„ Primorec “ izhaja vsakih štirinajst dnij kot priloga „Soči“ brezplačno; drugače slane po pošti ali na dom pošiljan za celo leto 80 kr.; za tuje države več poštni stroški. „So£a“ z „Gosp. Listom“ in „Primorcem" stane na leto 4 gld. 40 kr. — Uredništvo in upravništvo je v Tržni ulici (Mercato) U2, II.
Domači oglasi sprejemajo { se le iz narodnih krogov. Plačujejo se: za šesterostopno petit-vrsto enkrat 5 kr., dvakrat 9 kr., trikrat 12 kr., večkrat po po- || godbi. Vsa plačila vrše se naprej, ji — Posamične številke se proda- j jajo po 2 kr. — Rokopisi se ne { vračajo.
trgovinska in obrtnijska zbornica.
«
V zadnjem članku smo omenili odlok c. kr. namestništva, ki naznanja, kateri udje naše zbornice izstopijo s koncem tega leta, in ki imenuje volilno komisijo. Kateri udje izstopijo in kako je sestavljena komisija, povedali smo tudi že zadnjič. — čas volitve se torej bliža in treba je, da se na njo pripravljamo, če tudi morebiti letos še ne dosežemo zaželjenega uspeha. Toda vsaj namestnike dobimo mi in bomo natančno vedeli, kako velika je naša moč. Ker se torej bliža čas volitve, ponovimo še enkrat o sestavi te zbornice in kako se vrše volitve.
Zbornica ima 22 pravih udov, ki se dele v trgovski in obrtnijski oddelek; v prvem jih je 8, v drugem 14. Od teh jih mora bivati v Gorici po 6 iz vsakega oddelka.
Trgovski oddelek obsega vse velike in male trgovce, menjače, rhzpošiljal-ce (špediterje) in mešetarje. Trgovci so razdeljeni v dva razreda; prvi plačuje vsaj po 100 gld. erarne pridobnine brez doklad, drugi pa v Gorici vsaj 5 gld., na deželi pa vsaj 3 gld. — Doslej na Goriškem še ni prvega razreda, kor nimamo takih trgovcev, ki bi plačevali 100 gld. pridobnine. Vsi trgovci volijo torej skupaj 8 zastopnikov v zbornico. Zato se nam prej ali slej mora posrečiti, da pridobimo vseh teh 8 zastopnikov.
Obrtni oddelek obsega vse tovarno, obrte, lekarje, civilne inženirje, arhitekte, zemljemerce, krčmarje, itd. Ta oddelek ima tri volilne razrede. V prvem volijo taki, ki plačujejo vsaj 100 gld., v d r u-g e m vsaj 20 gld., v tretjem pa v Gorici vsaj 5 gld. in na deželi vsaj 3 gld. erarne pridobnine brez doklad. Prvi in drugi razred volita po 4 ude, tretji pa jih voli G. V prvih dveh razredih Slovenci še dolgo časa ue bomo mogli tekmovati z združenimi Lahi in Nemci; pač pa se nam mora posrečiti zmaga v tretjem razredu.
Za pridobitev volilne pravice v trgovskem oddelku in v tretjem razredu obrtnega oddelka je jako važna določba v g. 7. odstavek 2. zakona o trgovskih zbornicah, ki pravi, da smejo voliti tudi taki trgovci in obrtniki, ki plačujejo tudi pod 3 gld. erarne pridobnine, ako z enakim davkom smejo voliti tudi v deželni zbor.
Ta slučaj se utegne najbrže marsikje primeriti, da namreč Občinarji z davkom 2 gld. 10. kr. ali 2 gld. 62Vb kr. že imajo vo-
lilno pravico za deželni zbor. Kjer so taki slučaji, prosimo, naj se nam naznanijo, da ne izgubimo takih glasov.
Osebe, ki vodijo kako trgovsko ali obrtno podjetje, volijo v tistem razredu, v katero spada podjetje. — Kdor ima pravico voliti v več razredih, sme to storiti le v enem samem: mora pa izreči, v katerem razredu hoče voliti. Ako tega ne stori, postavijo ga v oni razred, v katerem plačuje več davka.
Žene in mladoletni otroci volijo po svojem opravniku. Podjetja, ki imajo po več gospodarjev, zadruge, itd. imajo le po en glas.
Pasivne volilne pravice kdo sme biti izvoljen) nimajo vsi tisti, ki smejo voliti; izvoljeni smejo biti le taki udje obrtnijstva ali trgovstva, ki so avstrijski državljani, ki so dopolnili 30 leto in imajo najmanj že tri leta svoja podjetja.
Izključene od aktivne in pasivne volilne pravice so take osebe, ki so. izključene od enake pravice v občini. Vrhu tega ne smejo voliti trgovci, ki so prišli v konkurs, dokler jih ne spoznajo zopet za zmožne.
Pravi udje zbornice volijo se na G let. Koncem treh let 31. decembra odstopi polovica po vrsti, kakor so prihajali v zbornico. Ako se v teku zbornice izprazni katero mesto, pridejo v zbornico kot pravi udje tisti, ki so dobili največ glasov. Taki udje pa opravljajo svoj posel samo do prihodnje volitve.
Toliko za danes o volilni pravici. Prihodnjič povemo, kako se volitve vršijo. Rodoljube na deželi prosimo pozornosti.
*
* *
Od zadnjič smo dobili izkaze vseh trgovcev in obrtnikov tudi za sežanski okraj, tako da edino še ajdovski in cerkljanski okraj nista še popolna. Tudi iz slovenskih občin v k o r m i n s k e m in t r ž i -š k e m okraju nismo še dobili izkazov. Prosimo prav lepo rodoljube, da se požurijo.
V sežanskem okraju je vseh trgovcev in obrtnikov 268 ; v o 1 i 1 c e v je 79.
V b o 1 š k e m okraju je vseh 96, vo-lilcev pa 31. — O drugih okrajih poročali smo zadnjič.
Naš imenik bo torej kmalu popolen. Odlična hvala vrlim rodoljubom na deželi, ki nam gredo tako lepo na roko. Brez take pomoči ne mogli bi ničesa storiti ! — Za reklamacije ne bo treba skrbeti \ nikomur, to opravimo mi sami. Ako je pa kje zadnji čas
nastopil kak nov trgovec ali obrtnik, prosimo, da se oglasi tudi pri nas.
Družba sy. Mohorja.
Ta naša slavna družba je začela razpošiljati svoje knjige za 1. 1893. Zopet nas je obdarovala s šesterimi krasnimi knjigami, katerih se more od srca veseliti vsak Slovenec. Knjige te naše družbe tiskajo se od leta do leta lepše; papir je prav lep, da se moramo kar čuditi, da je mogoče za 1 gld. dobiti — toliko papirja. A kje je še tisek, kje drugi stroški!
Knjige so sledeče:
I.	Koledar za 1. 1894. Poleg navadnega koledarskega obsega prinaša 133 drobno tiskanih stranij imenika in potem še 112 stranij poučnega in zabavnega berila. — Prav zanimiva spisa sta „Slovenci v A m e-riki“ in „Razgled po katoliških misijonih", povest „Blagor žalostnim" se jako prijetno čita.
II.	Jeruzalemski r o m a r. Opisovanje svete dežele in svetih krajev. Spisal Frančišek Lampe. II. zvezek. Str. 178 do 368. V berilo je vtisnjenih veliko ličnih podob iz jutrovih krajev. Popisovanje je jako zanimivo in ob enem poučno. Gotovo ga bo z veseljem čital vsak Slovenec.
III.	Življenja srečen pot. Nauki vzgledi in molitve za mladeniče. Spisal Anton Martin Slomšek, bivši knez in škof lavantinski. Str. 448. „Družba sv. Mohorja" je z izdajo tega molitvenika vredno počastila slavnega pokojnika. Ni dvoma, da je tudi jako ustregla našemu pobožnemu ljudstvu s to knjigo.
IV.	Kitajci in Japonci. Spisal Josip Stare. Str. 144. — Naše ljudstvo bo jako veselo te knjige, kajti gospod pisatelj prav zanimivo pripoveduje o imenovanih dveh narodih, o katerih želi gotovo vsak Slovenec kaj več izvedeti. Knjiga je okrašena z mnogimi slikami.
V.	Naše škodljive rastline v podobi in besedi. Opisal Martin Cilenšek, profesor v Ptuju. II. snopič. Od str. 129. do 288. — To delo je nekako nadaljevanje Erjavčevih „Naše škodljive živali". V tem oziru je g. Cilenšek vreden naslednik Erjavčev in njegove spise naše ljudstvo rado čita.
VI.	Na krivih potih. Povest. Pri-prostemu ljudstvu v pouk in zabavo spisal Ž al j s k i. Str, 144. Dejanje se vrši blizu nekih rudnikov na Štajerskem; predmet mu je delavsko gibanje, kar dela povest jako zani-
rnivo, ker se dotika onega uprašanja, ki je dandanes v vseh državah na površju.
Toliko berila podarila nam je torej naša slavna družba sv. Mohorja za jeden sam goldinar, prav za prav za ubornih 94 kr., kajti 6 kr. stane kolek za koledar. Sam ta kolek stal je družbo 3450 gld.
V preteklem letu imela je družba 63.834 gld. 16 kr. dohodkov in 63.806 gld. 35 kr. stroškov. Vsa matična glavnica do 1. avgusta t. 1. znaša 23.959 gld. 40 kr. v gotovini in 200 gld. v obligacijah.
