena že po starem zazidalnem načrtu Prešernova - Drevored 1. maja. Ta dela sicer ne prejudicirajo načrtovane gradnje ob starem zdravstvenem domu, vendar so povzročila kar nekaj strahu pri tistih, ki se zavzemajo za korenite spremembe predlaganih popravkov tega zazidalnega načrta.
Kot vse kaže so problem družine, ki je stanovala v tej stavbi rešili, nekaj dodatnih težav pa so gradbinci nakopali tabornikom, ki so v sosednji stavbi imeli skladišče svoje opreme in zdaj še ne vedo kam z njo. Problem so predvsem veliki šotori, ki so jih podedovali ali si jih delili s Civilno zaščito in za katere potrebujejo večje in predvsem suho skladišče.
Poleg tega gradbišča potekajo velika rušitvena dela še v nekdanjem Argu, kjer se bodo zdaj lotili nosilcev posameznih stavb, kdaj se bosta lahko začeli obe gradnji pa je seveda veliko odvisno prav od tega, kako bodo načrti upoštevali možnosti tega okolja in interese ljudi.
PREKLETA ANKETA !
Z anketami je vedno tako: eni so z njimi zadovoljni, drugim gredo na živce. Eni jih hvalijo, drugi jih preklinjajo. Slednjim smo dali možnost, da dajo ime anketi na naši spletni (internet) strani in zdaj ga imamo.
MTOIimC
■I fšT! fili !NI F771FTTTSTB
4. September / 2G03 št. 523
NOVICE TEMA TEDNA PRIREDITVE ŠPORT
MOTOHOV KOT
ARHIV_______
POVEZAVE
KONTAKT
Napredno iskanje
REZULTATI ANKETE
Kaj menite o predlogih za spremembo zazidalnih načrtov ? Predlogi so dobri (9%)
So za ponovno razpravo (19%)
Treba jih je zavrniti (71%)
Anketa odraža mnenja uporabnikov spletne strani www.m«imli<K.com in ni namenjena raziskavi javnega mnenja.
Tedenska anketa na spletni strani www.mandrac.com se je očitno kar dobro prijela in že druga po vrsti je bila deležna več kot dobrega obiska, saj se je o predlogih sprememb treh zazidalnih načrtov, ki to poletje najbolj razburjajo Izdane, že izreklo lepo število Izolanov oziroma bralcev Mandrača in mandračevih spletnih strani. Kot je napisano v prikazu rezultatov izraža anketa le mnenje bralcev in uporabnikov te spletne strani in nima značaja javnomnenjske raziskave, kljub temu pa njenih rezultatov ne gre kar tako spregledati, še posebej glede na odločno prevladujoče mnenje, da je treba predloge enostavno zavrniti (71%), za ponovno razpravo je 19% glasovalcev, le 9% pa jih meni, da so predlogi dobri.
Od danes naprej pa boste lahko glasovali o turističnem vlakcu, ki vozi po Izoli in okolici. Odločite se lahko med možnostjo, da vozi tako kot doslej, da se izdela drugačne smeri vožnje ali da ga enostavno ukinema Glasujete seveda lahko na naši internetni strani www.mandrac.com
Tako-le jemlje slovo ena zadnjih predmestnih stavb stare Izole. Bila je ena tistih katerih lastniki so se še pred slabim stoletjem ukvarjali predvsem s kmetijstvom in ni dolgo tega, kar so v njej še prodajali domačo malvazijo. Namesto nje bomo dobili sodoben blok, kako velik bo pa se bo treba na , najverjetneje ponovljeni javni razpravi, še dogovoriti
BODOČI POLICISTI V GOSTEH
V tem tednu se na povabilo Občine Izola na obisku mudi skupina petih gojencev Policijske akademije v Tacnu, ki bodo šolanje zaključili sredi prihodnjega leta. Dve dekleti in tri fante, ki se izobražujejo za poldic policista, sta v ponedeljek sprejela županja Breda Pečan in komandir PP Izola Viktor Zinreih. Bodoči policisti v teh dneh na nevarnejših odsekih, križiščih in prehodih skrbijo za varno pot otrok v šolo in vrtce. Pridružili so se tudi občinski inšpekciji in domačim policistom pri njihovem delu, z namenom, da spoznajo, kako poteka sodelovanje med policijo in lokalnimi oblastmi.
Pobudo za obisk je občinska uprava dala tudi zato, da bi v okviru priprav na ustanovitev mestne policije pritegnila mlade policiste, da bi se morda v prihodnosti odločili za tovrstno delo v naši občini. Sicer je sistem izobraževanja za poklic policista takšen, da so vsi kandidati, ki po končani srednji šoli obiskujejo 18-mesečni tečaj na Policijski akademiji, že zaposleni na določenih policijskih postajah, ki jih pravzaprav pošljejo na izobraževanje. Policijski kandidati, ki so obiskali Izolo so povedali, da so v glavnem razporejeni na obmejne policijske postaje, kjer bodo
z	|::n
uvedbo schengenske jji ^■'‘■$11» meje, potrebe naj večje. ®S8Kr:
Po besedah komandirja pa se tudi v Izoli ubadajo s pomanjkanjem policistov. Potrebe se povečajo še posebej v poletnih mesecih. (K.B.)
r
v
Izola - Sončno nabrežje 4, tel. 05/ 640 39 35
Menjalnica
ODPRTO VSAK DAN od 8.00-19.00 SOBOTA od 8.00-12.00
kih
s i f r a
Izola - Kristanov trg 2, tel. 05/ 640 11 10, fax: 05/ 640 11 11
OBALA V MALEM
nenremicnme
NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL
IMAMO LICENCO IN 12 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI
www.sifra-nepremicnine-sp.si
S
Prvi del škode ocenjen, drugi še ne.	v
PRIDELEK OLJK 77 ODSTOTNO POŠKODOVAN
Državna komisija za ocenjevanje škode zaradi naravnih in drugih nesreč je končala obravnavo poročil regijskih komisij o oceni škode zaradi letošnje pozebe, suše, hruševega ožiga in drugih nesreč, kakršna so neurja s točo. Po njenem mnenju je slovensko kmetijstvo v prvih sedmih mesecih zaradi naravnih nesreč trpelo 31,69 milijarde tolarjev škode - največ, 30,756 milijarde tolarjev, zaradi suše.
Ocena škode je dokončna le na tistih kmetijskih rastlinah oziroma kulturah, katerih spravilo je bilo opravljeno do konca julija (pšenica, ječmen, oves, rž, oljna ogrščica idr), za večino kultur z našega konca pa bo izvedena dodatna ocenitev poškodovanosti ob spravilu.
Suša je po ugotovitvah komisije prizadela vse občine razen Bovca, poškodovanost pa se giblje od 20 do 80 odstotkov. Škoda je, po oceni državne komisije, največja na travinju, koruzi, pšenici in krompirju, najbolj poškodovane pa so bile češnje, breskve, slive, marelice, kaki, kivi in nekatere vrste vrtnin v občinah Izola, Koper, Piran in drugod po Primorskem.
Vlada se bo najverjetneje lotila sanacije, saj ocena škode za nekajkrat presega z novim zakonom določeni prag za vstop države k odpravi posledic, so nedavno pojasnjevali na kmetijsko-gozdarski zbornici. Po ugotovitvah zbornice bo potem kmetijsko ministrstvo v treh mesecih pripravilo sanacijski program, nato pa bodo pozvane občine pri oškodovancih tri mesece zbirale vloge za državno pomoč Šele potem bodo obračunali državno pomoč in zagotovili sredstva zanjo. V zbornici zato dvomijo, da jo bodo oškodovanci dobili že letos. (STA)
OBČINA IZOLA - COMUNE DI ISOLA
Urad za premoženjsko pravne in splošne zadeve strokovna služba za zaščito in reševanje
Številka: 414-01-140/2003 Datum: 10.9.2003
POZIV
Občane občine Izola oz. kmetijske pridelovalce, ki so do konca meseca julija oddali vlogo oz. oceno poškodovanosti kmetijskih kultur zaradi suše in pozebe v letu 2003 pozivamo, da bomo v naslednjih mesecih izdelali končno oceno poškodovanosti zaradi suše in pozebe.
Na podlagi navodil Uprave RS za zaščito in reševanje, je potrebno končno oceno izdelati najkasneje 15 dni po spravilu pridelka.
V zvezi s tem bo potrebno ponovno izpolniti oz. dopolniti obrazce za oceno škode.
Občane obveščamo, da lahko obrazce in vse dodatne informacije dobite na občini Izola - kontaktni osebi sta:
-	SKOK IGOR, tel.: 05/660-02-05 in
-	BARUT DAMJAN, tel: 05/660-02-03.
Lep pozdrav,
Svetovalec za zaščito, reševanje in požarno varnost ter varnost pri delu _______________________Damjan BARUT
V IZOLI NAJVEČ ŠKODE NA OLJKAH
Za razliko od ocen državne komisije so podatki o nastali škodi zaradi suše in pozebe v občini Izola nekoliko drugačne.
Kot je povedal Damjan Barut, svetovalec za zaščito, reševanje in požarno varnost ter varnost pri delu pri Občini Izola so postopek za oceno škode začeli 4.julija s pozivom v Mandraču, do datuma, ko je bilo treba oddati oziroma, popisati škodo na predpisanih obrazcih, pa je prispelo 132 vlog.
TABELA 1 : ŠKODA OB SUŠI
Zap. št.	kultura	Poškodovana površina (v ha)	Ocena poškodovanosti (v %)
1	OLJKA	96,4	77
2	RAZLIČNO SADJE	3,1	69
3	GROZDJE	147,1	49
4	HRUŠKA	8,1	71,6
5	BRESKVE	14,r	74
6	KAKI	2,3	50
7	KROMPIR	1,9	68,3
8	BUČKE	0,1	50
9	FIŽOL ZRNJE	0,1	50
10	FIŽOL STROČJI	0,38	75
11	VRTNINE	0,15	30
12	JABLANA	2,3	50
13	SLIVE	1,0	60
TABELA 2: ŠKODA OB POZEBI
Zap. št.	kultura	Poškodovana površina (v ha)	Ocena poškodovanosti (v %)
i	HRUŠKA	1,8	54
2	BRESKVE	3,9	64
3	JABLANA	0,48	80
4	KAKI	1.3	40
5	RAZLIČNO SADJE	0,8	60
6	OLJKE	0,24	45
Podatki o posameznih kulturah so naslednji:
Postopek ocenjevanja škode so na občini končali 30. julija, ko so analizo in prvo oceno posredovali na regijsko komisijo za ocenjevanje škode. V naslednjih mesecih pa bo potekalo končno popisovanje škode, ki ga je treba opraviti najkasneje 15 dni po spravilu pridelkov.
DOBER MOŠT JE ŽE V SODIH
Letošnja trgatev je v marsičem različna od drugih, med drugim tudi zato, ker se je pričela bistveno prej kot druga leta pa tudi količina grozdja je manjša a je zato grozdje vrhunske kvalitete.
Izolski vinaiji pravijo, da je mošt izredno dober in enako so menili tudi pokuševalci na koprski tržnici, kjer so mošt v pokušino pripeljali delavci Vinakoper. Mošt so ponudili tudi kupcem v hipermarketu, nam Izolanom pa se je stožilo pop podobni pokušini, naprimer pred hotelom Marina, kjer je trenutno veliko skandinavskih gostov, ki bi jim takšen dogodek zagotovo ostal v več kot lepem spominu. Glede na to, da so v Vinotoču že stočili blizu 1000 litrov mošta bi bila takšna poteza zagotovo več kot dobrodošla promocija Izole in njenega zaledja.
Melioracije ali gradbišča
NASUTJE POD BOLNICO JE RAZJEZILO OBLAST
Nasipanje materiala na hribu pod bolnišnico o katerem smo že pisali prejšnji teden, bi šlo najbrž mimo, tako kot še kakšen podoben poseg v prostor, če se v dogajanje ne bi vpletla občinska inšpekcija. Opazovali so, kam pelje tovornjak, naložen z zemljo ter ugotovili, da odlaga svoj tovor na plato pod bolnišnico. Lastniki tamkajšnih parcel se sklicujejo na ìeta 1993 izdano lokacijsko in gradbeno dovoljenje za izvajanje agromeliorcij.
Ob ogledu zemljišča pa so občinski inšpektorji opazili, da je z materialom zasuta hudourniška struga, pri čemer gre za vodotok, ki je javno dobro in vrisan v zemljiško knjigo. Zato je z Občine Izola v začetku prejšnjega tedna romal dopis na koprsko pisarno Agencije RS za okolje, ki je pristojna za tovrstni nadzor. Kot nam je povedal Lucijan Korva, pomočnik direktorice Agencije, so si zadevo ogledali in ugotovili, da je hudournik zasipan v dolžini kakih 100 m ter podali prijavo na Inšpektorat za okolje in prostor. Kako bodo inšpektorji ukrepali še ni znano, prav gotovo pa zasipanja hudourniške struge ne bodo dovolili. Kot smo neuradno izvedeli, bodo morali lastniki hudournik urediti, kako se bo končalo glede nasipanja platoja pa se še ne ve. Občina naj bi po nekaterih informacijah vztrajala pri tem, da se zemljišče povrne v prvotno stanje.
NI VSAKA MELIORACIJA ČRNA GRADNJA
Kot marsikje, tudi na pobočjih nad Izolo velikokrat vidimo, kako naenkrat sredi zelene pokrajine zazeva gola zemlja, kjer nato zraste kakšen vinograd, oljčnik ali drug nasad. Vseh tovrstnih posegov seveda ne gre metati v isti koš, saj gre včasih le za čiščenje zaraslega zemljišča ali ravnanje terena, kjer se oblika površja ne spreminja. Ko pa se opravljajo zajetni premiki kupov zemlje, ki bistveno spreminjajo konfiguracijo zemljišča, je lahko vsakomur jasno, da bi morali strokovnjaki povedati, kako naj se ti posegi izvedejo, da bodo varni. Morda naši kraji res niso posebej plazovita območja, a kot kažejo izkušnje od drugod, lahko narava hitro preseneti. Tudi mi se lahko spomnimo plazu na cesti med Koprom in Izolo pred dobrimi dvajsetimi let, ki je za nekaj dni ohromil promet na tej relaciji.
NOVO
Izdelki Dvorca Trebnik
Okrepite si duha in telo!
- Ročno izdelana kozmetika izključno iz naravnih sestavin in zelišč ■ Izdelki v čudoviti naravni darilni embalaži
REVITA
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življenje
Za take posege je potrebno gradbeno dovoljenje - in pri tem je zakonodaja dokaj jasna. »Najprej je tu Zakon o kmetijskih zemljiščih, ki opredeljuje, kaj so to agromelioracije. Te se delijo na posege, ki pomenijo poseg v prostor in je zanje potrebno dovoljenje in posege, ki ne pomenijo posega v prostor in zanje dovoljenje ni potrebno. Med slednje sodijo na primer krčenje grmičevja, založno gnojenje in planiranje. Posegi, za katere je potrebno dovoljenje pa so predvsem naprava teras in izboljšave dostopa na zemljišča,« je pojasnil Branko Andrejašič, načelnik Upravne enote Izola, ki je na našem območju pristojna za izdajo gradbenih dovoljenj. »Nadalje to področje ureja Zakon o graditvi objektov , ki govori o zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektih. Za slednje gradbeno dovoljenje ni potrebno, podrobneje pa bodo vrste teh objektov določene s posebnim pravilnikom, ki ga mora izdati minister. Do tedaj ostajajo v veljavi občinski predpisi. V občini Izola imamo Odlok o določitvi pomožnih objektov za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje,« je dejal Andrejašič. Po odloku je brez gradbenega dovoljenja možno izvajati le manjše agrarne posege, kot so agromelioracije ali osuševanja, le na površinah velikih do največ 1000 m2.	(Karmen Bučar)
PREJELI SMO
Višek sprenevedanja!
Gospod Lucio Gobbo, predvsem si želim, da bi ti ostal to, kar so bili nekoč komunisti, ki so na vseh partijskih sestankih najprej opravili samokritiko, nato pa ostalo. Podobno ravnajo tudi kristjani, ki najprej obžalujejo svoje grehe.
V	Mandraču št.523 si napisal pismo, kjer trdiš da je zate in za ZLSD prvi interes Izole. Lepo napisano, te moram res pohvaliti, vendar bi moral biti podpisan nekdo drug s strani opozicije in ne ti, ki si pomagal izvoliti županjo in tvorite koalicije že od leta 1997!
V	vseh predvolilnih programih tako županje Brede Pečan in kot liste ZLSD katero vodiš, piše, da si boste prizadevali za izvolitev županje in kaj boste vse storili (beri zgradili) v svojem mandatu. Županja Breda Pečan je bila izvoljena prvič že leta 1997 in nato vsakič na lokalnih volitvah! Vedno ste imeli tudi večino v občinskem svetu!
Kako to, da je morala opozicija s pomočjo LDS in delno uporabo obstrukcije doseči najprej naknadni referendum glede zazidalnega načrta Svetilnik in nato prepričati izolane in Izolanke, da je ta Zazidalni načrt škodljiv za Izolo? Rezultat referenduma ti je znan, odločili so volilci in ne vi, niti vaša županja, čeprav so pod vašim vodstvom nastale tako podlage in naročilo za izdelavo ZN Svetilnik. ZLSD in županja s svojo večino je tak ZN tudi sprejela na občinskem v svetu! Na srečo je padel po volji Izolanov. Sedaj se zgodba ponavlja. Županja je predlagala take zazidalne načrte in verjetno tudi plačala, kot ste jih na odbom za okolje in prostor pospremili kolikor vem brez pripomb in na občinskem svetu, kjer ZLSD tvori županjino koalicijo, dali v javno razpravo.
In nato se vam je zgodilo ljudstvo. Po mojem scenariju ste pričakovali, da bodo ljudje naivni in nezainteresirani ter mislili na plažo in na dopuste namesto, da bi se v vročih dneh preganjali po javnih razpravah.
Vedno ko smo v SDS na občinskem svetu predlagali kaj dobrega za Izolo, smo bili v manjšini in nas je tvoja večina povozila. Ni bilo važno ali je to dobro za Izolo, ampak ne sme biti sprejeto, ker je to predlagala SDS! Zato smo se v SDS zmenili, da v teh razpravah ne predlagamo nobene spremembe, ker so zazidalni načrti preslabi in v nasprotju s tistim, kar si želijo občani! Občani in občanke so svoje povedali in ohranili razum tudi v neznosni vročini in so množično začeli zbirati podpise proti.
Podpisi občanov so vam dokaz kako ti in ZLSD z županjo na čelu res poznate voljo ljudi pri projektiranju in naročanju zazidalnih načrtov v Izoli.
Lahko te potolažim, da so poleg tebe, Brede Pečan in ZLSD v Izoli še ljudje, ki imajo Izolo res radi in gredo do konca, če je treba tudi na Ustavno sodišče. Spomni se zazidalnega načrta Livade II, ki je bil odpravljen, le kdo neki ga je pomagal sprejeti če ni bila to ZLSD?
Lep pozdrav,	Bojan Zadel
Il Mandracchio 200
ZA PROSLAVLJANJE BO KAKŠEN BOLJŠI ČAS
Dvesto številk II Mandracchio je pomembnejši dogodek, kot se zdi tako-le na	prvi pogled. Je skoraj	deset let
vsakodnevnega spremljanja dogodkov znotraj italijanske skupnosti v Izoli pa tudi Izole nasploh. Seveda bi takšna priložnost lahko služila kot dober izgovor za majhno proslavico, vendar bo na to treba počakati boljše čase.
Po eni strani je usoda lokalnega časopisja izredno negotova, saj se ekonomska kriza malega podjetništva še kako pozna tudi pri oglaševanju v lokalnih časopisih pa tudi lokalna oblast nima denarja za razmetavanje, tako da se morajo lokalci znajti vsak po svoje. Kako težko je poslovati v lokalnih okvirih dandanes priča tudi podatek, da je pred dobrim tednom začasno prenehal izhajati tednik Oko, ki je pokrival celotno območje severne Primorske in imel bistveno večjo naklado kot naprimer Mandrač.
Tudi redakciji II Mandracchio ne cvetijo rože. Sofinanciranje iz državnega proračuna zamuja in kot vse kaže ga bo iz leta v leto manj. To seveda pomeni manj kulturnih in založniških programov, ki so bili zadnjih nekaj let res zavidanja vredni. Dve redakciji a ena uredniška politika krasi to naše sožitje. Gre za politiko katere bit je sodelovanje, medsebojno razumevanje in spoštovanje, zavedanje zgodovinskih korenin in današnjice ter želja po poštenem, nestrankarskem in ekonomsko neodvisnem novinarstvu. Kako uspešni so v tem pa tako ali tako vsak teden ocenjujete vi, spoštovani bralci. (Mef)
Celjski sejem obrti
VEČ KOT LE SARDELICE
V	Celju se je včeraj začel mednarodni obrtni sejem, ki je ena največjih prireditev te vrste na območju Srednje Evrope. Na njem se bo tudi tokrat skupno predstavljala Izola oziroma izolski obrtniki, jutri, v petek, 12. septembra, pa bo na sejmu tradicionalni Dan slovenske Istre.
Na sejmu se letos na skupni stojnici predstavljata izolska in piranska obrtna zbornica. Med razstavljalci je sedem izolskih ter trije piranski obrtniki ter le en inovator iz koprske občine, saj koprski obrtniki za sodelovanje na sejmu niso bili zainteresirani. Stojnica, ki so jo letos opremili v stilu istrskega drevoreda pinij, bo v petek gostila tudi predstavnike turističnih organizacij iz Kopra, Izole in Pirana, ki pripravljajo predstavitev naše turistične ponudbe.
V	teh smo Izolani v poštnih nabiralnikih našli zajetno publikacijo, ki jo je izdala Območna obrtna zbornica Izola V katalogu z naslovom Izolski obrtniki 2003 so zbrani najbolj sveži podatki o izolskih obrtnikih, ki so razvrščeni po dejavnostih, oziroma po sekcijah. Kot je v uvodu zapisal predsednik OOZ Izola Ivan Paliska, si želijo, da bi katalog služil našim občanom kot »pomočnik in dober znanec takrat, ko potrebujejo pomoč in informacijo.«
Katalog so razposlali vsem 5500 gospodinjstvom v naši občini, ostalih 1500 izvodov pa bodo razdelili članom, poslovnežem in obiskovalcem 36. Mednarodnega sejma obrti v Celju. (K.B.)
Izolski obrtniki 2003
L 0	28 X 1993	
IL MANOmCCHIO 'pocfiù> cicCCa. co*HU4tct€i ' italùzti<x de 'làoùi	
Povhe’ H Mandmcchio?	Pasquale Besenghi degli Ughi
I.'informazione oggi c' tutto, l quuxi. IS’ sempre piu ’ diffusa la ixìvin/ionr die se i giornali non ne Ttvttno, iì fatto non esiste, t'cr una ^munita’ nazionale minoritaria il oter comunicare diventa resupposto fondamentale della va esistenza e della sua inclusione per processi e nelle attività ’ od turati, vdali, economiche. Da unniche tempo il MANDRAC '-MANDKA ( X IHO inni vpila va piu’ le poche colonne in ugna italiana die, comunque, se no altro, testimoniavano della	Quando Pasquale Besenghi degii Ughi nacque a Isola d'isina e fu il 31 marzo del 1797, Venezw agonizzava Nella sua ingenua lierezza popolana isola rifiutava di piestar lede alle voci che predicevano imminente il crollo della vetusta repiJjhlica; e allorché' fu giunta anche Ira le sue mura la notizia che con il Trattato di Cempolormio la Serenissima aveva effettivamente cessato di esistere e che Napoleone aveva venduto lo Stato veneto aH'Austria, quello che allora avvenne a Isola e' nolo. Il popolo si levo' a tumulto, ne' si placo prima di aver visto morto il suo ultimo podesta veneto Nicola Pizzamano, innocente villima e testimone di una luna popolare irrazionale. Certo il pauroso ricordo di quella tragedia cittadina non fu senza influsso sulle giovanili fantasie e suite prime intuizioni del futuro poeta. Ne' devono averlo lasciato insensibile le antiche trad-zioni venete che sopravvivevano rigogliose nel popolo isolarlo Sintomatico, a questo riguardo, e' il fatto che il piu' antico componimento poetico del Besenghi a noi pervenuto • un sonetto che egli compose quattordicenne nel 1811 canta, in pieno dominio hancese. le lodi della “Serenissima Repubblica di Vaneggia'. Il giovanetto frequentava aNora a 1 Trieste un tale putiferio e una tempesta di Isola la classe di retorica della scuola | recriminazioni che il Besenghi ritenne opportuno
NEKAJ POPOLETNIH UTRINKOV
Letošnja posezona nam je po dajšem času spet pripeljala nekaj nekoč standardnih turistov iz daljne Skandinavije. Dolgoletni napori tržnika Belvederja, Borisa Možeta so končno obrodili sadove in tako je trenutno hotel Marina zelo dobro zaseden s turisti z Danske. Med njimi so tudi člani vodstva pivovarne Carlsberg, ki so svoje pivo seveda prinesli s seboj a radi posežejo tudi po naših tekočih specialitetah, pa tudi izletov z ladjo in sprehodov po mestu se v teh deževnih dneh ne branijo.