Da naša družba tako lepo napreduje, zahvaliti se nam je v prvi vrsti modremu vodstvu, ki stoji na čelu temu velikanskemu podjetju. Hvala mu! V drugi vrsti moramo biti hvaležni požrtvovalnim poverjenikom po vsej Sloveniji, ki gredo vodstvu na roko.
Da družba sv. Mohorja tako izborno deluje, zahvaliti se imamo njeni dobro uravnani tiskarni; brez nje bi družba ne mogla dajati toliko knjig za en goldinar. Tako pa tiskarna prav koristno podpira družbo v njenem delovanju, kajti tiskarski dobiček ostane doma. Kako tiskarna podpira narodno podjetje, razvidno je tudi pri našem listu, ki se je jako povečal, od kar se tiska v svoji tiskarni.
„Družba sv. Mohorja“ imela je v preteklem društvenem letu 57.388 udov; 915 dosmrtnih in 56.483 letnih. Med letom je umrlo 14 dosmrtnih udov, med temi naša rojaka g. major Andrej Komel pl. Sočebran in stolni vikar goriški č. g. Anton Grusovin. Goriška nadškofija štela je 6255 udov, 95 več od prejšnjega leta. — Največ novih u-dov se je oglasilo iz tržaško-koperske škofije, namreč 237, iz ljubljanske 155, iz krške 30, iz poreške 22, iz senjske 20, iz videmske 18 itd. a iz Amerike 139, tako da je letos v novem svetu 425 udov. Lahko rečemo, da malokatero evropsko književno podjetje ima v Ameriki toliko naročnikov, kolikor naša družba sv. Mohorja. Kateri Slovenec naj ne bo ponosen na to ?
Tak napredek naše slavne Mohorjeve družbe strašno bode v oči naše nasprotnike; zato jo pogosto napadajo in obrekujejo. Te dni je graška škrba tetka „ T a g e s p o s t “ zopet izlivala svojo žolč nad njo, češ, da tudi Nemci morajo zasnovati podobno društvo, ki bo oviralo napredek naše družbe.
— Naj se le jeze, saj to je nam najboljša tolažba in vspodbudilo, da se še tesneje oklenemo svoje slavne — „Družbe sv. Mo-horja“.
Goriške novice.
Neverjetna novica. „Corriere" od sobote pravi, da je izvedel od verodostojne strani, da za novega deželnega svetovalca v Rovinju ter za sodnijske pristave v Gorici, v Sežani in v Kopru so predlagani možje, ki ne znajo slovenskega ali hrvaškega jezika. Mi radi verujemo, da „Corrieru“ je znanje slovanskega jezika čisto postranska stvar, dasi vemo, da niti njegovi duševni o-četje ne morejo izhajati brez tega znanja. Toda nam Slovencem in Hrvatom ni stranska
stvar, ali zna uradnik, ki je poslan k nam, slovanski jezik ali ne zna. Mi zahtevamo, da mora znati naš jezik v besedi in pismu; ako ne bo znal, se bomo pritoževali, da bodo ušesa bolele vse tiste, ki zakrivijo tako nespametnost.
Poštne novice. — Naš rojak iz Prva-čine g. Alojzij Furlani postal je poštni a-sistent v Trstu. — V Logu pod Predelom imajo od 1. t. m. pri pošti tudi brzojav. — Enak napredek dobili so tudi v Ronkah. — Poštni pečati so še marsikje prava sramota za nas Slovence. Prosimo, da bi se povsod občinska starešinstva obrnila na c. kr. poštno vodstvo. „Auzza“ n. pr. nima nikake pravice do obstanka; tamošnji poštni pečat bi moral nositi edino le napis A v č e. In tako je še marsikje drugod!
Stolni vikar. — Služba stolnega vikanja v Gorici je razpisana do 18. t. m. Prosilec mora znati oba deželna jezika in nemščino: slovenski bo prepovedoval, italijanski in nemški pa spovedoval.
Lepaki. — Nekaj časa so naši okoličani razobešali za svoje plese precej pošteno prirejene lepake po mestnih oglih goriških. Zadnje mesece opažamo zopet stare grehe; okoličani prepuščajo prirejanje in razobeša-nje lepakov goriškim godcem, ki skrbe za to, da so kolikor le mogoče v sramoto slovenski okolici. Imena naših vasij se grdo pačijo, lepaki so zopet skoro izključno laški ako so pa tudi slovenski, napravljen je slovenski del tako, da bi bilo bolje, ako bi ga sploh ne bilo. — Tako ne sme dalje! Prosimo slovenske župane v okolici, da začno zopet skrbno paziti na to, kakošni lepaki bodo vabili v okolico. Od prirejalcev plesov naj zahtevajo, da predložijo tudi besedilo lepakov, katero morajo prenarediti, kakor zahteva naša narodna čast. Kdor ne sprejme županskih pogojev, naj ne dobi dovoljenja za ples!
Lakonski hujskači. — Tržaški „Malti n o“ objavil je v ponedeljek dopis iz „verodostojnega” vira goriškega, da nekoji slovenski diletanti, največ vseučiliščniki iz Ljubljane in Gorice, so naprosili ravnateljstvo gledišča, naj bi prepustilo gledišče za predstavo žaloigre „Filip II.“, katero je spisal sloveči Italijan Alfieri. Ta žaloigra je prevedena v slovenski jezik, pravi „Mattinov" dopisnik, in je najbrže edino enako delo v slovenski književnosti. Toda ravnateljstvo ni ugodilo prošnji slovenskih diletantov, za kar jim dopisnik od srca častita.
„Corriere" od torka je ponatisnil to vest, a dostavil, da je popolnoma neresnična, kajti ravnateljstvo gledišča doslej ni prejelo enake prošnje. — Tu je razvidno, kako si naši lahončki izmišljujejo zanimive novice, da ž njimi hujskajo proti Slovencem!
„Corriere” je še dostavil onej novici, da slovenski diletanti imajo najbrže boljši nos nego goriško društvo „Sloga”, ker ne prosijo, česar ne morejo doseči. — In vendar so v ravnateljstvu gledišča taki ljudje, kateri srčno radi vidijo Slovence v
svojih hišah, ko jim prinašajo denar! Pride dan plačila !
Goriška godba bo svirala odslej vsako nedeljo o poldne bodisi na Travniku bodisi .na trgu pred hotelom južne železnice. Kdaj bo imela Ljubljana enako godbo?
Nagrobna spomenika za čč. gg. M. B oltarja v Gorici in Adolfa Karmela v Komnu je izdelal naš domači klesarski mojster Blaž Bitežnik, nasproti pošte na dvorišču v Gorici.
„Slovanska knjižnica”. — V soboto je izšel 3. snopič tega važnega književnega podjetja ; obsega dve zanimivi povesti iz ruščine in dodana je Gregorčičeva „Naša zvezda” v cirilici. Prihodnji snopič izide v soboto in objavi slovaško povest „Protivja” iz peresa 20-letne gospodične. Dodana bo azbuka (cirilica), kakoršna bi bila po našem mnenju prikladna za slovenski jezik. Kot vaje za čitanje dodamo par pesmij v cirilici,
Ko bodo čitatelji s cirilico povsem domači, začnemo prinašati srbske, bolgarske in ruske pesmi in krajše sestavke v prozi s potrebnimi slovenskimi pojasnili. Enako bomo podajali krajše sestavke v drugih slovanskih jezikih. Tako hočemo pospeševati slovansko vzajemnost.
Opozarjamo, da kdor naročnikov knjižnice ne dobi do s r e d e po določeni soboti, naj še ne reklamuje, ker vsem naročnikom je ne moremo razposlati že v soboto, kajti delo pri knjigovezu gre bolj počasi od rok.
Tudi ljubljanski „Slovenec” je pohvalil to književno podjetje z obširnejšim poročilom.
Misijon. — Od 5. t. m. imajo na Lju-bušnjem pri Kobaridu misijon; trajal bo do 12. t. m. Vodijo ga čč. gg. Lazaristi iz Ljubljano. — V adventu bo misijon v slovenskem jeziku v goriški cerkvi sv. Ignacija; vodila ga bosta čč. gg. Doljak in Tomazetič.
Nova posojilnica. — Lep izgled nove cerkljanske posojilnice je vspodbudil tudi rodoljube v Tolminu in okolici, da so ustanovili prepotrebno „ljudsko posojilnico in hranilnico”. Načelnik je preč. g. dekan Jos. Kragelj, namestnik c. kr. notar dr. pl. Premerstein; denarničar župan g. Ljud. Kacafura, namestnik č. g. kaplan Ivančič, tajnik g. Oskar Gabrščik, njegov namestnik g. Jož. pl. Premerstein; knjigovodstvo sta prevzela gg. Hier. Kacafura in Mih. Štrukelj. — Nadzorniki so čč. gg. župniki v Volčah, Ročah, v Nemškem Rutu in vikarij v Drež-nici. — Nadejamo se, da novi denarni zavod začne čim prej poslovati; ni dvoma, da bo dobro uspeval. S to posojilnico storili smo na Goriškem važen korak naprej na lestvi narodnega blagostanja.