V prospekte za naslednjo sezono morajo turistični delavci obvezno uvrstiti tudi šotorišče pri Belih skalah, ki ga je "zelo lepo uredil neznani hotelir. Po besedah očevidcev je imel bolj ali manj zasedene vse kapacitete, ob prvem dežju pa je na kamnito ograjo napisal, da je recepcija do naslednjega poletja zaprta.
Kakšno bo letos vino, je naša reporterka vprašala občinskega svetnika Loridana Kaligariča, ki ga je ulovila med trgatvijo. Loridan ni prav veliko povedal, tako kot tudi na sejah občinskega sveta, kljub vsemu pa se je iz pogleda dalo razbrati, da sladkorja ne bo treba dodajati.
DOKONČAJTE ŠOLANJE Z MEMORY
PUM KOPER vpisuje nove člane in članice za šolsko leto 2003/2004! Mlade med 15. in 25. letom, ki niso v redni šoli, so brez službe ali poklicne izobrazbe. S pomočjo mentorjev imajo priložnost dokončati opuščeno šolanje, na ustvarjalen način preživeti prosti čas, spoznati nove prijatelje, si pridobiti nova znanja in odkriti svoje talente.
Vpis bo potekal od 20. avgusta do 1. oktobra 2003 vsak dan med 8. in 16. uro v Izobraževalnem centru Memory v Kopru, Ferrarska 30, tel.: 631-13-13.
Muke po stanovalcih
KDO JE DOLŽAN KAJ PLACATI ?
Zadnje čase se seznanjamo s celo vrsto dilem, ki se pojavljajo stanovalcem, tako lastnikom kot najemnikom stanovanj, povezane pa so med drugim tudi s predlaganimi spremembami stanovanjskega zakona. V njem bodo med drugim natančneje zapisane obveznosti stanovalcev in upravljalcev ter vzdrževalcev stanovanj in stavb, kar je sicer določak tudi sedanji zakon, vendar tako ohlapno, da marsikje ta odnos sploh ni zaživel.
Poseben problem je seveda tam kjer se stanovalci sploh niso dogovorili o upravljalen stavbe in imajo zdaj popoln nered ter delujejo delno tudi izven zakona, saj nimajo izdelanih nekaterih ukrepov, ki jih stanovanjski in drugi zakoni narekujejo. Eden takih je izdelava požarnih načrtov in iz njih izhajajočega požarnega reda, kar je upravljalcem naložil Zakon o varstvu pred požarom. Tam, kjer skupnega upravljalna nimajo tudi tega zakonskega določila ne izpolnjujejo, težave pa so tudi tam, kjer upravljalna imajo a se stanovalci ne strinjajo glede tega, kdo naj plača izdelavo teh načrtov in tabel. Stavbenik servisne storitve, ki ima v upravljanju okrog 500 stanovanjskih enot in poslovnih prostorov v Izoli, je ta strošek zaračunal strankam in sicer v dveh delih. Vsaka stanovanjska enota mora plačati 100 tolarjev (enkratni znesek) za izdelavo požarnega načrta, potem pa še po 110 tolarjev mesečno (stalna naloga) za izvajanje nalog pooblaščenca za izvajanje ukrepov varstva pred požarom.
KOVAČEVA KOBILA
Ta je menda vedno bosa in v to smo se prepičali tudi ob pogledu na odvajalno cev iz klima naprav v stari občinski stavbi oziroma nekdanji komunali.
Glede na to, da je bila stavba prav pred kratkim vsaj na zunanji strani obnovljena in da je bilo o klima napravah tudi pri nas veliko povedanega se zdi skoraj neverjetno, da so si privoščili	takšno
pozabljivost. Še posebej zato, ker so na drugi strani iste stavbe odtoke uredili tako, da bistveno ne motijo videza stavbe.
Prav slednja finančna obremenitev je po mnenju nekaterih stanovalcev neupravičena, saj se sploh ne ve, kaj naj bi ta pooblaščenec počel, oziroma če bi to počel tako, kot to počnejo, po mnenju nekaterih stanovalcev, pooblaščeni upravljalci, potem to delo ni vredno niti tega denarja. Glede na to, da imajo v upravljanju približno 500 poslovnih in stanovanjskih enot to predstavlja približno 50 tisoč tolarjev mesečnega prihodka, ki gre Zavodu za varstvo pri delu, ki je pooblaščen za opravljanje teh nalog. Nedvomno ne gre za posebej velike denarje, čeprav imajo nekateri naši občani izračunane vse stroške do zadnjega tolarja, še najbolj pravzaprav moti to, da gre za neke vrste neuradni davek, ki ga morajo plačati stanovalci ali najemniki poslovnih prostorov.
To pa so že dileme, ki jih niti nov stanovanjski zakon ne bo razrešil.
InfoRibari
BIRERIADA 2003
Leto je naokoli in Ribari spet organiziramo malonogometni turnir in srečanje izolskih generacij, ki se bo zgodilo
to soboto, 13. septembra, v Kortah.
Žrebanje izolskih ekip (izključno Izolani) bo danes, v četrtek 11. septembra v klubskih prostorih Ribarov (stara italijanska OŠ)
Vabljeni ste vsi igralci in vsi navijači na to tradicionalno športno druženje in turnir, ki mu ni enakega daleč naokoli. (Ribari)
ZAKAJ SMO ODŠLI Med tekmo MNK Izola:Krško smo Ribari demonstrativno zapustili tribune izolskega stadiona. Tako škifo se, ob gledanju kakšne domače nogometne tekme, že dolgo nismo počutili. Ta naša reakcija je le prvo opozorilo klubu in tistim, ki v tem klubu delajo. Pričakujemo spremembe ali zamenjave v upravi in strokovnem delu v klubu, saj je jasno, da ob slabem delu uprave in slabem odnosu do treningov ni mogoče pričakovati boljših rezultatov in lepših tekem. ZAHVALA
Ribari se zahvaljujemo Amini Ružniču in Edu za pomoč pri organiziranju stojnice na letošnjem Ribiškem prazniku.
Vse manj je
Korte 44
tel..: 05-642 02 00
V
Veslanje
DOBRI NASTOPI ARGOVCEV V MARIBORU
Tik pred zaključkom redakcije smo dobili še obvestilo iz VK Argo Izola o dobrem nastopu njihovih veslačev na regati v Mariboru. Tam so zmagali: Četverec člani (Iztok Butinar, Boštjan Božič, Nikola Molnar in Jaka Vadnjal), dvojni dvojec članov (Boštjan Božič, Nikola Molnar) in Jaka Vadnjal v enojcu med mladinci. V tej isti konkurenci je bil Rajko Hrvat drugi, tretje mesto pa je osvojil Jernej Štrasner med pionirji v enojcu.
Četrta mesta so osvojili: Tuan Krbavčič, Tadej Sever, Blaž Slavec in Urška Košir med enojci pri pionirjih, v isti konkurenci so bili peti Matej Hrvatin, Patrik Sladič in Jaka Kralj ter Jan Zulian in Luka Brazzati v dvojnem dvojcu med mladinci. Peta sta bila v enojcu članov tudi Nikola Molnar in Tomi Davidovič. Šesta mesta pa so osvojili: Rajko Hrvat in Kristjan Kerin (dvojni dvojec pri mladincih) ter Kristjan Kerin v enojcu med mladinci.
KAPUČINO

SD
nunumet
VONČINA Z BRONOM USP
Na svetovnem prvenstvu mladinskih rokometnih reprezentanc so mladi slovenski rokometaši osvojili bronasto medaljo in dosegli enega največjih uspehov slovenskega rokometa. V tekmi za tretje mesto so varovanci selektorja Slavka Iveziča premagali Špance s 35:33 in tako osvojili bronasto kolajno. K velikemu	uspehu je	svoj	delež
prispeval	tudi	Izolan,	zdaj	član
koprskega prvoligaša, vratar Blaž Vončina, ki je tudi branil celotno tekmo za tretje mesto.
ČIANICEPRM5-TIH
Ob posredovanju predsednika rokometne zveze Slovenije, Zorana Jankoviča, ki je bil konec prejšnjega tedna na obali, so se nekako le razpletle kadrovske težave izolskega rokometnega	kluba oziroma
nekaterih	igralk	ŽRK	Izola	Bori
KMO.
Kot je znano je večina igralk prvega moštva dobila ponudbe za prestope v druge sredine, toda v prestopnem roku se ni zgodilo nič od tega, saj rokometne ekipe nimajo dovolj denarja za plačilo odškodnin, kaj šele nagrad rokometašicam. Glede na to, da Merkator ob Krimu skrbi še za nekatera moštva v Sloveniji je ob posredovanju direktorja Merkatoija in predsednika zveze prišlo do dogovora o nekaterih izposojah igralk, kar je edino mogoče v mini prestopnem roku pred začetkom prvenstva.
Tako so se predstavniki ŽRK Izola in
Nogomet 2.SNL-6.krog
MNK IZOLA ARGETA KRŠKO POSAVJE 0:2 (0:0)
IZOLA: mestni stadion, gledalcev 200, sodnik Franc Pavlič 6. Strelca:
Rabič (77), Dvorančič (78).
MNK IZOLA ARGETA: Bučar 6, Malikovič 6.5, Čavar 6 (od 46. min. Apollonio 6), Ružnič 6.5, Franetič 6.5 (od 46. min. Božič 5.5), Šabič 6.5, Dobrin 6,
Radovac 6 (od 70. min. Breč 6),
Klariča 6, Bečaj 6.5, Grižonič 6.5.
Trener: Vlado Badžim Rumeni kartoni:	Klariča, Šabič,
Grižonič, Bečaj, Ružnič, Kapušin,
Dvorančič, Brdik
Domača enajsterica je z napadalno igro začela takoj po sodnikovem žvižgu. V prvem delu so pred gostujoča vrata poslali veliko predložkov, a so bili visoki obrambni igralci Krškega vselej uspešnejši v boju za žogo. Tudi nekaj strelov na gol Krškega je bilo netočnih in če odmislimo nekaj poskusov gostujoče ekipe ob koncu polčasa, je igra večinoma potekala med obema šestnajstmetrskima prostoroma.
Tudi po odmoru so modro beli začeli ofenzivno, vendar tudi v tem polčasu pravih strelov na gol ni bilo. Sicer dobra domača obramba je prvo napako naredila na polovici drugega dela, a je PNipOViČ z bližine streljal čez gol. Povsem pa so zatajili v 77. minuti, ko so gostje povedli iz prostega strela in nekoliko zatem, ko so v gneči pred domačim golom pozabili na najboljšega strelca gostov STaViŠO DVOranČiČa. Čeprav so Izolani skoraj vso tekmo imeli pobudo (razmerje v kotih 10:1), so tako tudi na tretji tekmi pred domačim občinstvom ostali brez zmage in kar ni nepomembno - tudi brez točk.
Mitia Dobrin je po tekmi dejal: Krško se je izkazalo kot močan nasprotnik, žal pa mi tokrat nismo zaigrali kot znamo. Oba zadetka smo prejeli po nepotrebnem zaradi lastnih napak. Kakorkoli že - v prihodnjih kolih nas čakajo še težke tekme (Dravinja, Rudar) in te bomo skušali maksimalno odigrati.
3. SNI-zahod-3. krog Bille :Avtoplus Korte 0:110:0)
Strelec: 0:1 Serdinšek (49)
Avtoplus Korte: Horvat Begič, Jurei Mehič, Durmič, Bašič, Bogdanovič, Serdinšek, Stampfer, Čendak, Luznar / Trener: Ivan Patarič
Kortežani so v Biljah odigrali točno tako kot odigrajo favoriti ko želijo iztržiti minimalno zmago. Domačim so sicer prepustili nekaj več od igre, potem pa iz enega od napadov v začetku drugega polčasa povedli. Ko so imeli zmago v žepu pa je niso več izpustili in z zanesljivo igro osvojili tri nove točke, tako da imajo po treh krogih poln izkupiček treh zmag in gol razliko 10:0, kar jih uvršča na vrh tretjeligaške lestvice.
Zanimivo je, da imata poln izkupiček še dve moštvi in sicer Jadran iz Dekanov in Grafist PP iz Pirana. Če upoštevamo, da je četrti Galeb iz Ankarana, potem se obeta zelo »istrsko« tretjeligaško prvenstvo. V naslednjem krogu (nedelja) bo tako na vrsti prvi Istrski derbi KorteJadran Dekani Kdo bo ostal na vrhu?
predsednik RZS dogovorili o posoji Anje ArgenU ekipi Burje iz Škofij, Jelena Cvorak bo na posodo v Piranu, Nea Bošnjak pa je odšla na posojo v škofjeloško Jelovico.
Balinanje
Jadran lzola:HrastKT 12:13
Le malo je manjkalo pa bi izolski balinarji pripravili prvovrstno presenečenje in premagali vodilno ter doslej nepremagano ekipo Hrast KT. Za določitev zmagovalca je bil potreben podaljšek, dokaj številni gledalci pa so videli izvrstno in predvsem napeto tekmo v kateri so domali igralci pokazali, da bi lahko bistveno bolje igrali in bili tudi bolje uvrščeni kot zgolj na osmem mestu med desetimi ekipami prvoligaškega tekmovanja.
/

POGLED S STRANI
1	piše ŽARKO
za Kapučino Šporrt

Začetek prvenstva (dekleta), pokazati bo potrebno, kaj je ostalo, predvsem pa, kaj se je naučilo. Vse se je nekako izteklo, zadnji pregovori so bili na zelo visoki ravni, sam predsednik RZS (najboljši sosed), finančni
učinek naj bi tudi kmalu potrdil resne namene za napredek slovenskega ženskega rokometa. Sicer pa vedno stara pesem (odškodnine), še bolj neresno, zato odmeva 50.000 evrov vreden prestop igralke Krima v tuji klub. Nerazumljive so zato vse »pravljice« o resnosti in dobrih namenih o poslovnem sodelovanju. Seveda, ni moje da ocenjujem, vendar mislim, da bi petdeset (50) dobrih klubskih igralk slovenskih klubov tudi odtehtalo praznino, katera bo nastala z odhodom najboljše igralke. Ena od cvetk, za vse se niti ne uzve, poslovna skrivnost, predvsem pa »naj crkne raje sosedova krava«. Sistem katerega posledice bodo hude. Propadli bodo mladi klubi, velikih pa bo čedalje manj. Preveč čmo, morda, vendar bo potrebno kar nekaj reda, predvsem pa naj vsi
imeli kolikor toliko enake pogoje. Vem, da si mislite tisto o »sanja ...«. Tudi pri moškem delu je vse več ali manj znano. Prvenstvo bodo prvi pričeli kadeti, nato mladinci in končno tudi članska ekipa. Tudi okvirji in pričakovanja so znani.Še najvišje cilja ekipa kadetov (finale), mladinska ekipa naj bi obdržala status prvoligaša, pri članih so občutki in želje še nekoliko nerazločne. Tudi sprememba v stroki ni porok, da se bodo izolani sprehodili in samo zmagovali. Nekaj sreče, predvsem pa pripadnosti bo potrebno. Kmalu bomo videli v živo, morda pa se pričenja novi list rokometne zgodovine.
www.goldenindex.com
g
KONEC KARIERE ZA PETRO IN KATIO?
Dve Izredno uspešni izolski rokometašici Petra Adamič in Katja Višnjevec sta se odločili za konec igralske kariere. Nedvomno gre za nenavadno odločitev, ki so II botrovale predvsem finančne težave rokometnih prvoligašev, saj igralki nista dobile ustreznih ponudb za igranje v večjih klubih, doma pa jim ne morejo ponuditi več od sendviča in dresa. Glede na to, da se obema reprezentantkama profesionalna kariera rokometašice na ta način oddaljuje sta se obe odločili za, nedvomno prezgodnji zaključek igralske kariere.
Iz klubske pisane pa je prišla dobra vest, da se je rokomoetu vrnila Mojca StUbelj, ki je bila pred poškodbo ena nosilk izolske igre in tako bo očitno tudi zdaj, ko bodo ob njej in HrnjiČevi, ki je ostala v Izoli, zaigrale tudi nekatere 15 - letnice, ki so še letos igrale med starejšimi deklicami, zdaj pa jih čaka nastopanje v prvoligaškem članskem tekmovanju. Žal se je poškodovala ena od možnih nosilk igre, Luana Poljšak, ki bo zaradi izpaha rame morala počivati najmanj mesec ali dva. Glede na to, da rokometašice zaradi priprav reprezentance čakata le dobra dva meseca prvenstvenih nastopov v jesenskem delu, bo vsaka točka izredno pomembna za obstanek v prvoligaškem tekmovanju. Prvenstvo se sicer začenja
že to soboto, ko prihaja v goste ekipa Celja, v sredo
pa bodo Izolanke spet doma igrale z močnim novincem iz Ptuja. Vaka točka bo zlata vredna zato bo pomoč s tribun še kako dobrodošla.
Sicer pa so Izolanke ta teden odigrale prijateljsko tekmo z ajdovskim l.B ligašem in visoko zmagale z rezultatom 42:12, kar priča o veliki razliki med prvoligaškimi A in B moštvi.
Foto: Petra Adamič-lani najpopularnejša izolska športnica, zdaj pa že bivša športnica.
Avtomobilizem
Jubilejni 20. rally v Velenju bo šel zanesljivo v zgodovino slovenskega avtošporta. V petek je bilo na startu 56 posadk, do cilja v soboto pa jih je pripeljalo le 36. Tudi Boris in Brano Bržan sta doživljala pravo kalvarijo (že v četrtek sta fiata punta obrnila na streho, na rallyju pa se jima je pokvaril volan), a bila na koncu vseeno šesta. Do servisne cone ju je pririnil Miran Jerman, ki je celoten rally peljal le s tretjo prestavo.
ladranje
ŠE NAJROUNAPnO NA SESTANKIH
Slovenski jadralci so letos dosegli nekaj izvrstnih rezultatov in vrh slovenskega jadranja potisnili čisto med jadralske velesile. Nedvomno smo z odločitvijo o neopaznem profesionaliziranju jadranja dobili v Sloveniji nekaj jadralcev, ki so v samem vrhu jadralskih lestvic, med njimi pa sta gotovo tudi dve izolski posadki. Vasilij Žbogar je letos gotovo eden najboljših jadralcev razreda laser na svetu, naslov evropskega prvaka in četrto mesto na predolimpijski regati v Atenah pa to potrjujeta. Zenska posadka v razredu 470, Vesna Dekleva - Klara Mavčec (Izolanka in Koprčanka jadrata za JK Portorož) pa je dragemu mestu na EP dodala še nekaj uvrstitev med deseterico na največjih regatah. Če dodamo še finnca Vinčeca, evropejko Černetovo in vse boljšo posadko v razredu 470, Hmeljak - Nevečny, potem bi lahko rekli, da je slovenski jadralni vrh prerasel celo lastno panožno organizacijo.
Tako se vsaj zdi po vroči seji upravnega odbora Jadralne zveze Slovenije na katerem je bilo slišati tudi predloge, ki s športom oziroma korektnimi odnosi med jadralnimi klubi in jadralno stroko nimajo nobene zveze, cilj pa se zdi oviranje ženske posadke v razredu 470 pri potrjevanju olimpijske norme. Glede na to, da osem let star spomin na nikoli razumljeno zavlačevanje z imenovanjem Vesne Dekleve za olimpijskega kandidata za Atlanto, še živi, čaka slovensko jadralno zvezo res temeljit pogovor o tem, komu je sploh namenjena.
ŠD Maestral organizira v novem šolskem letu 2003/04
Športno - rekreativno vadbo za :
a.	) šolske otroke ( 6-9 let ) : športna delavnica
b.	) srednješolce-ke : odbojka
c.	) odrasle : odbojka, košarka
Z vadbo bomo pričeli v oktobru.
Vse dodatne informacije ( prijave ) dobite vsak dan v tednu od 8.00 do 10.00 ure na tel.: 05/ 640 39 90 ali 041/644 817 ( Tone Barič )
Namizni tenis
MURSKI TURNIR FRANKU IN FAT0RIČEUI
V novi tekmovalni sezoni so tudi tekmovalci in tekmovalke namiznega tenisa pričeli s prvimi tekmovanji. Tako je v Arrigoniju potekal prvi klubski turnir za kadete in kadetinje. Sama igra je bila nekoliko pod pričakovanji, kar je nekje normalno za tekmovalce in tekmovalke, ki so veliko trenirali v pripravljalnem obdobju. Tako je pri kadetih prvo mesto osvojil Simon Frank pred Gregorjem Vukovičem, tretji pa je bil Blaž Petrina. Pri dekletih je bila najboljša Kristin Fatorič, druga Hika Mavrič tretja pa Alenka Ačimovič.
Drugače pa so se priprave za letošnjo tekmovalno sezono pričele po štirinajstdnevni pavzi sredi julija, ko je bil na začetku poudarek samo na telesni pripravi. V sklopu telesne priprave so potekale tudi enotedenske priprave v Kranjski Gori. V avjjUStU PO SO jO delalo Od 6 d0 7 Ur dnevno V dvorani za kar gredo vse čestitke tekmovalcem in tekmovalkam. Cilj letošnje tekmovalne sezone, je dvigniti kvaliteto igre v mladinskih kategorijah, tako da bi v prihodnjem štiriletnem obdobju imel Arrigoni 3 d0 4 tekmovalce-ke, ki bi nastopili za državno reprezentanco na najvišjih prvenstvih.
Oslabljena ekipa članic bo tudi letos poskušala ostati v prvi državni ligi. Prvič ne bo v ekipi Jano Ludvik, ki je prestopila k državnim prvakinjam Merkur iz Kranja.
Jadranje
MLADINSKI 470 SKROMNI
Z mladinskega svetovnega prvenstva v razredu 470 v avstrijskem Rustu se je vrnila tudi izolska posadka Sandi Holub - Sebastijan Prinčič, ki je seveda bila med najmanj izkušenimi na prvenstvu, tako da sta na koncu zasedla 72. mesto med 75 posadkami iz dvanajstih držav.
DIPLOMATI 0000 JADRALI
Izolski zaliv oziroma izolska marina bo še enkrat prizorišče velikega jadralskega dogodka. Po sobotni jadralski lešti, ki jo je pripravila izolska marina za svoje »varovance» in povabljence, bodo tokrat v Izoli ob jadralcih tudi številni diplomati oziroma osebje konzularnih in drugih predstavništev pri nas. Jadralni klub MIPC (gre za lastnike plovil na petem izolskem pomolu! v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve vabi vse jadralce, da se v soboto 13. septembra udeležijo "Diplomatske regate 2003".
Na krov svoje jadrnice boste lahko povabili tudi željeno število VIP udeležencev (prijavljenih je okoli 300 VIP oseb iz diplomatskega, političnega in gospodarskega življenja). O razvrstitvah diplomatov in politikov, ki ne bodo jadrali na svojih jadrnicah, bo odločal žreb. Tisti udeleženci, ki ne bodo sodelovali na regati bodo imeli možnost spoznavati okolico Izole ali pa odigrati partijo teneisa oziroma spoznati osnove jadranja.
Zvečer bo v tradicionalnem šotora v Marini Izola, žur za vse udeležence regate in povabljene goste. Voditeljica prireditve je Lorella Piego, igral bo ansambel Faraoni z gostom večera Zoranom Predinom, pripravljajo pa tudi različna presenečenja.
ŠAVRINSKA REGATA TRAUICI0NA1NU MNUŽIČNA
Tudi letošnja Šavrinska regata, ki je pravzaprav nekakšna orjentacijska regata od Pirana do Izole, od Izole do Kopra in nato nazaj, je privabila lepo število predvsem nedeljskih jadralcev, zraven pa so bili tudi nekateri, ki vedo, kako je treba delati z jadri in vetrom. Glede na to, da je bilo med udeleženci tudi veliko izolskih jadralcev objavljamo rezultate tokratne Šavrinske regate.