„Radogoju", podpornemu društvu za slovenske visokošolce, pristopil je kot usta-novnik tudi g. Oskar Gabrščik, posestnik in trgovec v Tolminu ter plačal 100 kron. Bog daj obilo posnemovalcev.
Laški „konservativci”, ki se zbirajo okoli „Ecco del Litorale”, so že pogosto pokazali, da so s „Corrierovci“ vselej enih mislij, ko treba kako gorko zasoliti nam Slovencem. Tudi poreče uprašanje o slovenskih
šolah v Gorici je zopet združilo „Ecove" in „Corrierovce11 pod eno zastavo. Že lani je prof. S e s s i g v mestnem šolskem svetu glasoval proti potrebi slovenskih šol v Gorici in dokazal s tem, da ne umeje naukov katoliške cerkve, katero zastopa v rečeni šolski oblasti. V soboto pa je „Eco“ doslovno priobčila vodeni utok mestnega starešinstva proti sklepu deželnega šolskega sveta, da je zapreti dve novi laški šoli, kateri je mestni zastop otvoril brez potrebnega višjega dovoljenja. „Eco“ je dodala celo prilogo, da je mogla objaviti oni utok, s katerim je pa osmešila le sebe in — razkrila sreč in obisti svojih urednikov. — In vendar podpira ta list premnogo Slovencev in izhaja edino le s pomočjo tiskarne, katero večinoma podpirajo Slovenci! Ali bomo še dolgo podlaga takej — tujčevi peti ? !
Na Vogerskem obhajali so pretekli teden 400-letnico tamošnje župnije. Cerkvene slovesnosti začele so v četrtek in končale v nedeljo. V četrtek in petek imel je pa dva cerkvena govora preč. g župnik Anton Berlot, v soboto kapucin č. o. Kostantin Škodnik, v nedeljo je pa govoril veleč. g. dr. F a i d u 11 i iz Gorice o pomenu te 400-letnice in na kaj nas spominja. Slovesno sv. mašo služil je dekan preč. g. Ant. Hvalica. Ljudstvo se je pridno udeleževalo cerkvenih pobožnostij. Domači mladeniči m dekleta so lično okrasili cerkev.
Samomor. — Na Vojščici pri Komnu se je obesil neki Avgust Pirc v podstrešji svoje hiše. Uzrok nesrečnemu koraku bili so baje domači prepiri. Zapustil je 7 otrok. Pokopali so ga brez duhovnika zunaj pokopališča.
Okrajno sodišče za Brda. — Iz Brd
nam pišejo: Znana je srčna želja vseh Britev, da bi dobili svojo c. kr. okrajno sodišče in davkarijo. Toda vse dosedanje prošnje in peticije bile so brez uspeha. Ker je pa občinsko starašinstvo v Ločniku sklenilo, delati na to, da se župmija loči od goriškega in priklopi gradiškemu okraju, bilo bi dobro, ko bi ob enem Brici ponovili svoje prošnje za samostalno sodišče. Ako bomo stanovitno prosili, se nam najbrže posreči. Za vzgled naj nam bodo Kobaridci, ki vstrajno delujejo za samostalno sodišče. — Ako se nam to posreči, ne bo treba našim ljudem hoditi vsak hip v Gorico in v Kormin in veliko denarja in časa prihranijo v povzdigo svojega blagostanja. V ta namen naj bi se združile vse prizadete občine za skupno novo prošnjo, pa tudi „Slovenski Jez“ se jim lahko pridruži!
Županstvo v Kobaridu naznanja, da sloveči trg ali sejm o zahvaljnici bo letos 20. t. m.
Za častnega občana g. Ign. Gruntarja naročilo je v naši „Goriški tiskarni“ primerno diplomo.
Biljana, 31. oktobra. — Dne 29. t. m. imeli smo pri nas ples, ki se je spremenil v teku popoldneva v krvavi ples in končal z razbitimi glavami. Da se mladi „srbopetnežD o takih prilikah med seboj zlasajo, to je podedovani greh, dokler nam ne prisije žar o m i k e, da so se pa tega poboja v Biljani
— udeležili tudi možje — očetje — to pa je sramotno — to je žalosno!
Celo oče „podeštat“, hoteč duhove pomiriti, moral je vsled potresa svojega telesa, katerega je uzročila — neprijazna roka, svoj klobuk poiskati — pobrati ga in hitrimi koraki iskati zavetja v svoji hiši, kamor ne sega sovražna pest.
Dne 5. novembra bode ples na Dobrovem, kjer so fantje vrli Slovenci, kajti po vsakem končanem plesnem koščeku kriče na plesišču reditelji plesa: „Serveto Signori!“
S Tolminskega. — V okrajni učiteljski konferenci v Tolminu dne 19. oktobra bila sta izvoljena v c. kr. okrajni šolski svet dosedanja dva zastopnika: g. Andrej Vrtovec, učitelj v Tolminu, in g. Ivan Kraj-n i k, učitelj v Podmelcu. S to izvolitvijo je učiteljstvo tolminskega okraja odločno pokazalo svojo zavednost in značajno prostovoljnost. — V kratkem bodo tudi volitve občinskih zastopnikov. Gg. župani in podžupani (starešine), p o s n e m a j t e gg. učitelje in učiteljice. Volite pred vsem narodne, zavedne, pametne, za šolo, omiko in pravi ljudski blagor unete može, može neodvisne in nevstrašene. Ne volite kimov-cev, ki ne bodo zagovarjali vaših koristij ! !
Fotograf Jerkič* se preseli na Travnik št. 11. poleg škofijske kapele. Atelicr (delavnica) bo lepo napravljen in po zimi zakurjen. —
Mraz In sneg začela sta svojo zimsko pesem. V torek in sredo zapadel je sneg po hribih in tudi na Krasu. V sredo pihala je mrzla in huda burja. Vsled padlega snega pritisnil je mraz. V Gorici imamo prav neprijetno vreme.
Iz Sovodenj prejeli smo obširen popis o dohodu in sprejemu novega vikarija č. g. Antona Juga, ki je došel tjekaj iz Vrtojbe 7. t. m.; popisa ne moremo priobčiti v celoti, dasi nas je dopisnik za to še posebe naprosil. — Dan je bil deževen, vendar se je ljudstvo živahno pripravljalo na sprejem. Sredi vasi stal je slavolok s primernimi napisi in okrašen z zastavani: tudi po vasi so bile razobešene zastave. Tudi prenovljena vi-karijska hiša bila je okrašena. — Pred slavolokom bili so razvrščeni otroci s šopki cvetic v rokah, katere sta oskrbela vrtnarja pri baronu Bianchi-ju gg. Pelicon in Cijan. — Sprejem je bil prav presrčen, spremljal ga je župan g. Kodermac, a pri slav doku ga je pričakoval gospodarski svet, na čelu mu g. J. T o m š i č. V imenu šolske mladine sta ga pozdravile učenki Kodermac in Tomšič in podarile mu dva šopka cvetlic; pozdravil ga je tudi g. učitelj in obč. tajnik Iv. Benko. Po sprejemu šel je vikarij v cerkev in od tam v svoj novi dom.
Tržne cene v Gorici. — Kavi cena nekoliko pada; zdaj jo prodajajo: santos 156 do 158, sandomingo in java po 168, porto-riko 180 do 188, moka 185, cejlon 192. — Sladkor 38'/s do 39. — Petrolij 18, v zabojih 5'70. — Slanina 70. — Maslo surovo 85, kuhano 92.
Moka št. I. gld. 10-63, št. II. gld. 13-—, št. III. gld. 11*80, št. IV. gld. 11*80, št. V. gld. 10*60. — Otrobi debele 5 40, drobne
6*— Turšiča bela 6*—, domača nova 6*— do 6*20, stara 6*50 do 6*70.
Naš „Primorec" se lepo razvija, kakor vidijo naši gg. čitatelji; mi storimo zanj več nego smo odljubili. — Ako gg. naročniki žele, da ostane tudi zanaprej tak, naj nam skušajo pridobiti novih naročnikov, kajti tako cenega časopisa nimamo Slovenci, kakor je naš „Primorec". — Kdor kaj dolžuje, naj se požuri izpolniti svojo dolnost. Zlasti pa opozarjamo tiste gospode, ki prejemajo po več iztisov, za-se in za druge, a niso poslali naročnine, da bi se čim prej odzvali našemu o-pominu. Mi imamo z listom veliko stroškov, naj se nam točno plačuje vsaj to, kar nam gre.
Tržaške novice:
Zaplembe irredentovskih tiskovin so na dnevnem redu. Te dni je državno pravdništvo zaplenilo zbirko irredentovskih pesmij, ki je četrta te vrste; naslovima „Ganti della patri a" (domovinske pesmi —a ta domovina je Italija, to se umeje). Izdalo in založilo jo je skrivno društvo „Circolo Garibaldi" v Trstu. Ko bo vlada utemeljavala izjemno stanje v Pragi z zaplenjenimi članki v nekaterih časopisih, pokličejo naj ji češki zastopniki v spomin zaplenjene irredentovske tiskovine v naših pohrajinah.
Pošta iz Italije ima skoro redno velike zamude, včasih za cele dneve, kar dela trgovcem mnogo sitnostij. Zato se je tržaška borsa obrnila do poštnega vodstva s prošnjo, da bi bila v Vidmu vedno na razpolago ena lokomotiva s poštnim vozom : kedar bi itali-lijanska pošta zaostala (s to pošto pridejo pisma itd. tudi iz Švico in Francije), pripeljal bi jo ta „poštni brzovlak". Da bi pa ta pošta tudi vedno hitreje dohajala v Trst, prosi borsa, da bi se jutranji poštni vlak, ki gre iz Gorice ob 9*15, spremenil v brzovlak. — Taka spremenila bila bi res jako ugodna!