Zero - potovalna: Anda - Anton Kranjc
Bravo - potovalna: Yachten - Meltl - Hubert Raudaschl, Artemis - Andrej Janežič, Macropus - Viktor Baraga
Charlie - potovalna: Katarina - Rafael Draksler, Čarovna 3 - Andrej Borštnar, Supernova - Matjaž Prijatelj, Eureka - Bojan Rajar, Nidonita - Robert Reinhardt, Hogar - Franco Hrvatin, Špela - Bojan Križan
Doba - regatna: Kranjska klobasa - Jure Orel, Blues Ex - Bruno Antonac, Skipi - Uroš Žvan, Target - Valter Perič, Pila - Peter Bratuša, Roso -Zvonko Hočevar, Sijana - Janoš Szilagy, Lucy in thè Sky - Jean Louis Vuille
Delta - potovalna: Vesna - Tomaž Vimik, Žisa II - Žiga Horvat,Freedom - Branko
Guli - potovalna: Bled II. - Lojze Babič, Nika - Neca Jerkovič, Urška II. - Miro
Četojevič, Babi - Igor Švare, Lulu - Toni Vmčec
Hotel - potovalna: Lahorka - Janez Spiller
l-24:Drink team - Tomo Kokošar
MNK Izola vpisuje nove člane letnik 95 in mlajše za sezono 03/04. Vpis vsak torek in četrtek v pisarni kluba na izolskem stadionu med 18 in 19 uro.
Mednarodna gledališka šola
V IZOLI TAKO KOT V NEW YORKU
Na letošnji Mednarodni gledališki šoli, ki je zadnji teden v avgustu potekala v Izoli, je sodelovalo kar nekaj tujih mentorjev. Med njimi tudi Ed Kovens, ameriški igralec, režiser in publicist, ki v New Yorku že skoraj 30 let vodi svojo igralsko šolo The Professional Workshop, kjer poučuje po igralski metodi Lee-ja Strasberga. Kovens je tudi član znanega Actor's studia, bil pa je tudi med ustanovitelji Strasbergova instituta, kjer je deloval med leti 1969 in 1974, ko je ustanovil lastno igralsko šolo. Ne pozabi povedati, da je bil Lee Strasberg njegov učitelj.
Ob svojem pedagoškem delu je Ed Kovens nastopil v 25 filmih, 75 televizijskih oddajah, 50 gledaliških igrah ter v številnih reklamah. Režiral je številna gledališka dela, glasbene komedije, opere and kabarejske predstave na Broadwayu in izven njega. V Izoli se je mudil skupaj z ženo Jill Edward, operno pevko ter učiteljico petja, ki je za udeležence delavnic pripravila tudi uro treninga glasu.
-	Kako to, da se udeležujete teh gledaliških delavnic ?
-	Preko interneta me je kontaktiral režiser Tomi Janežič, ki ima pri vas svoj igralski studio in me povabil v Slovenijo. O vaši državi nisem praktično nič vedel. Pozanimal sem se pri kolegih v New Yorku in so mi rekli, pojdi, zagotovo se boš dobro imel. Poleg delavnice v Izoli bom imel še delavnico v Grožnjanu ter v Mladinskem gledališču v Ljubljani.
-	Kdo se udeležuje vaših delavnic pri nas ?
-	Tukaj v Izoli so bili predvsem mladi ljudje, predvsem ljubitelji. Med 17 udeleženci sta bila 2 profesionalca, kakih 4 ali 5 pa je bilo takih, ki želijo postati profesionalni igralci. Na drugih dveh delavnicah bodo sodelovali v glavnem profesionalci. Vendar naj povem, da enako obravnavam tako ljubitelje kot profesionalce, razlike v pristopu ni. Sem učitelj in moje delo je, da pri učencu ugotovim kaj je v njem posebnega in to čim hitreje in v polni meri razvijem.
ZDAJ PRIHAJAJO LITERATI
Čeprav se mnogim zdi, da se z ribiškim praznikom konča poletna sezona temu res ni tako. Po glavni pripeki v naše mesto namreč pridejo različne ustvarjalne delavnice in tako smo že imeli mednarodne poletne gledališke delavnice, zdaj pa prihajajo še literati in takoj za njimi še prevajalci.
Študentska založba Beletrina že vrsto let pripravlja literarne delavnice na obali. Najprej so bile nekaj let v Piranu, zdaj pa bodo že tretjič po vrsti v Izoli. V dosedanjih dveh izvedbah smo lahko tudi domači opazovalci srečali in poslušali nekaj znanih domačih in tujih literatov in tako bo tudi letos. Delavnice bodo zadnji vikend v septembru, torej od 26. septembra do 28. septembra, potekale pa bodo pod mentorstvom pisateljice Maje Novak in pesnika, esejista Alojza Ihana. Na literarnih večerih se bodo in bomo družili z našimi in tujimi literarnimi gosti, organizirali so tudi predavanje na temo jezika. Letos bo o sociolektih predavalAndrej E. Skubic.
Program tokratnih literarnih delavnic je naslednji:
Petek 27.9. 2002
18.00	Riviera, SGTŠ - Uvodno srečanje z mentorji, 21.00 Palača Besenghi, Izola - Literarni večer (Matjaž Pikalo in Autodafé)
Sobota 28.9. 2002
9.30- 13.00 Riviera - Literarne delavnice, poezija, proza / 14.00-17.30 Riviera - Literarne delavnice, poezija, proza / 18-19.30 Riviera - predavanje: Kaj je to jezik? (doc. dr. Marko Stabej, FF) / 20.30 Riviera - Literarni večer (Andrej Skubic, Dušan Cater) / 22.00 Sprejem in pogostitev udeležencev, Riviera (v sodelovnju z občino Izola)
Nedelja 29.9.2002
11.00	Riviera - Zaključek delavnic
-	Kdo pa so vaši učenci v New Yorku ? Med njimi so tudi velike zvezde kot npr. Sissy Spaček.
-	Mnogi učitelji imajo slavne učence, tako pač je. Vendar se mi to ne zdi najpomembnejše. Bolj sem zadovoljen, ko s svojim delom ljudem omogočim, da si služijo kruh, da delajo. Že vrsto let obiskuje moje ure igralec, katerega ime je v širšem merilu neznano, vendar je igral že v kakih 250 gledaliških in filmskih produkcijah. To je njegov poklic, od tega živi. Povedali so mi, da pri vas v Sloveniji okrog 80 odstotkov tistih, ki želi delati na tem področju, lahko to počne. Pri nas v ZDA je ta številka obrnjena. Konkurenca je namreč ogromna in problem je že dobiti majhno vlogo.
-	Menda za sprejem v vašo šolo nimate avdicij ?
-	Seveda ne, to se mi zdi nepotrebno. Za uspeh na avdiciji je bistvena priprava. Delaš pač na nekem tekstu, se ga dobro naučiš in je. Jaz učence sprejemam na podlagi pogovora, želim izvedeti kaj želijo, kaj pričakujejo. Vzamem ljudi vseh stopenj, od začetnikov do profesionalcev. To ni klasična šola, kjer šolanje traja nek določen čas. Ljudje hodijo k meni več let, tudi ko že aktivno nastopajo.
-	Kako ste preživeli ta teden v Izoli ?
-	Odlično. O mojem bivanju v Sloveniji bom napisal reportažo za revijo The Soul of American Actor, ki je nekakšen strokovni časopis namenjen igralcem. Tu bo svoje mesto našla tudi Izola, kjer sva z Jill preživela prijeten teden v družbi z udeleženci šole, pa tudi ob dobri hrani v gostilni Istra. Čaka me še ogled drugih delov Slovenije, kije izjemno lepa dežela. (Karmen Bučar)
NICKWARREN
Prvi jesenski dogodek se nam obeta 20. septembra, na katerem bo gostoval eden od velikanov založbe GU. Pred kratkim je izdal dvojno kompilacijo serije Nu Breed z naslovom Rejkyavik. Zgoščenki se dodobra razlikujeta, saj na prvem cd-ju se nahaja zelo počasna, chili out glasba, primerna za afterje. Druga vsebuje značilno basovsko linijo ter izredno trendovske progresivne produkcije, značilne za to založbo.
Bristolčan Nick Warren je tako, kot večina drugih didžejev, v poznih osemdesetih bil pod vplivom punka, reggaeja ter seveda housea. Po nekaj letih vrtenja različne glasbe v različnih klubih, je Nick ustvaril lastne večere v klubu Wiggle, kjer je skupaj s prijateljem poskušal uvesti novo moderno glasbo, ki je sprva bila popularna v Ameriki. Prva večja priložnost mu je bila ponujena v novo nastalem klubu Vision. Tam je spoznal nekaj članov skupine Massive Attack, ki so ga kmalu zatem povabili na njihovo turnejo. Kar nekaj časa je skupaj z njimi nastopal, kot njihov uradni didžej. V tem obdobju je poskušal izoblikovati svoj edinstveni stil, kateremu je pripomogla lastna produkcija s pomočjo Massive Attack remixing teama. Ko je zapustil skupino Massive Attack, je skupaj z bristolskim producentom Jodyjem Wisternhoffom leta 1994 ustanovil duo Way Out West. Zaslovela sta s progresivnim house hitom Ajare, ki je takoj po izidu zasedel vrhove
nekaterih svetovnih klubskih lestvic. Nekaj let zatem je izšel še večji hit The Gift, pod katerega sta se prav tako podpisala Nick in Jody.

l£Éi' 't* L'■“
.ir
w -
Občina Izola in Center za kulturo., šport in prireditve Izola
Vabita na predstavo
Kučan pišem ti...
v petek, 12. septembra 2003 ob 20.00 uri na Manziolijevem trgu v Izoli
Zaradi omejenih prostorskih možnosti si z pravočasnim prihodom na prireditveni prostor zagotovite svoj stol.
Skupnost italijanov "Dante Alighieri" Izola
vljudno vabi na
Koncert
za saksofon in klavir Leandro Camerotto in Loris Colmaor
v soboto, 13. septembra 2003 ob 20.00 uri v koncertni dvorani Besenghijeve palače v Izoli
Mandračev karikaturist, sicer pa grafik in slikar Matjan Motoh, je v razstavišču Zdravilišča Strunjan razstavil svoje svilene monotipije s tipično morskimi motivi. Grafična tehnika tiska na podlago je v našem prostoru dokaj nevsakdanja, zato pa je toliko bolj poznana v deželah Daljnjega vzhoda. Na otvoritvi je o njegovem delu spregovoril kustos Galerije Insula Dejan Mehmedovič. Umetnik in likovni kritik sta takole stopila pred naš objektiv.
Plesni klub TITTY DANCE Izola
obvešča, da bo z izvajanjem programov pričel 15. septembra v prostorih rekreacijskega centra za ženske Gym Bo Fit na Rudi (Izola). Za informacije in vpis lahko pokličete vsak dan na tel. št. 031 579 214 (Mima), vpis novih članov poteka vse do 31. oktobra.
BORZA ZNANJA IZOLA MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA
Ul. Oktobrske revol.l, 6310 IZOLA e-mail: izola@borzaznanja.mss.edus.si vsak delavnik od 8h do 14h, v četrtek od 8h do 14h in od 16h do 18.30 http://www.borzaznanja.mss.edus.si
Želite postati član primorske Borze znanja?
Pokličite Borzo znanja v Izoli in zaupajte nam svoje želje po znanju, informacijah ali spretnostih, kajti Borza znanja je brezplačno in neprofitno središče v katerem zbiramo, urejamo in posredujemo podatke o ljudeh, ki izmenjujejo (iščejo ali ponujajo) različna znanja.
Naš slogan je: Menjaj znanje, ne sanje!
KINO ODEON
Od It. do 14. Ob 19.00 in 21.00 Znanstvono-fantastlčna akcita
TERMINATOR 3: VSTAJA STROJEV
H: Jonathan Mostow /1: Arnold Schwarzenegger. Nick Stahl, Claro Dance, Khstanna Loken.
Od 15. do 18.9. Ob 19.00 in 21.00 komedija
BUTEC IN BUTEC 21: Trt» Miller /1: L Ctiristlan Olsen, D J RicItirdJOi. L Gtumii
ARTKIN0 Od 15. do 18.9. Od 21.00
POSLEDNJA NOC Ali lahko spremenite svoie življenje v enem dnevuP
R: ŠPIKE LEE I: EDWARD NORTON PHIUP SEYM0UR HOFFMAN DARRY PEPPER
Galerija Krka -Zdravilišče Strunjan
Razstava slik izolskega slikarja
Marjana
Motoha
galerija ALGA
razstava projekta
Ovijanje
avtorice
ANJE BEC
Izdelava fotografij ART FOTO Izola Umik galerije: 10.00 - 12.00 /17.00 - 19.00
OBALNE GALERIJE PIRAN GALERIJA MEDUZA KOPER
razstava grafik
KLEMENTINE GOLIJA
(projekt Grafika v Sloveniji po letu 1945)
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti
Medobmočna koordinacija: Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna, Sežana
RAZP^
4. MEDOBMOCNEGA SREČANJA PRIMORSKIH LIKOVNIH USTVARJALCEV
TEMA: NARAVNA DEDIŠČINA / TEHNIKA: OLJE / ROK ODDAJE DEL: 30. september 2003 Spoštovani likovni ustvarjalci!
Prijazno vabljeni, da se tudi letos odzovete našemu vabilu in sprejmete izziv, ki vam ga ponujamo - tokrat v likovni tehniki OLJE in izbrani temi NARAVNA DEDIŠČINA. Tema je zastavljena dokaj široko, zato menimo, da vam ne bo težko poiskati zanimivih motivov, jame, gozdovi, soline , močvirja, vinorodni griči...-primorska in kraška pokrajina s svojimi krajinskimi parki in naravnimi rezervati ter življenjem v njih je neizčrpen vir slikarskega navdiha...
Vsak likovnik lahko sodeluje z dvema deloma, ustvarjenima v letu 2003, ki ne smeta presegati velikosti 120x120 cm in morata biti UOKVIRJENA (opozarjamo, da likovnih del brez okvirjev NE BOMO SPREJEMALI!!!)
Na hrbtni strani vsakega dela mora biti OBVEZNO označeno:
• podatki o avtorju (ime, priimek, naslov in telefonska številka) • naslov dela • neobvezno lahko tudi prodajna cena
Iz prispelih del bo strokovna komisija pripravila izbor, ki bo po prvi razstavi v Postojni v oktobru 2003 na ogled še v Sežani, Il.Bistrici, Kopru, Izoli in Piranu.
Po zaključku razstav boste likovna dela lahko prevzeli na sedežih svojih območnih izpostav JSKD.
Izpolnjene prijavnice in likovna dela sprejemamo NAJKASNEJE do TORKA, 30. SEPTEMBRA 2003 na sedežih izpostav:
- JSKD 01 IZOLA, DREVORED 1, MAJA 9, IZOLA_________________________
Več kot le knjiga
KAKO GLOBOKO SO KORENINE?
Pred kratkim je izšla knjiga oziroma zbornik z naslovom Globoko so korenine, v njem pa so zbrani rodovniki in zapisi o dveh rodbinah s Krasa, o Ravbarjevih in Legiševih. Različne zgodovinske zapise je zbrala in uredila Nada Morato, ki je v uvodu zapisala, da je želja vsakega rodu, da bi spoznal svoje korenine. Pisno izročilo Kolman Ravbarjevega drevesa je staro skoraj 400 let iz knjige pa je moč videti, kako se je takrat mešala kri med Devinom in Repentabrom, kar je zagotovo pomembno tudi za poznavanje slovenske zgodovine teh krajev. Na skoraj 170 straneh knjige je zbranega veliko pisnega in tudi fotografskega gradiva iz zadnjega obdobja, pri izdelavi rodovnika pa so Oštirjevi prišli do leta 1610, Kolmanov! pa do leta 1647.
PRIIMKI NEKA) POMENIJO
Zanimivi so zapisi o izvoru rodbinskih imen. Ravbarji so svoje ime dobili po ropaijih ali ravbarjih, ki so v davnih časih napadali trgovce, ko so ti skozi repentaborske prelaze potovali po trgovskih poteh. Priimek Kolman naj bi izviral iz germanskega sveta. Kakorkoli že, "v najstarejšem času so se Ravbarjevi in Kolmanovi družili kot služabniki devinskih (grofov, op. a.). Kolmanovi so iz Mavhinj vozili na Dunaj dajatve, Strojarjevi-Oštirjevi iz Vogelj so bili svobodni kmetje in kot župani sprejemali grofa, kadar je obiskal Voglje," so zapisali v kroniki. Leta 1889 sta se rodbini povezali s poroko Viktorije Legiše in Janeza Ravbarja, primorskemu prostoru pa sta dali tudi več poznanih mož, med drugim slavista dr. Lina Legišo in pedagoga Hinka Ravbarja V zgodbah, ki jih je slednji zapisal za svoje vnuke, je moč razbrati, kako so gradili železniško progo proti Jesenicam in kako so otroci pasli krave in uganjali vragolije. Pa tudi kako so se žene poslavljale od mož, ki so odhajali na fronto ob začetku prve svetovne vojne, kako so v Furlaniji kupovali koruzo in kako so živeli po razpadu Avstro-ogrske Zamisel o takšnem delu se je Igu Legiši porodila leta 1992 ob 90. rojstnem dnevu njegove matere Marije Pavlice Legiša in nato tlela več let. Poiskati je bilo treba stare dokumente, raziskati zapise v župnijskih arhivih in sestaviti obsežen rodovnik. Pred kratkim pa so Ravbarjevi in Legiševi v samozaložbi vendarle uspeli izdati rodbinsko kroniko Globoko so korenine.
Glo'3qK;V.., KoREA/fKG
Prejšnjo soboto so knjigo predstavili na domačiji družine Kosovel v Tomaju. Zanjo so se odločili, ker je bil eden izmed članov rodbine, Alfonz Ravbar, poročen s sestro pesnika Srečka Kosovela, Tončko Kosovel . Zapise iz rodbinske kronike Globoko so korenine je, kot že rečeno, zbrala in uredila Nada Ravbar Morato in prav ona je skupaj z Igom Legišo ter s pomočjo Rodoslovnega društva Slovenije sestavila tudi rodovnike. Oba avtorja sta v soboto v pogovoru z ravnateljico Kosovelove knjižnice Nadjo Mislej-Božič razkrila marsikaj zanimivega ne le o njunih rodbinah, temveč tudi o življenju preteklih rodov. O jeziku, ki so ga govorili, o poklicih in etičnih vrlinah, pa tudi o tem, kako so doživljali velike zgodovinske prelomnice, kako so se poročali, in kam so se selili. Kroniko namreč bogatijo tudi spomini Hinka Ravbarja , Milene Ravbar Romih in Nade Morato.
Sprelem za našega veslača
PIŠLARjU STA ČESTITALA TUDI ČOP IN TUL
Bine Pišlar, četrtouvrščeni z letošnjega članskega svetovnega veslaškega prvenstva med lahkimi veslači v enojcu, je v dobrem mesecu dni doživel že drugi sprejem v Izoli in posebej v svojem klubu VK Izola. Prvega je namreč imel že ob osvojitvi naslova svetovnega prvaka do 23 let, tokratni pa je bil še posebej slovesen, saj sta mu prišla čestitati tudi nekdanji dvakratni svetovni mladinski prvak Erik Tul in naš najboljši veslač ter
Binetu so ob tej priložnosti čestitali	tudi predstavniki
izolske	občine, županja
Izole pa mu je podarila verižico	z napisom Naj
Izolan 2003 ter karikaturo na kateri policijski čoln zaman lovi Bineta po izolskem	zalivu. Sledila je
fešta, kot si jih le veslači znajo pripraviti.
bronasti s svetovnega prvenstva, Iztok Čop.
-,
Si želiš žoge, igre, prijateljstva?
1. Ijjra II d» .prH.u.! vzdriljirvit, moi, gibčnimi...
VpISvMi^k.'aprma.wAVeHkij^OnnSMM^MMV.)/ ....
tli na tmtinpih * »lovadnic« h Vojke Smuč m'Livade
(j ... G ^	^
; / a '

Hai voglia del pallone, del gioco, dell’amicizia?
la pallacanestro ti di agilità, resistenza, forza...
Iscrizioni: tede del club Puzza grande 9 ( (iSM 04O-MH4JA )
oppure nelle ore di allenamento in palestra (Vojka Šmuc e Livade)
B
A
S
K
B
T
C
L
U
B
S
O
L
A
^ t*'-**	««**» -------- ,
UBibìi	Leasing ® 7 mo mr ££& -----------
ettliB, L}Ii ARTI MARZIALI.
SSMl-UGHT CONIACI SAMOOBRAMBA SHUCTCHING BUBOKA1


Pon. - Lun.: Tor. - Mar. : Čet. - Gio.: Pet. - Ven. :
19.00 - 20.30 19.10 - 20.45 19.00 - 20.30 19.10 - 20.45
O.Š. Livade O.Š. V. Šmuc O.Š. Livade O.Š. V. Šmuc
TEČAJ JAZZ A IN HIP H0P-A
Plesni klub Tany iz Izole, vabi k vpisu v tečaje jazza in hip hopa in v tečaj otroške plesne delavnice.
Vpis vsak ponedeljek in sredo, od 17. do 20. ure, v mali telovadnici osnovne šole Vojke Šmuc v Izoli. Informacije na telefonu:	041-453-447 (Tanja
Pohlen).
r
No. 200
N
11 IX 2003J
Autunno freddo in vista...
In tempi neanche tanto remoti, per consolarci si usava dire “piove, governo ladro Con l’estate che ci stiamo lasciando alle spalle anche questo modo di dire, di antica e saggia provenienza, diventa un controsenso: vista la situazione finanziaria in cui ci ha costretto il governo nel corso di questo 2003 verrebbe da pensare che l’esperienza imparata nelle tediose giornate di pioggia si stia trasferendo e accreditando soprattutto nelle giornate di sole diqfa, cioèdurante lastragrande maggioranza dei 362giorni di cui - ancora- è composto sia l'anno solare che quello finanziario. Nonostante le disposizioni di legge, amante dì tutte le dichiarazioni di miglioramento, con unamontagnadipromesse che, evidentemente, nessuno aveva intenzione di onorare, i finanziamenti statali per le attività culturali sono stati sbloccatiafineagosto.il che significa che saranno a disposizione in settembre e che dovranno essere consumati - in base alle finalità previste - entro e non oltre la fine di dicembre. In tutto tre mesi per realizzare un programma che, secondo la norma, avrebbe dovuto esplicarsi nel corso dei dodici mesi. Nelfrattempo ciascuno si arrangi come può e sa! una specie di variante dell 'altro antico detto istriano, secondo cui “chi ha c ’è, e chi non ha non c ’è ”! E neanche il “neverin ” di qualche giorno fa è riuscito a modificare la situazione, visto che oltre ai danni provocati per le bordate di tramontana, di pioggia non ne abbiamo visto nemmeno per una piccola campionatura.
Sarebbe quindi un controsenso affermare oggi, che nel prossimo futuro possiamo aspettarci un “autunnocaldo ".Secondo tutte le previsioni del momento avremo a che fare — in quanto Comunità Nazionale - con un autunno estremamente freddo, di quelli che ti fanno battere i denti: per risolvere, come è nelle intenzioni, la presa di possesso della futura sede di Casa Manzioli, assicurare i mezzi per le spese di funzionamento (compreso il riscaldamento) e di manutenzione, affrontare le richieste di mezzi più consistenti da parte delle singole associazioni minoritarie, che vedono forse anche giustamente) soltanto le proprie necessità ed ambizioni, intervenire sul contesto sociale e pubblico per assicurare un adeguato rispetto di quelle norme di cui lo Stato si èfatto garante di fronte alla Comunità intemazionale e che ora, dati del censimento allama>ìo,affermachelecolpesonosoprattutto - quando non - soltanto nostre.
A coloro che hanno la boccapiena di invettive e rimostranze contro l’attuale leadership minoritaria a Isola e in Slovenia un appello: si facciano avanti! E sempre possibile - se credono di poter far meglio - metterci d ’accordoper elezioni anticipate. Pervincerle, però, bisogna candidarsi e, oltre alla propria convinzione di essere i migliori (ma è umano), è necessario anche assicurarsi un adeguato numero di preferenze basate sullafiducia dei connazionali. Su qualsiasi proposta la redazione del Mandracchio, che proprio con l’edizione odierna festeggia il proprio duecentesimo numero, sarà ben lieta di offrire lo spazio necessario: in fondo siamo nati e abbiamo resistito, nonostante tutto, per quasi dieci anni.
Auguri, Mandracchio!
Mandracchio: numero 200
Come passano presto gli anni... E ancora vivo il ricordo quando in redazione si discuteva come impostare ilcentesimo numero. Oggi siamo giàa quota duecento. Duecento numeri nei quali abbiamo cercato di parlare di tutte le questioni che c’ interessano più da vicino. Ci fa comunque molto piacere di essere rimasti insieme pertutti questi anni nei quali abbiamo preparato, con grande entusiasmo e serietà, ogni nuovo numero del giornale.