Anarhisti v Trstu. — Redarstvo je zaprlo v sredo 30-letnega Jožefa Rovigo in 30-letnega Gregorja Petriča, ker sta na sumu anarhistiških agitacij.
Tržaško porotno sodišče začne svoje delovanje 15. t. m. Na vrsto pridejo kar štiri tiskovne pravde zaradi razžaljenja časti in sicer: 18. t. m. proti uredniku „Naše Sloge" g. M. Mandiču; toži g. volovski nadučitelj Grossmann. — 21. t. m. bo sedel na zatožni klopi „Piccolov" urednik Avgust Ro c c o, 24. t. m. pa „Mattinov" urednik Matcovich; 25. bo obravnava proti R. J e-r a 11 i, ki je ob tržaških volitvah izdal nekoliko številk nekega lista „Ri s o r gi me n t o" in si ž njim nakopal tiskovno pravdo.
Nesreče. — V sredo je huda burja po-valila po tleh 72-letno Terezo Bo gori č, ki se je precej močno poškodovala. — 12-leten deček Oskar Franko prišel je pod konje in voz in se močno poškodoval. — Oplašila sta se dva konja v ulici S. Z a c a r i a ; prekucnila sta voz, s katerega je blago zletelo na vse strani. — V sredo je bilo v Trstu več majhnih požarjev v hišah; večje nesreče so ognjegasci hitro odvrnili. ■
Slabo vreme imeli so v sredo naši mornarji; morje je bilo jako nemirno. Parnik „Arciduca Massimigliano*, ki je imej. priti iz Benetk v Trst ob 6. zvečer, blodil je celo noč po morju ; zaneslo ga je proti Piranu.
Tržaške trgovce je hudo zadel korak južne železnice, da v svoje založnice v poslopju B ne sprejema več blaga. Trgovci bodo imeli najmanj 100.000 gld. škode zaradi tega.
Dva Grka delo je redarstvo pod ključ. Bila sta gosposki opravljena in oblazila sta vse Grke v Trstu, nabiraje naročnike za neki časopis. Redarstvo je izvohalo, da moža sta sleparja in ju je zaprlo.
Samomori v Trstu so postali že nekaj navadnega. V nedeljo so izvlekli iz morja mrtvo truplo 40-letnega trgovskega' pomočnika Dominika B u i ć a. Najprej si je prerezal žile in potem skočil v morje.
„Tržaški Sokol" ima telovadne vaje vsak petek od 8. do 10. zvečer; vsako sredo od 3. do 4. popoldne je telovadba za dečke, kar je vse hvale vredno. — Tamburaški zbor istega društva ima svoje vaje vsak ponedeljek in četrtek ob 8. zvečer.
Požar. — V Skednju nastal je 1. t. m. v poslopju Jakoba Sancina. Gasilci so neutrudno delali in celo iz gorečega poslopja rešili okoli 30 kvintalov sena. Škode je kakih 1.500 gld.; poslopje je bilo zavarovano.
Pevsko društvo „Slava" pri Sv. Mariji Magdaleni v Trstu prav lepo napreduje, kar je vsem Slovencem tistega dela v veliko veselje. Le tako naprej !
Slovenska zastava tudi v Trstu že ni več varna. Neki Slovenec v mestnem oddelku sv. Ane je odprl svojo tridnevno gostilno in razobesil slovensko trobojnico. Toda prišli so redarji in zastavo odnesli. Ko se je gospodar temu upiral, dejal je redar: Slovenci v Trstu nimate pravice razobešati takih zastav, ki niso prave. Tudi redarski (policijski) svetnik je pozneje enako govoril gospodarju. — Tako daleč smo torej že! Cesar irreden-tovci ne morejo videti kot znak pravega av-strijanstva, to preganjajo tudi vladni možje. Uboga Avstrija!
Šolstvo. — Tržaški mestni zastop usi-Ijuje v slovenski okolici laške vsporednice, dočim za razvitek slovenske ljudske šole stori kar najmanj mogoče. Toda namestništvo je začelo posegati umes in zahtevati, da se razširijo šole tam, kjer se pokaže potreba. V soboto bo v seji mestnega zastopa razgovor o enem takem predlogu namestništva zaradi razširjenja škedenjske šole. Tudi Rojančanje so prosili, da bi se razširila tamošnja šola.
Nesreča. — 8-letni učenec Just Jelen iz sv. Križa padel je blizu svojega doma raz voz in si zlomil desno nogo. Odpeljali so ga v bolnico.
Izpred sodišča. — Pred tržaškim deželnim sodiščem se je morala v ponedeljek zagovarjati 20-letna blondinka Virginia A z z o 1 i n i radi javnega nasilstva, storjenega nevarnim žuganjem, Azzolini je imela dlje časa znanje z nekim Ferdinandom Petronijem, kateremu znanju je bil konecMa, da je Pe-
tronio poročil neko drugo, po imenu Katarina Vidali. Azzolinki je zavrela seveda kri in v „sveti" jezi je zapretila Vidaljevi, da jo usmrti pred oltarjem. To žuganje privelo je ubogo Azzolinko na zatožno klop.
No, sodišče je menda uvaževalo izredne okoliščine in opravičeno razburjenost zapuščene revice in jo je spoznalo nekrivo. — Tudi Josipa Zavadlava, doma tam od Komna, toženega radi krivega pričanja, spoznalo je sodišče nekrivim.
Ostala Slovenija
V	Rovinju bo pred prihodnjim porotnim sodiščem zanimiva tiskovna obravnava proti znanemu uredniku puljskega lahonskega lista „Giovane Pensiero" M a r t i n o 1 i c h u. Toži ga duhovnik Nikola Turato s Krka zaradi žalenja časti. Tožitelja bo zastopal dr. Vitezič; kot priče nastopijo baje tudi kapiteljski vikar dr. Volarič, odvetniški kandidat dr. Trinajstič in drugi hrvaški rodoljubi.
Novo društvo v Vipavi. — V nedeljo 5. t. m. vršila se je volitev odbora novega društva, ki se je ustanovilo pod imenom „Kmetijsko rokodelsko bralno društvo11. Izvoljeni so Jjili nastopni gg: Predsednikom g. Anton Pavlin, njega namestnikom: g. Ivan Mesesnel, tajnikom: g. Fran Dolenc, blagajnikom: g. Štefan Zorko, Odbornikoma g. Ivan Orel in g. Štefan Poniž. Namen društva je, da se slovensko priprosto ljudstvo izobražuje s čitanjem časnikov, kar je hvalevredno. Posebne zasluge ima g. Štefan Hrib, ker je sobo prostovoljno in brezplačno pripustil društvu.
„Zveza slovenskih posojilnic". Društvo „Zveza slovenskih posojilnic" v Celju obstoji že deset let pod predsedništvom državnega in deželnega poslanca g. M. Voš-njak-a. To društvo ima namen, pospeševati ustanovitev posojilnic. Slovenci imamo sedaj že blizo sedemdeset posojilnic.
Društvo prirejalo je pred leti shode, na kojih so se odborniki mnogo trudili, da so se vstanovile nove posojilnice.
Zdaj izdaja to društvo „Letopis slovenskih posojilnic".
V	Mariboru in v Celovcu niso sprejeli letos v tamošnje semenišče čeških bogoslovcev prvoletnikov. Ali se boje Cehov" ?
Volilni shodi. — Gospod deželni in državni poslanec štajerski Miha Vošnjak bode poročal o političnem položaju: V soboto dne 11. t. m. zvečer ob 6. uri v Mozirju v gostilnici poštarja Gosičarja, v nedeljo 12. t, m. ob 10. uri dopoldne v Gornjem gradu v čitalnični dvorani in popoldne ob 4. uri v Ljubnem v Podslemeniškovi gostilni. O teh prilikah predstavi se tudi g. dr. Juro Krašovec, odvetnik v Celju, kot kandidat za mesto deželnega poslanca, ki ga volijo mesta in trgi celjske mestne skupine dne 21. t. m.
Volilni shod v Žalcu. — Dne 29.
oktobra bil je sijajen volilni shod v Žalcu na Štajerskem. Velika dvorana gospoda župana
Hausenbichlerja bila je natlačena. G. Mihael Vošnjak povdarjal je v svojem govoru važnejša uprašanja, s kojimi se peča državni zbor. Omenil je izjemno stanje v Pragi in stališče slovenskih državnih poslancev. Razlagal o volilni reformi, o krizi ministerstva in o sestavi državnega zbora. O tej priliki bilje dr. Juro Krašovec proglašen kandidatom za deželni zbor. G. dr. Josip S e r n e c, deželni poslanec, predlagal je dve resoluciji, ki ste bile z navdušenjem sprejete:
1. „Zbrani narodni volilci v Žalcu pričakujejo od slovenskih državnih poslancev, da bodo brezizjemno glasovali proti odobrenju izjemnega stanja v Pragi in se ne bodo vdali vladnemu predlogu.
2) Volilci v Žalcu obžalujejo, da vladni organi skušajo osnovati v malih mestih in trgih na Spodnjem Štajerskem čisto „nemške šole".