Ilnumero0uscìil28ottobre l993,ilprimonumero,duesettimanepiùtardi,l’ 11 novembre del lo stesso anno. E poi ogni due settimane un nuovo numero. Abbiamo voluto mantenere il nome “Mandracchio” non solo perché facciamo in un certo senso parte del “Mandrač” ma anche perché fino al 95 uscivamo come Mandraò-Mandracchio, foglio della Comunità locale Isola vecchia, un foglio mensile con articoli scritti in sloveno e in italiano sulle varie vicende di Isola. Con gli anni il Mandraò-Mandracchio cambiò e la redazione divenne assai più numerosa. Dopo una breve crisi, nel 1993, si decise di formare una redazione italiana a parte, collegata più organicamente con le nostre istituzioni. Il redattore responsabile del Mandrač Drago Mislej-Mef ci mise a disposizione due pagine. E così fino ad oggi, ogni 14 giorni, usciamo come foglio a se stante, foglio della comunità nazionale italiana di Isola, neirambitodel Mandrač. Vorremmo ribadireche ilfoglioèdi tutti i connazionali, di tutta la comunità italiana di Isola, ragion per cui non siamo legati soltanto alla Besenghi o soltanto alla Dante. Dall’ottobre 1993 a questa parte abbiamo organizzato varie manifestazioni, come i concorsi “La nostra storia” ed abbiamo pubblicato unadozzinadi libri. Fra breve intendiamo pubblicare un nuovo libro, più completo, sull’antico statuto di Isola. Vorremmo uscire settimanalmente, ma la cosaè assai difficile perché richiede mezzi e persone - un’idea questa che comunque ci affascina. Per quanto riguarda il futuro del nostro foglio, cercheremo ancora di infonnarvi sulle cose più importanti che riguardano da vicino la nostra comunità nazionale, le nostre istituzioni e i nostri connazionali e concittadini. Anche con i 1 vostro aiuto cercheremo di trovare nuovi spunti eterni. Ed ora non ci rimane che alzare il calice e brindare...
La Redazione
Sembra lutto pronto perla presa di possesso di Casa Manzioli da parte della Comunità Autogestita della Nazionalità Italiana di Isola, legittima proprietaria dello stabile a suo tempo (una quindicina di annifa) soggetto di un accordo interstatale tra il governo italiano e quello sloveno. I mezzi per l’arredo (assicurati dal bilancio del Comune di Isola, nonostante le assicurazioni del governo) ci sono; il bando di concorso per l’impiego di un custode è in fase conclusi va ed i mezzi sono stati assicurati con una revisione del nostro modesto bilancio minoritario a spese di altre vociforse non meno importanti, ma certamente meno impellenti; gli scaffali perla biblioteca sono già installati e basta mettersi d’accordo su come e quando fare il trasloco dei volumi; la sala del piano nobile è praticamente ultimata; il collaudo tecnico è lì lì per essere eseguito. Di un 'eventuale apertura solenne concordato dai due Ministeri degli Esteri per il momento non si sente parlare, ma questo non dovrebbe impedire un nostro prossimo trasloco. A nzi, per l'occasione stiamo preparando un 'adeguata cerimonia. Ciononostante, esiste ancora qualche perplessità: ce lafaremo afar rivivere Casa Manzioli nell 'anno di grazia 2003? Magari consacrandola al 750.esimo anniversario della dichiarazione d’indipendenza del Comune di Isola dai patriarchi di Aquileia, delibera approvata dal Consiglio Generale (in seduta congiunta del Consiglio Maggiore e di quello Minore) di Isola nel 1253 nella sede storica de! Municipio isolano, a pochi metri da Casa Manzioli. E, sempre magari, il 5 novembre, data in cui sempre dallo stesso Consiglio venne approvato lo Statuto del Comune di Isola nel 1360, checertamente non è stato il primo, ma è l'unico arrivato fino ai giorni nostri. Se la risposta sarà positiva, nonostante gli antichi proverbi sull 'attività dei vari governi in periodi piovosi, potremmo ritenercifortunati.
Silvano San
S.S.
Foto; C. Chicco
Fine del caldo - inizio della scuola	Non c'è più religione
La fine delle grandi calure quest’anno è coincisa con l’inizio dell’anno scolastico. Anno scolastico che è stato inaugurato dalla scuola elementare sul terrazzo del primo piano, dove si sono dati convegno alunni, genitori e insegnanti. Il momento più importantedellacerimoniaèstato l’accoglimento dei dieci iscritti tra le file della scolaresca. AH’ampio spazio aperto sopra le aule delle classi inferiori, finora poco usato, è stata aggiunta una recinzione che lo rende più sicuro. L’investimento, sostenuto dal Comune, rientra nel piano che prevede una serie di accorgimenti che dovrebbero tutelare le aree in dotazione dell’Istituto e rendervi più tranquilla la permanenza degli alunni.
Ma l’appuntamento del primo settembre segna una fase importante della riforma scolastica che ha portato il passaggio in tutta la Slovenia alla scuola dei nove anni da parte degli alunni che hanno finito la quinta classe della scuola ottennale. Anche se da parte del Ministero mancava la definitiva approvazionedellenormativeedeglistandard perle scuole delie minoranze, la scuola elementare Dante Alighieri ha seguito con particolare cura tutte le operazioni di passaggio alla settima classe, compresa l’offerta di due TTfaiefie opzionali e deirìnsegnamento differenziato in due livelli di esigenza. Non è mancato neppure l’impegno del corpo docenti per l'aggiornamento e l’affinamento delle strategie didattiche. Notevole dovrà essere infine lo sforzo per messa punto dei programmi e delle tecnologie didattiche, mentre per quanto riguardo i libri di testo, oltre che alle traduzioni dallo sloveno, si ricorre sempre di più aH’importazione dall’Italia, che hanno il pregio di offrire una maggiore freschezza linguistica. Continuerà, in quest’anno l’impegno dei docenti per il perfezionamento della strategia dell’insegnamento per progetti e la trattazione di un argomento interessante quale la comunicazione linguistica. Il tutto per rendere l’Istituto più moderno e ben inserito nell’ambiente.
Marino Maurel
Rieccoci dopo un’estate rovente. Estate che certamente non è stata avara di sorprese. Più negative che positive. Le pescherie e le bancarelle del pesce ci hanno offerto molto poco. E quel poco, a nostro avviso, andava piuttosto indirizzato verso l’astronomia che verso le “scarsele” dei consumatori. Non è stato di meno neanche il mercato della frutta e verdura. Quest’ultima, anche se evidentemente stanca, poteva essere tranquillamente trasferita in qualche oreficeria. E neanche l’alberghiera ha scherzato. In tutto ciò di positivo abbiamo avuto che, nonostante l'inaudita siccità, le spine sono rimaste sempre a nostra concreta disposizione. Ora siamo in piena vendemmia. Si vocifera di grande qualità e di scarsa quantità dell’uva. La qualità non ci preoccupa, però, conoscendo il rapporto dei produttori con i consumatori nostrani, c’è motivo di essere fortemente preoccupati. Lo stesso vale per l’olio d’oliva. Non ci rimane che attendere che questa estate anomala arrivi all’epilogo per poi analizzare quanto la stessa ha intaccato la nostra saccoccia.
Gianfranco Siljan
ATTIVITÀ COMUNITARIA
BIBLIOTECA E SALA DI LETTURA
Orario d’apertura: da lunedì a venerdì, dalle ore 16.30 alle 19.30
Sono disponibili i periodici Focus, Panorama, L'Espresso, Airone, Storia illustrata, Artecultura, Gente viaggi, Donna moderna, Starbene, Casaviva, Quattroruote, Primorske novice, Mladina, Mandrač e il Mandracchio nonché i quotidiani La Repubblica, La Gazzetta dello sport, Il piccolo, La voce del popolo e Deio.
“P. Besenghi degli Ughi” di Isola, diretto dal maestro Claudio Strudthoff, inizia la sua 29.esima stagione con due importanti uscite: sabato 13 settembre sarà ospite della III Rassegna di Santa Eufemia che si terrà nel Duomo di Rovigno, sabato 20 settembre si esibirà invece a Klagenfurt in Austria in una rassegna folcloristica internazionale.
ATTIVITÀ SPORTIVO-RICREATIVA
HALIAETUM HALIAETUM HALIAETUM HALIAETUM MANIFESTAZIONI
CULTURALI
In questi giorni di fine estate sono tornati all 'attività anche i gruppi organizzati in seno
alla Comunità degli italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi”. Per primo il Coro „ . .	. .	..	,
“Haiiaetum” che ha in calendario più di qualche importante uscita nei mesi di	—3_se—gm...r_e,_ ore 20,
settembre e ottobre. Già il tredici settembre, infatti, sarà a Rovigno ospite della locale ^§1§—concerti—dj—Pa lazzo Comunità degli italiani. Il ventisei dello stesso mese sarà in Corinzia austriaca, Besenghi
precisamente a Klagenfurt, e il quattro ottobre parteciperà alla messa in suffragio CONCERTO PER SASSOFONO dello scomparso Maestro Kirschner, col quale ha avuto un lungo periodo di contatti E PI AN OFORTE e di collaborazione, indetta aSpilimbergo(Ud). Immediatamente dopo, cioè l’undici con Leandro Camerotto e Loris di ottobre ospiterà il sedicesimo Incontro di cori in S. Mauro a Isola, manifestazione Colmaor
questa che è un verofìore all’occhiello sia del Coro “Haiiaetum” che della Comunità |n programma musiche di degli italiani presso la quale lo stesso è organizzato: la “Pasquale Besenghi degli rh iM	Fvrhpnnp Tuthill
Ughi”diIsola.Concludiamodicendochel”’Haliaetum”invitatutticolorochehanno ^NdmeuA_ [^l'em'e ^ 1 affinità con il canto corale ad aderire a! complesso. Le audizioni sono in calendario ' rancalX’ PlSZZOlla, SChUlhOff e ogni lunedì alle ore 19.	Creston.
G.S. Organizzazione: CI Dante Alighieri --------------------------------------------------------------- in collaborazione con "Serenade
Sì dice - non si dice...	ensemble" di Maggia. Ingresso
libero.
Parliamo del verbo “pelare”. Diciamo che è un suo uso scorretto nel
senso di “sbucciare”. Pelare significa: levare il pelo. Male quindi: TOURNÉE DEI GRUPPI pomodori pelati (diffusodagrandi industrie alimentari). Si dice: pomodori n U LTU R Al I sbucciati, spellati. E così non: Ti sei pelato un ginocchio! Ma: Ti sei sbucciato, spellato un ginocchio. Pelare per “sbucciare” è imitazione
pedissequadelf inglese “topeel”. Con la speranza di aver messo al bando CORO HALIAETUM A ROVIGNO i pomodori pelati, ci sentiamo tra quindici giorni.	ED IN AUSTRIA
G.S. Il Coro misto “Haiiaetum” della CI
TENNIS
La squadra di tennis della CI “P. Besenghi degli Ughi” giocherà venerdì 12 settembre la partita di ritorno per la finale della I lega veterani.
GIOCHI Ul
I gruppi sportivi di Bocce, Calcetto, Pallavolo, Tennistavolo e tennis maschile e femminile e Scacchi parteciperanno alla XII edizione dei Giochi dell’Unione Italiana che si terrà a Parenzo sabato 20 settembre.
Il Mandracchio, foglio della Comunità italiana di Isola Redattore responsabile:
Andrea Šumenjak
Redazione: C. Chicco, M. Maurel, C. Raspolič, S. Sau, G. Siljan. R. Siljan, A. Šumenjak
Indirizzo: viaS. Gregorčič 76,
6310 Isola, Slovenia tel.,fax: (+386 5) 641 50 31,
641 58 53
vvww.can-is.si
can.isola@can-is.si
KRIMINALIJE
SAMO ENA JE MAMA
Policisti so morali posredovati na Šaredu, klic pa je bil dokaj nenavaden, saj jih je poklical občan in povedal, da je njegova mati prišla domov v vinjenem stanju in ga zdaj napada ter žali. Policijsko posredovanje je pomagalo, gospa pa bo vseeno morala do sodnika za prekrške.
BELI VRAG
Policisti so na cesti Malija - Šared obravnavali prometno nesrečo s pobegom. Voznik belega osebnega avtomobila je med srečevanjem oplazil levi bok avtomobila prijaviteljice nesreče. Policisti so udeležencu že blizu.
ŠKODODELCI
Neznanec ali neznanci so skušali vdreti v avtobus s tujo registrsko tablico, ki je bil parkiran na parkirišču v Simonovem zalivu. Poskušali so že, uspelo pa jim ni, razen da so naredili za približno 400 tisočakov škode. Le kje bodo dobili denar, ko jih bodo izsledili?