G. dr. Rakcž, zdravnik v Ljutomeru, dobil je službo okrajnega zdravnika v Šmarji pri Jelšah.
Nemška šola v Ljutomeru. — Naučno ministerstvo je zavrglo pritožbo krajnega šolskega sveta ljutomerskega zoper naredbo dež. šolskega sveta štajerskega, s katero se je naročila ustanovitev nemške šole in posebnega nemškega krajnega šolskega sveta v tem slovenskem trgu. —■ Desetim ljutomerskim nemčurjem je vlada ustanovila samonemško šolo, v katero se bodo sedaj lovili slovenski otroci, kor nemških tam ni, tisočem in tisočem Slovencev v Gorici in v Trstu pa ne mara pomagati do njih pravice. Ljubljena Avstrija, ti si pač res zavetišče pravice, pravičnosti in jenakpravnosti!
Uzorcn uradnik. — Interpelacija poslanca dr. A Gregorca in tovarišev zaradi postopanja nekega sodnega uradnika v Celju slove: „Tekom meseca septembra t. 1. razpravljalo se je pri c. kr. okrožnem sodišču v Celju na južnem Štajerskem o pravdi, katero je bil lastnik pivarne v Žalcu g. Kukec naperil zoper bivšega svojega upravitelja g. Pivca. Mnogo gostilničarjev je bilo pozvanih na pričanje. Preiskovalni sodnik je bil neki še mladi avskultant, g. dr. Glas, kateri ni slovenskega jezika kar nič zmožen. Govori se, da je bil v Celje premeščen, da se ondu slovenski šele nauči. Temu morebitnem namenu svojih predpostavljencev težko da do-tičnik ustreže, slovensko prebivalstvo pa niti hip ne more želeti, da sodi tak sodnik še nadalje slovenskim strankam. Kakor zatrjujejo podpisanim interpelantom najveredostoj-nejši svedoki, gospod Josip Lipuš župan, Anton Kožuh v Višnji vesi, Alojzij Virbnik krčmar in cerkveni ključar, vede se mladi avskultant gospod dr. Glas napram slovenskim strankam jako nedostojno, žaljivo, da surovo ter psuje slovenski narod na nečuven način. Tako je pri rečeni pravdi 70 starega Alojzija Virbnika, veterana izza vojne pod maršalom Radeckim I. 1848 in 1849, surovo psoval: „Vi ste največji, najneumnejši bedak". Neko drugo pričo, krčmarja Janeza Felicijana uprašal je avskultant: Ali znate nemški ? Na zanikavni odgovor priče rekel je dr.
Glas: „Škoda, da se je rodila taka svinja“. Take izbruhe divjega sovraštva zoper kak narod je povsod obsojati, najmanj pa jih je trpeti v kaki c. kr. sodni dvorani. Podpisani poslanci uprašajo torej Njega ekscelenco gospoda pravosodnega ministra : 1. Ali se hoče Nj. ekscelenca o teh nečuvenih dogodbah takoj prepričati ter 2. ali je voljan s primerno strogostjo in odločnostjo postopati, da se taki obžalovanja vredni dogodki pri c. kr. sodnem osobju na slovenskem ozemlji jeden-krat za vselej preprečijo ? Na Dunaju, 27. oktobra 1892. Dr. Gregorec, Klun, dr. Ferjančič, dr. Gregorčič, dr. Bulat, dr. Vašaty, Borčič, dr. Slavik, Šupuk, Sokol, Biankini, dr. Šamanek, Perič, Vohanka, Vošnjak, Da-par, dr. Kvekvič, Spinčič, Globočnik, dr. Lar ginja.
Iz Podgrada pišejo: „Naš dosedanji sodnik g. Matija Rutar, zapustil nas je včeraj. Bralno društvo poslavljalo se je od njega na predvečer njegovega odhoda. Člani društva udeležili so se tega večera skoro polnoštevilno. Društveni predsednik napil je odhajajočemu zvestemu članu, dobremu prijatelju in vestnemu uradniku, za kar se je g. sodnik v lepih besedah zahvalil. Bilo je še družili napitnic od strani uradnikov, duhovščine itd. Pri tej priliki pozdravljen je bil tudi novi sodnik g. Cristofoletti. V veseli družbi, ki se je razšla pozno v noči, spominjali smo se tudi vseučiliščne mladine in zložili za „Rad o goja* 86 kron*.
Razgled po svetu
Novo ministerstvo.— Cesar je sprejel ostavko Taaffejevega ministerstva; vsak dan pričakujemo, da uradni list to objavi. Knez W i n d i s c h g r a t z se pogaja z raznimi strankami (bolje z raznimi načelniki strank), da bi sestavil novo ministerstvo. Delo mu ne gre nič kaj izpod rok; vsak hip prihajajo druge vesti. Levičarji hočejo imeti preveč u-pliva, čemur se upirajo konservativci; zadnji bi zopet radi kaj več dobili, česar levičarji nočejo. Ako se knezu ne posreči, da do danes ali jutri sestavi ministerstvo, se odpove tej nalogi. — Iz tega, kar se zdaj kuha na Dunaju, ne more biti za nas nič dobrega. Toda te razmere ne bodo dolgo trajale, tipamo, da slovenski poslanci stopijo v odločno opozicijo, ako bo treba.
Knez Alfred Wiiidischgr8tz, ki sedaj sestavlja ministerstvo, se je rodil dne 31. oktobra 1851. v Pragi. Učil se je prava na vseučiliščih v Bonu in Pragi. Na poslednjem vseučilišču je dobil doktorstvo prava. Kot mlad jurist je imel važno pravdo, ki se je tikala njega in pravic njegove rodbine. Praški magistrat ga je pozval, da pride k vojaškemu naboru. On se je proti pozivu pritožil, ker je njegova rodbina do 1806. leta spadala med neposredne stanove nemškega cesarstva. Po tilenu 14. nemške zvezne pogodbe dne 8. junija 1815. se je bilo določilo, knežje in grofovske rodbine, katere so poprej spadale med neposredne stanove nemške države, so proste
vsake vojaške dolžnosti v vseh zveznih državah. Državno sodišče je pa njegovo pritožbo zavrglo, ker so pred državnim zakonom vsi državljani jednaki in vse jednako veže vojaška dolžnost. Vsled tega je knez vstopil v vojsko in je še sedaj po svoji stopinji nadporočnik deželne hrambe. Po očetu je podedoval članstvo gosposke zbornice. Leta 1883. je bil imenovan članom državnega sodišča. To leto je bil voljen v deželni zbor, v katerem je zagovarjal stališče zgodovinskega plemstva. V deželnem zboru je zagovarjal Riegrov predlog o volilni reformi. Leta 1884. je pobijal Herbstov predlog o omejenju okrajev po narodnosti in se izrekel za Fačekov jezikovni predlog. Poslednja leta se je posebno trdo držal stališča, da se imajo izvesti dunajske punktacije in je zaradi tega sedaj precej priljubljen pri levičarjih. Po razdelitvi deželnega kulturnega sveta je on prišel v nemški oddelek. Predlanskim je bil v delegaciji poročevalec o proračunu ministerstva zuanjih stvarij in se je tedaj izrekel proti Zalinger-jevi zahtevi glede obnovljenja papeževe svetne oblasti. On je osebno za obnovljenje papeževe svetne oblasti ali to bi se moralo zgoditi mirnim potom s porazumljenjem z Italijo, 3 katero je v zvezi Avstrija. Lani je bil imenovan drugim podpredsednikom gosposke zbornice in letos je predsedoval avstrijski delegaciji. Tukaj se je z vso odločnostjo uprl, ko so Mladočehi hoteli govoriti o češkem in delegat Klaič o hrvatskem pravu. Letos je bil imenovan tudi tajnim svetnikom. Posebno se nam zdi treba omeniti, da je poročen z Gabrijelo princezinjo Auerspergovo, hčerjo kneza Vincenca Auersperga, ker rodbina Auerspergov igra posebno vlogo v avstrijski, zlasti pa češki parlamentarni zgodovini in je tesno zvezana s takozvanim ustavoverstvom v Avstriji. Odlikovan je tudi z redom zlatega runa ter je tudi član virtemberške prve zbornice, katerih zborovanj se pa ne udeležuje.
Delavski izgredi na Dunaju. — V
petek zvečer primerili so se na Dunaju krvavi izgredi in to v najlepšem delu notranjega mesta. Društvo prijateljev napredka sklicalo je bilo shod, na katerem se je imelo posvetovati o vladni volilni predlogi. Udeležba je bila samo povabljencem dovoljena. Pred zboroval iščem zbralo se je nad 2000 delavcev, katerim pa niso dovolili vstopa. Delavci pozdravljali so prihajalce s klici: „Slava splošni volilni pravici", nekatere znane nasprotnike pa tudi s primernimi psovkami. Kronawetter je bil navdušeno vzprejet. Razburjenost mej zbranimi delavci rasla je čedalje bolj in naposled začeli so naskakovati zborovališče, da si pribore vstop. Policija jim je branila in nastal je krvav pretep. Več delavcev je bilo nevarno ranjenih, takisto tudi nekateri redarji. Ker se opetovani naskok ni posrečil in so dobili redarji pomoč, umaknili so se delavci izpred Ronacherjeve palače, v kateri se je vršilo zborovanje. V manjših trumah hodili so prepevaje delavsko marzeljožo po ulicah in naposled uprizorili zopet veliko demonstracijo pred stanovanjem dra. Koppa. To je bila prva krvava demonstracija za splošno volilno pravico, prvi odgovor na postopanje ko-
aliranih parlamentarnih strank. Izgrede mora vsakdo obsoditi, a priznati, da so jih zakrivili v prvi vrsti nemški levičarji, tista stranka, ki je naši državi največ škodovala in nič koristila. S to demonstracijo začeli so za svojo pravico boreči se delavci svoje grožnje dejansko izvrševati. Pretili so, da ne bodo zaostajali za svojimi belgijskimi tovariši.
Med Poljaki začelo se je čedalje bolj širiti protižidovsko gibanje. Zlasti zadnje čase so začeli čedalje huje pisati proti Židom. Da ni že prepozno, kajti Židje imajo že preveč bogastva in moči v rokah!
V	Pragi so pri volitvah v mestni svet Mladočehi pridobili velikanske uspehe vkljub vsem izjemnim naredbam. Volilci so mirno šli na volišče in oddajali mladočeškim kandidatom svoje glasove, da so Mladočehi pridobili več novih mandatov; odslej bodo Sta-ročehi in Mladočehi po priliki enako močni. To je najveljavniša demonstracija proti izjemnemu stanju.
V	Galiciji začeli so volilci hrbte obračati dosedanjim poslancem. Zadnje dni se je vršilo več volilnih shodov, ki so izrekali poslancem nezaupnice, ker so se ti postavili proti razširjenju volilne pravice. — Čas bi že bil, da bi poljski narod poslal bolj slovanske poslance na Dunaj!
V	Zagrebu se je vršil v nedeljo delavski shod, ki je sprejel resolucijo, podati saboru peticijo, s katero bi zahteval volilno pravico vsem 21 let starim moškim osebam.
Hrvaška deputacija. — Zbor hrvaških duhovnikov je sklenil, poslati k cesarju in papežu prošnjo, naj bi vendar že imenovali nadškofa za Zagreb, ki ga željno pričakuje že tri leta. — Deputacija je takoj šla v Budimpešto, a cesar je ni sprejel; zdaj se napravlja v Rim. Madjarji upajo, da deputacije tudi papež ne sprejme, a motijo se jako, kajti njih upliv je v Rimu ničev in papež si od Madjarjev ne da nič ukazovati, kako naj se obnaša nasproti svojim ovčicam.
Nemški cesar Viljem H. je baje izrekel željo, naj bi se prihodnje leto vršile skupne vojaško vaje avstrijske in nemške. Listi poročajo, da so merodajni avstrijski krogi zadovoljni s to mislijo in da nadvojvoda Albreht je zaradi tega šel v Berolin. Vaje bi se vršile ob meji saško-češki. — Pri nas v Avstriji je vse mogoče, zakaj bi to ne bilo? L. 1866. so nas Nemci tepli na onih mestih, kjer naj bi se prihodnje leto vršile skupne vojaške vaje! Kdo ve, da bi ne bilo to Nemcem v korist za one čase, ko zopet priderejo kot sovražniki čez mejo?
Na 0 gorskem nima vlada nič večjih skrbij od teh, kako bi dognala postavo o civilnem zakonu, kakoršen velja v Italiji. V ponedeljek se je posvetoval o tem ministerski svet pod cesarjevim predsedništvom; cesar še ni privolil, da vlada sme predložiti zbornici tak načrt zakona.
Na Pruskem končujejo volitve v deželni zbor. Ker se socijalisti niso udeležili, zmagujejo konservativci raznih barv proti liberalcem.
Po obisku ruskega brodovja na Francoskem. — „No rdel. Al Ig. Z tg“. tolmačila je po svoje obisk ruske mornarice v Toulonu, na kar jej je odgovoril ruski list „Novoe Vremja“ tako-le: Rusi razumevajo svoje dolžnosti proti prijateljskemu narodu povsem drugače, nego je navada v krogih trojne zveze. Bilo bi moči in tradicij Rusije nedostojno, izrabljati politične prijatelje. Brzojavka carjeva na Carnota je dokaz, da rusko-francosko prijateljstvo nima druge svrhe, kakor utrditev mira. Ako je Nemčija v istini miroljubna, potem se jej ni bati posledic ruskih svečanostij v Toulonu. Uzroki dogodb, katere je kronala carjeva brzojavka na načelnika Francije, bili so sicer znani, a vzlic temu jih je bilo treba obnoviti. Obisk francoskih mornarjev v Kronštatu bil je odgovor na tedaj obnovljeno trojno zvezo, naperjeno zoper evropski mir. Zavlačevanje rusko-nemških carinskih dogovorov in vojaške vaje v Alzaciji in Lotaringiji, ki so žalile narodna čutila Francozov, torej nemška politika je glavni uzrok presijajnim ovacijam, katere so bile ruskim mornarjem na Francoskem prirejene. Ako bi Nemčija tako kakor Rusija in Francija skrbela za ohranitev miru, morala bi ruske slavnosti na Francoskem drugače tolmačiti, kakor se je zgodilo. Car Aleksander III. vodi sam rusko vnanjo politiko. Na Francoskem vedo to dobro; carjeva brzojavka na Carnota pojasnila je svetu, kake težnje ima ruska politika.
Italijanske razmere. — Italija se nahaja v jako kritičnem položaju. Na tujih borzah pada italijanska renta čedalje bolj, zdaj pa se je bati, da odkloni francoska zbornica ukrepe latinske denarne konvencije, kar bi prouzročilo prenevarno gospodarsko krizo. Italijanska vlada se že pripravlja na to in da zniža kolikor se da vsakoletne potrebščine, začela se je radi znižanja števila stalne vojske dogovarjati z Avstrijo in z Nemčijo. Vojska velja največ, in ko bi se izvršilo izdatno znižanje bilo bi to drž. blagajni v veliko korist. Drugo pa je, bodeta li zaveznici, v prvi vrsti Nemčija, dovolili tako znižanje, s katerim bi se vojna sila trojne zveze čutno oslabila. Na Nemškem in v Avstriji se vojska čedalje bolj pomnožuje in težko da bi ti dovolili znižanje tretjega zaveznika, k večjemu, če bi ta grozil — z izstopom iz trojne zveze.
Y Italiji se anarhizem nevarno širi; v Milanu so v ponedeljek zaprli 63 anarhistov.
Neverjetna vest. — Angležki časopis „Daily Chronicle“ poroča, da se vrše pogajanja zaradi skupnih vaj avstrijske, nemške in italijanske mornarice v Jadranskem morju.
Med Francozi in Rusi postajajo razmere čedalje bolj prijateljske, tako da je Francoska vlada baje dovolila, da sme rusko vojno brodovje pripluti vsak čas v katerokoli francosko vojno pristanišče, kjer ga sprejmejo kakor svoje. Ako se potrdi ta novica, vedel bo ves svet, kak6 tesna zveza vlada med mogočnima državama.
Na Boigarskciu se kaj lepo razvija obrtnija, toda obrtnih izdelkov ni mogoče zadostno razpečavati, ker jim Turčija obtežuje
prihod v svoje zemlje z visokimi carinami. Poleg tega pa Bolgarija sama premalo brani tujim izdelkom v deželo. — Vlada bo nasa-jevala okoli Plovdiva gozde, da bi zboljšala podnebne razmere.
Med Francozi in Španci došlo je zadnje dni do prav presrčnih medsebojnih ovacij. Ker se španska vojska prav hrabro drži v bojih proti Marokancem, katere baje Angleži hujskajo, izjavili so Francozje v mnogih mestih svoje veselje nad temi dogodki. To je Špance tako razveselilo, da so v mnogih mestih priredili viharne demonstracije za Francoze proti Angležem. Španska vlada je ovirala take demonstracije, ker se boji kakih neprilik z mogočno Anglijo.
V Albaniji je nastala ustaja proti turškemu gospodstvu. Ustašev je nad 3000; vsi so dobro oboroženi.
Raznoterosti.
Velik gozdni požar nastal je v obsežnih carskih gozdih v Gorskem okraji v Kavkazu in trajal več dnij. Iz bližnjih garnizijskih mest prihiteli so vojaki gasit. Škoda se ceni na več milijonov rubljev. V plamenu je baje našlo tudi več ljudij smrt.
Spodletela sleparija. — Drzno sleparijo hotela je izvesti te dni neka beligrajska tvrdka. Naročila je v Oseku pri Sorgerju za 50.000 gld. lesovja. Sorger prišel je sam v Beligrad, da izroči blago in vzprejme denar, kakor je bilo dogovorjeno. Na kolodvoru v Belemgradu ga je policijski komisar Tarta-rovič Sorgerja ustavil ter mu zabranil vstopiti v mesto. Beligrajske firme ljudje hoteli so potem lesovje s plavov spraviti v mesto. Plavičarji pa so to zabranili in spravili vse plave na avstro-ogersko obrežje. Drugi dan naznanila je beligrajska tvrdka konkurs in se je pokazalo, da je bil policijski komisar podkupljen, da bi pomagal izvesti sleparijo.