SPECIALISTI ZA PRŠUT
Delavci trgovine Spar so obvestili policiste o tem, da so prijeli tatu, dva pa sta jim z osebnim avtomobilom zbežala. Policisti so šli hitro v akcijo in blizu trgovine izsledili oba ubežnika ter jima odvzeli prostost. V nadaljevanju so ugotovili, da so vsi trije kradli predvsem suhomesnate izdelke, ob prijetju pašo našli tudi podobne izdelke, ki so jih podjetni mladeniči nakradli v koprskem Tušu-u. Seveda bodo zoper vse tri podali kazenske ovadbe.
NOČ(Ž)NI POGOVORI
Policisti so morali v avtokamp Jadranka, kjer je neznani moški z nožem v roki skakal po avtokampu in grozil. Policisti so ugotovili, da sta dva gosta avtokampa tam popivala in bila vse bolj glasna, kar je zbudilo druga dva gosta avtokampa, ki sta odšla do razgrajačev in jim skušala dopovedati, da je noč namenjena tudi počitku. Prva dva tega nista čisto dojela in začel se je prepir, nato prerivanje, končno pa je eden od razgrajačev odšel do prikolice in se vrnil s kuhinjskim nožem ter z njim grozil drugemu gostu. Policisti so napisali prijavo sodniku za prekrške in kazensko ovadbo.
GODINE NIŠU VAŽNE ...
V Skladiščni ulici so sosedje spet poslušali razpravo, ki se ji pravi tudi družinski spor. Izvenzakonska partnerja sta se resno sprla, zato so policisti 64 letnega kršitelja opozorili na to, kaj ga čaka, če bo nadaljeval s takšnim obnašanjem. Seveda je malo kasneje nadaljeval, zato so ga odpeljali na hladno. To zdravilo pa je pomagalo.
NESREČA NA PREHODU
Na prehodu za pešce na trgu republike je voznica osebnega avtomobila povozila peško. Vzrok je bil (po poročilu policistov) neprilagojena hitrost pri približevanju prehodu za pešce in (po pripovedovanju voznice) zaslepitev sonca. Ženska, ki cesto prečkala po prehodu za pešce, je utrpela hujše telesne poškodbe.
SRAKARSKE
-	Iz osnovne šole Vojke Šmuc so sporočili, da je med šolskimi počitnicami nekdo očitno hodil po šoli ter iz ene od učilnic odnesel telefonski aparat in šolo oškodoval za 17 tisoč tolarjev.
-	Na parkirišču pri pokopališču je nekdo iz osebnega avtomobila ukradel denarnico. Sledi kazenska ovadba.
-	Na parkirišču ob cerkvi je iz odklenjenega avtomobila nekdo ukradel žensko torbico ter lastnico oškodoval za približno 100 tisočakov. Torbico so hitro našli v bližini, seveda brez denarja in brez mobilnega telefona.
-	V Ljubljanski ulici je nekdo ukradel gorsko kolo znamke Felt rdeče barve s prednjimi amortizerji črne barve, 21 prestavami in delno strganim sedežem.
STATIČNI RADAR
Kot smo že poročali je Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu občine Izola dobil v last in uporabo statični radar, ki opozarja na hitrost vožnje po šolskih poteh in drugih cestah, kjer po prijavah stanovalcev prihaja do rednih prekoračitev. Na Južni cesti so sodelovali tudi policisti in v kratkem času našteli pet kršitev, zato bodo s to prakso nadaljevali.
PRČKI ZAENKRAT VARNI
Prejšnji teden so se policisti še posebej posvetili varovanju otrok na poti v šolo. Pri tem so jim pomagale none in žal samo en nono ter dijaki izolskih srednjih šol. Rezultati so temu primerni: nobene nesreče z udeležbo otrok v tem tednu. Seveda bodo s temi aktivnostmi še nadaljevali.
ALKO LESTVICA
Martinovo še ni prišlo in alkovozniki se držijo malo nazaj. Rekorder je tokrat sicer napihal 1.93 g/kg, drugouvrščenega pa je pustil daleč zadaj (0.52 g/kg). Policisti so napotili tri voznike na strokovni pregled za mamila oziroma zdravila, zabeležili pa so tudi en odklon strokovnega pregleda (kar je enako najmanj 1.50 g/kg).
MALI OGLASI
•	PRODAM AKUSTIČNO kitaro, malo rabljeno, tel 031 448 535
■	PRODAM STROJ N A PARO z likalnikom Eko Junior, star 2 leti malo rabljen. Cena po dogovoru, tel.: 641 95 55 popoldan ali 041 458-017
-	M0BY DICK BAR išče POMOČ V STREŽBI. Tel.: 041 861 161
■Na Maliji je naprodaj VISA 11 RE, letnik 88,190.000 km. Tel. 041 724209.
■	Kupim STANOVANJSKO HIŠO ali zazidljivo parcelo v okolici Izole ali Strunjana. - 031 862 579
■	Prodajam KOZJE MLEKO in kozji gnoj Tel.: 041 685 313
■Prodam 3 OKNA in 3 POLKNA ter BALKONSKA VRATA za stanovanje v Livadah - 051 641 54 76
■	PETČLANSKA DRUŽINA Z DVEMA OTROKOMA S CEREBRALNO PARALIZO NUJNO POTREBUJE STANOVANJE, NAJRAJE PRITLIČNO. POKLIČITE 041 557 661
■	BELJENJE sten, barvanje oken, vrat, postavljanje parketa, tlaka in druga zaključna dela.
Tel.: 031 862 579
■	KUPIM MANJŠEstanovanje v Izoli tel 031 500368
•	MANJŠE STANOVANJE v Jagodju oddamo za daljši čast Prednost imajo nekadilci, tel. 641-72 24
•	PRODAM RENAULT 5 PIVE letnik 1995, bele barve, prva lastnica, redno servisiran, cena: 400.000 SIT tel 031 644 210 Marlene
■PRODAM DVONADSTROPNO HIŠO v Jagodju ali zamenjam za manjo hišo. tel 031 862 579
■	Eno ali dve ostareli osebi sprejmemo v popolno oskrbo. Živimo v prostomi novi hiši na Štajerskem (blizu Slovenske Bistrice). Informacije: 02 80 37 074 (zvečer).
-Ugodno prodam RENAULT 5 (3 vrata) letnik 1992.1nformacije:040 688 262 ali 031 303 452
■	PRODAN PRENOSNO KLIMA NAPRAVO ELECTROLUX, RABLJENO 1 MESEC ZA 90.000,-SIT. TEL: 041 486-724
■PRODAM STOLČEK ZA HRAN JENJEPeg Perego v modrobeli karo barvi z mizico tel 041 452121
■	GORSKO KOLO (jumperstrek), pletilni stroj PFAFF, TRIKOMA! 32 - nerabljeno PRODAM tel 6413 554
■	več mladih muc podarimo, sto let staro medeninasto posteljo prodamo za 120 000 sit
05 6420245,031 597222 popoldan
■	IŠČEM DELO, POSPRAVLJANJE, LIKANJE, POMOČ STAREJŠIM OSEBAM 031 631 188
■	PODARIM RABLJENE, DOBRO OHRANJENEobleke za otroke in odrasle, tel 031 877 434 Petra
•	DVE LITOŽELEZNI PEČI NA TRDA GORIVA ,dobro ohranjeni prosam. tel 641 77 48 zvečer
■	PRODAM MODEMZA KABELSKI internet Ella, tel 031 448 535
■	PRODAM FREZO GOLDONI 8Kw,bencin,nova-šenerabljena. Cena po dogovoru, tel 641 93 18
■	PRODAM HLADILNO SKRINJOGorenje v odličnem stanju za 23.000,00 tel 641 35 54 PRODAM SKORAJ NOV MOPED Tomos A3 (automatik), prevoženih 120 Km, registriran do aprila 2004. Prodam tudi čelado, inf: 641 45 63
■	UGODNO PRODAM BALKONSKOžaluzijo - dom 3mX2m in 2 kom. avtoplaščev 175X60X14 -tel 641 6762
■V IZOLI ODDAM POSLOVNE PROSTORE primerne za skladiščenje ali zimovanje plovil tel 041 799490
-	SKUTER GILERA RUNNER 50 sp,lctnik 2000,10.000 km, viola-čme barve, kovček, na novo registriran, prodam za 300.000 SIT tel 041 585 877
■	NUDIM POMOČ in varstvo starejšim osebam,klicati na 041 856 855
•	MATI in SIN - Izolana, iščeta manjše enosobno stanovanje za najem za daljši čas. tel. 640 00 10 (uredništvo Mandrača)
...........
WKmmmmmm<*.»■<» nmmmMmmimm je tCOnik IZOlatlOV
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar,
Tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 200 SIT.
Založnik / elektronski prelom : GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010
elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com
TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522
v v
OSEMDESET DOBRIH LET IANETA KAVČIČA
Jane Kavčič, legenda slovenskih filmskih delavcev, režiser številnih filmskih uspešnic in nagrajenec portoroškega filmskega festivala za življensko delo (kdo se ne spomni Sreče na vrvici?) je včeraj dopolnil natanko 80 let. Jane in soproga Jana sta že vrsto let Izolana, ena tistih, ki sta temu kraju prinesla nekaj več kot le šop tolarjev in posestniške ambicije. Prinesla sta tisto, kar temu kraju tako manjka: veliko svetovljanstva in kulturne širine. Zato smo veseli, da sta z nami in obema želimo vse najboljše.
JESENSKA OKREPITEV IZOLSKE POLICIJE
Na policijski postaji v Izoli se od ponedeljka pa do konca tedna usposabljajo kandidati za policiste V. generacije. Na skupno povabilo županje Izole in komandirja PP Izola, bo 5 najboljših kandidatov iz Policijske akademije pomagalo policistom PP Izola in ostalim pri projektu »Vama pot v šolo«. V torek so na policijski postaji v Izoli pripravili sprejem za kandidate policiste, ki sta jih posebej pozdravila izolska županja Breda Pečan in komandir PP Izola, Viktor Zinreih.
v	v
Zdaj že več kot tradicionalna akcija spomladanskega in jesenskega odvažanja kosovnih in drugih odpadkov že traja. To smo lahko opazili tudi v starem mestu, ki so ga takorekoč teden dni po glavni turistični sezoni že "okrasili" kontejnerji polni starih jogijev, zarjavelih štedilnikov, povaljanih kavčev in crknjenih televizorjev. Akcija je nedvomno uspešna in tudi tokrat se bodo izvajalci lahko pohvalili z novimi rekordnimi številkami o količini odpeljanih odpadkov, mi pa se ne moremo znebiti občutka, da bi bilo vendarle lepše, če bi akcijo začeli tokrat na podeželju in jo čez dober mesec končali v starem mestu. Izolski hoteli so namreč še vedno polni turistov, dež pa goste sili v sprehode po mestu. Kontejnerji gotovo niso primerni za lepo spominsko fotografijo starega mediteranskega kraja.
MOTOHOV KOT
Cin potem <ie teonik man&rač praznoval 500.Številko... alasilo
IL MANDRACUIO \Z\h ZOO.ŠTEVILKE.. :N Se NAPRE7 50 ŽIVELI V 3RCČI IN BLAGOSTANJU.
SOLARIJ ležeči in turbo
uporaba solarija možna tudi izven delovnega časa
SAVNA
MASAŽA
URNIK:
ODPRTO VSAK DAN od 14.00 do 01.00 SOBOTA od 14.00 do 02.00 ob ponedeljkih zaprlo
Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona)
Tel.: 641 40 33, 641 31 06

'*r,V	*
£.
ZGIBANKE, LETAKI
Obojestranski štiribarvni tisk (4/4), format A4, 135 g mat oz. sijaj premazni papir, zgibano na format amerikanke.	^7	
	c 1.000	kosov 3.000	kosov	32.000	SIT 43.000	SIT
	5.000 kosov	57.000 SIT
	10.000 kosov V-	85.000 SIT J
elKCrllSKcl		
nonudl vizitke		
	V	
\ \	s 100 - 500 kosov	18.000 SIT
^ V .? /v"	501-1000 kosov	20.000 SIT J
Enostranski dvobarvni tisk (2/0), format 85 x 53 mm, 250 g mat oz. sijaj premazni karton.
Izdelava filmov ni vključena v zgoraj navedene cene.
Cene ne vključujejo 20 % DDV.
r~j-1 BIROGRAFIKA
Lsbori
BIROGRAFIKA BORI d.o.o. TISKARNA in KOPIRNICA
Industrijska cesta 4b j 6310 Izola T: 05 663 5422 | F: 05 663 5420 E-mail: izola@birografikabori.com Internet: www.birografikabori.si