Žaganje, sredstvo proti trtni usi. Govorili smo že o trditvi hrvaškega župnika gosp. Antona B o g e t i č a, da je žaganje najbolje sredstvo proti trtni uši; zdaj donaša „Obzor“ zopet daljni dopis iz Stubice, v katerem naznanja pristav g, Mato Babič, da seje sam preveril o istini te trditve. Trije bratje imeli so skupaj vinograd. Ko sta dela dveh bratov popolnoma propadla in ju je uničila trtna uš, ostal je tretji del zdrav in rodi še vedno. In kaj je bilo uzrok? Lastnik tega dela vinograda, ki je k o 1 a r, gnojil je z žaganjem in trohljivimi trskami ne imajoč drugega gnoja. Ta način gnojenja obranil je vinograd pred trtno ušjo.
Brezplačne uradne brzojavke. Av-
stro-Ogerska, Rumunska, Srbija in Bolgarska so sklenile mej saboj, da se vse uradne in službene brzojavke vzprejemajo in odpošiljajo brezplačno v vsaki teh posamičnih držav.
Kolera na Ogerskem tirja še vedno obilo žrtev. Pokazala se je tudi pri jedni škadroni huzarjev, vračajoči se iz Galicije na Ogersko.
Petdeset dnij je stradalo 11) letno
dekle na Ruskem; prehitela jo je noč blizo Rucina v moskavski guberniji na polju. Ker se je bala iti dalje, prenočila je pod malo slamnato streho. A po noči padlo je toliko snega, da jo je popolnoma zakril.
Še le 50 dnij pozneje izvlekli so revico izpod snega, popolnoma onemoglo, toda pri zavesti. Vsled stradanja postala je jako suha, koža pa bila ji je bela kot sneg.
Prva dva dneva bila je v omotici, a že po jednem tednu je popolnoma okrevala.
Vojak in cesarica. — Cesarico, sprehajajočo se te dni po dvornem vrtu v Budimpešti, ustavi vojak, kije stal na straži, in zakliče: „Stoj! Kdo si“? —Cesarica odvrne: „Jaz sem, cesarica". Vojak odgovori: „Če ste cesarica, prosim, da se vrnete v dvor, kajti po šesti uri ne smem nikogar puščati sem“. Cesarica se mu posmeje, pogleda na uro in pravi:
„Imate prav, res je že polsedmih*. Vojaka so radi nevljudnosti zaprli, ob jednem pa ga priporočili za povišanje radi njegove stanovitnosti. (?!)
Vojak menih. — Princ Edvard Schon-b u r g, sin podpredsednika gosposke zbornice, vstopi v benediktinski samostan. Tridesetletni princ ostavil je svojo sijajno službo stotnika v cesarjevi telesni straži ter se hoče posvetiti meniškemu stanu.
Zlč posledice zakonskega prepira.
— V Wolfersdorfu na Češkem sprla se je-žena z možem. Na to je skočila skozi okna na ulico, kjer je obležala takoj mrtva. Njen mož se je potem obesil.
Krščen Žid. — Dr. Bernard Gottlieb, koji biva od lani v Kočevju, dal se je sedaj krstiti.
Nevsmiljen oče. — Meseca marca zapustil je 35-letni delavec Jožef Mirtič iz Dvora v Novomeškem okraji petero otrok z ženo, katerim ni poslal od 15. maja dalje nika-korške podpore. Nedavno umrje žena in o-stavi petero omenjenih sirot.
Nesreča na železnici. Minoli četrtek popoldne ponesrečila se je naprogi južne železnice mej Zalogom in Lazami na Kranjskem neka dekla. Brzovlak vrgel jo je raz železniški tir v stranski jarek. Nesrečnica je vsled poškodovanja kmalu umrla.
Novačenje v Avstriji. — V zdravniško preiskavo v vseh treh razredih predstavilo seje letos 764.330 novincev, izmed katerih je bilo potrjenih 171.310.
Podporno društvo za slovenske ve-likosolce na Dunaju bo imelo svoj letošnji občni zbor v torek. 14. nov. ob 8. uri zvečer „zum alten Schottenthor", I. Schotter-gasse št. 7.
Izvrstno urejen amerikanski vinograd
nahaja se v stari vasi na Bizeljskem. Veščaki priporočili so Osojnika, lastnika vinogradar avstrijskemu vinorejskemu društvu, da bi mu naklonilo kak dar.
Železniški most preko Kanala La Mančke. — Za zgradbo tega mosta, ki bode vezal Francosko in Angleško, in sicer mesti Calais in Dover, vložila je neka družba na
angleško vlado prošnjo za dovoljenje. Ogromno delo dovrši se v šestih ali v sedmih letih in bode stalo 800 milijonov frankov.
Nesreča nikdar ne spi. — Na neki ladiji, koja podira v strugi Donave nevarne skale, počila je minoli četrtek dinamitna patrona. Razpok poškodoval je ladijo in ubil dva delavca.
Zaklad v ognjišču dobili so delavci na Dolenjem Avstrijskem pri razdiranju starega ognjišča, našli več malih vreč polnih Srebrnjakov.
Veliko razstavo v Chikagu zaprli so dne 30. preteklega meseca.
Ruski general (Dirko je te dni nevarno zbolel. Poklicani zdravnik, spoznavši, da je general otrovan, rešil mu jo s protistrupom življenje. Kuhar, ki je hotel zastrupiti svojega gospoda, se je potem sam zastrupil.
Sumi se, da je to delo nekega Nemca, ki je podkupil kuharja m potem izginol.
Kdaj začne starost? — Angleški listi se že dolgo bavijo z uprašanjem, kdaj začne starost. Nekateri pravijo, da s 50. letom, drugi trde, da traja mladost od 15. do 50. leta, od 50. do 70. leta moška doba, od 70 leta dalje pa doba starosti.
čudno sodišče. — V Dumnovu na Angleškem posluje čudno sodišče. Nekdo je določil zakonskima, ki se tekom jednega leta niti jedenkrat ne spreta, nagrado. Srečna zakonska dobita v plačilo kos slanine. Prigodi se, da minejo leta, ko se nihče oglasi.
Sodišče je letos dva zakonska para obdarilo s slanino. Ali odlikovale! so se baje že takoj po slavnosti med seboj sprli, ter tako dali odduška svojemu enoletnemu vzdrževanju.
Milo pomiri razburkano morje. — Mesto olja, ktero pomiri, kakor je bilo doslej znano, razljučene valove, uporabljajo sedaj nulo. Tekočina v koji se raztopi tri odstotke nrila, doseže isti vspeh, kakor olje, ako ga zlijejo v valovito morje.
Poročila morskih kapitanov o tem poskusu so jako ugodna. (?!)
Železnico Lašva-Travnik odprli so 26. bktobra. To je začetek one proge, katero bodo podaljšali čez dalmatinsko mejo do morja pri Spletu. Srečen začetek!
Ruska vojna mornarica. — Kakor se poroča iz Peterburga, naročilo je rusko pomorsko ministerstvo v inozemstvu 22 torpe-dovk, ki pomnože mornarico za obrambo 1'Uske obali v izhodnem ali baltiškem morju.
Germanizacija v Alzaciji in Loreni se prav marljivo goji. Od novega leta 1894 naprej se imajo voditi civilni registri v nemškem jeziku in bode vsa politična uprava v občinah samo nemška. Zdaj se uraduje še nemški in francoski. Ta odredba hudo zadene one mejne občine, ki so čisto francoske, katerim bode torej nemško uradovanje prizadevalo marsikatero nepriliko.
Čuden slučaj. — V Mostaru umrl je Hadži Vej iz Duranovič, ki se je še le vrnil iz Meke. Sedemdesetletna njegova mati je oslepela pred kakimi 5 leti. Ko je odšel v Meko, prosila ga je mati: Sinko, Bog ti pomozi.
Prosi	zame v	Meki,	ne bi li mi	Bog dal, da
zopet	spregledam"!	In res, na	veliko	čudo
spregledala je starka, ravno nekako ob istem času, ko so se romarski hadžije vračali iz Azefata. Raznesel se je bil pač glas, kako umirajo romarji, a starka se je tolažila, da je njen sin živ,	ker je	spregledala.	In res	se je
vrnil	zdrav,	a 20	dni pozneje umrl	je na
svojem domu v Mostaru. Zdaj starka pač vidi, a je še bolj žalostna, ker je čez toliko let zopet videla sina, potem ga pa tako naglo izgubila.
Dovtipno uradno poročilo. — Neki sodnik na Nemškem dobil je dopis višje instance, naj kot varuh poroča, kaj se je zgodilo z devetimi prašički, katerih ne najde nadvarstveno oblastvo v izkazu varovanče-vega premoženja. Sodnik je odgovoril na kratko: „Svinja je prašičke požrla", a nadvarstveno oblastvo ni bilo zadovoljno s tem pojasnilom ter je naročilo sodniku, naj naznani, kako to, da je svinja prašičke požrla. Sodniku se je to uprašanje zdelo abotno in pisal je nadsodišču: „Svinja je prašičke požrla, ker ni hotela, da bi dobili varuha in bili nadlegovani z nepotrebnimi dopisi". — Odgovor na to poročilo je bila kazen; nad-sodišče je naložilo dovtipnemu sodniku 15 mark globe, katere je ta rad plačal, češ: „Starega sem pa le zjezil vsaj za 30 mark".
Zasačeni ponarejale! novcev. — V Temešvaru zasačili so redarji glasovitoga ponarejevalca novcev Andrejeviča iz Veršeca in tri njegove pomagače, ravno ko so tja dospeli z vlakom iz Budimpešte, kjer se jih tudi že skrivaj opazovali. Nakupili so v Budimpešti več kovin, iz katerih so hoteli izdelavah srbske novce po 3 in po 5 dinarjev.
Nameravan beg kaznjencev. — V Garstenu na Gorenjem Avstrijskem preprečili se veliko nesrečo, ker so pravočasno zvedeli, da namerava pobegniti 14 na dosmrtno ječo obsojenih zločincev, ki so skupaj v jednem oddelku ravno nasproti železnice. Jeden bi se bil v temni noči spustil na vrt, kader bi vojak na straži šel okolu vogla, potem bi bil z železnim drogom ubil vojaka in oblekel njegovo obleko. Kot straža hodil bi bil tako dolgo gori in doli, da bi vsi tovariši se spustili na vrt. Ako bi se bila zločincem posrečila ta nakana, si je lahko misliti posledice. Vsi kaznjenci, ki so hoteli pobegniti, obsojeni so zaradi roparskih umorov.
Tuji novci v primeri s kronami. — Francoski frank velja 95 vinarjev, isto toliko jednaki novci dežel, ki imajo franku slično jednoto, to so: belgijski frank, italijanska lira, španska peseta, švicarski frank, rumunjski lev, srbski dinar in grška drahma; angleški šiling velja 1 krono 10 vin. in funt šterlingov 24 kron, ruski rubelj velja 3 krone 80 vin., nemška marka 1 krono 17 vin., nizozemski goldinar 1 krono 98 vin., portugalski mille-reis 5 kron 35 vin., danska krona 1 krono 32 vin., turški piaster 22 vinarjev in ame-rikanski dolar 4 krone 92 vinarjev.
Sredstvo proti davici. — Zdravniku v Karlsruhe prof. dr. Edvinu Klebsu posrečilo se je po dolgih poskušnjah sestaviti iz difteritskih bakcilov preparat, kateremu je dal
ime antidifterin. To sredstvo umori difteritske bakcile v človeškem truplu in so se dosedanje poskušnje obnesle prav dobro. Profesor Klebs se je pečal mnogo tudi s Ko-chovo iznajdbo proti tuberkulozi. Novi lek je po mnenji izumitelja sredstvo, ki utegne, ako se pravočasno uporablja, popolnoma ozdraviti davico.
Lep župan to! — Redarstvo je zaprlo župana mesta N i š na Srbskem; zaprlo je ž njim vred tudi več občinskih svetovalcev — zaradi velikanskih goljufij.
Anarhisti na Španskem. V tej nesrečni deželi postajajo anarhisti čedalje drznejši. V torek otvorili so v Madridu gledišče „Lic e o"; med predstavo priletele sta dve bombi v pritličje; petnajst oseb je mrtvih, veliko ranjenih. Sodi se, da so to storili anarhisti.
Grozna nesreča se je pripetila dne 4. t. m. v Santanderji na Španskem. Vnelo se je na ladiji „Cabo Mechechaco", na kateri je bilo mej drugim vkrcano tudi 20 zabojev dinamita in mnogo sodov petrolja. Nastala je grozna eksplozija in je vse moštvo goreče la-dije našlo smrt. Jednaka osoda je zadela moštvo parnika „Afonso XII"., kateri je prihitel na pomoč. Število žrtev je veliko, sosedne hiše so poškodovane, železnica razrušena in je bil hudo poškodovan vlak, ki je ravno ob času eksplozije prihajal na kolodvor; mnogo potnikov je bilo ubitih in ranjenih. Zgorelo je 10 bližnjih hiš. Sodi se da je okolu 150 oseb mrtvih, istotoliko pa težko ranjenih.
Bcrolinski dvor. — Te dni izšla je v Parizu prezanimiva knjiga „Berolinski dvor", v kateri se razkrivajo tajnosti privatnega življenja vseh odličnih osob na nemškem dvoru uštevši samega cesarja Viljema. Ob jednem s francoskim originalom izšel je tudi nemški prevod, a berolinska policija je takoj konfiskovala ta prevod in misli zoper vse knjigarje, pri katerih se je knjiga našla, postopati radi razžaljenja velečanstva. Iz francoskih listov je razvidno, da je knjigo spisal neki bivši diplomat, katerega je nekdo na berolinskem dvoru užalil in ki se sedaj maščuje. Trditve so baje podprte z neovržnimi dokazi.
S M E Š N I C E.
Obsedel je. Mlad človek izvlekel je iz vode neko dekle in pri tem činu postavil svoje življenje v nevarnost.
Oče (ves objokan): Plemeniti mladič, kak6 sem ti hvaležen. 200.000 pid. ali roka moje hčere — reci, kaj ti ljubSe?
Mladič (misleč, da s hčerino roko dobi gotovo tudi 200.000 gld.): Vaša hči mi je ljubša.
Oče: Dobro si izbiral! 200.000 gld. bi ti ne mogel dati, ker sem siromak, ali zato evo ti mojo hčer; Bog vaju blagoslovi.
*
* *
Zlobno. — Luk e c zdravniku: „Kak6, gospod doktor, vi še niste postali zdravstveni svetnik?"
Zdravnik: „Je pač tak6, mi zdravniki imamo preveč sovražnikov na tem svetu."
Luk ec: „Nu, a koliko še le na drugem"!
*
*	*
Nič ne de. — Oče: „Vi iščete roko moje hčere? Ali ne veste, da nima niti počenega groša?"
Snubač: „Nič ne de! Zat6 jih ima toliko več njen oče".
*
*	*
1’ri zobozdravniku. — Jurče je šel k zobozdravniku, ki mu je ročno izdrl zob.
Jurče Hvala, goSpod zdravnik, hitro je šlo. Koliko sem dolžan?
Zdravnik : „Dve kroni".
Jur če: „Kaj? To ste strašen človek, da za tako malo dela zahtevate toliko plačila. Lani sem izdrl zob pri našem konjedercu, ki se je trudil pol ure okoli njega, pa sem plačal samo dva groša“.
*
* *
Izvrstna klobasa. — Krčmar: „No, kaj pravite tej klobasi, ali ni izvrstna' ?
Gost: „Ako bi bila malo večja, ne rekel bi ničesa'.
*
* ■*. *
Ezoren mož. — Urša Špeli: „Zares, moj mož bi mogel služiti vsem drugim za uzor. Verujte mi, da na svetu ni grdobije, kateri bi se on ne bil že odvadil. *
* *
Škodoželjnost. — „No Jaka, zakaj se pa tako zvesto smeješ'?
Jaka: „Ker mora našega gospodarja danes strašno roka boleti'.
„Zakaj pa?“
Jaka: „Dal mi je dve zaušnici.'
*
*	*
Olajšujoča okolnost. — Sodnik: „Najpoprej ste ukral 60 gld. in potem zopet 40 gld., kaj bo z vami?'
Z a toženec skesano: „Vidijo, gospod sodnik, saj sem se drugič že za 20 gld. poboljšal'.
*
*	*
Tudi uzrok. —A.: Dragi prijatelj, tvoja sestri-čina je ljubezniva deklica, jaz bi jo rad vzel za ženo'.
B.: „Za Boga, nikar ne delaj tega!'
A.	: „Zakaj pa ne?“
B.	: „Ne zna igrati na glasovir.'
A.	: „No, saj to ni nikaka nesreča!'
B.	: „Da, prijatelj, to je nesreča, kajti ne zna igrati — igra pa vendarle'.
Izdajatelj in urednik A. Gabršček.
Tiska „Goriška Tiskarna' A. Gabršček.
Tiskovine
za duhovske urade in šole priredi naša tiskarna še le čez poletje. V kratkem času svojega obstanka jej to doslej še ni bilo mogoče.
Prodajalcem tiskovin
na deželi naznanjamo, da imamo doslej v zalogi malotne tožbe, prošnje za izvršbo rubeža in pooblastila. Druge tiskovine priredimo na zahtevo v par dneh po naročilu.
Gg. c. kr. poštarji
dobe v naši „Goriški tiskarni' po zmerni ceni „Gassastand s-Au s wei ss“, Verzeichniss - a Conto-Abfuhren in pobotnice za prejemanje svoje plače.
Gg. župani
dobe v naši „Goriški tiskarni' po zmernih cenah: prevdarke, sklepe računov, domovnice vročilne liste, povabila v urad, vabila k sejam, zapise za mrličem itd. sploh vse tiskovine, katere potrebujejo.
(jrostimica! . “ ®. k
Ang1. Boilc,
priporoča se Slovencem. Toči izvrstna vina in dobro pivo. — Posebno izborna je kuhinja in sprejema po nizki ceni naročila na kosilo in večerjo. — Svoji k svojini!
jŽi ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^
& & &
& & & &* f$-&
tv & & 5$-5$-
■$:
•$5
&
■&.____________________________________
Naznanilo.
Usojam si p. n. občinstvu naznaniti, da sem dne 15. oktobra t. 1. odprl svojo
odvetniško pisarno
v postojai (v Kogej-evi hiši)
Sr. Dragotin Irco
odvetnik.
Stolpne ure!
Priporočam se prečastitim cerkvenim in občinskim predstojništvom za napravo novih ali popravo starih stolpnih ur.
Moje ure so iz najboljega blaga in zelo trajnega dela. Izdelujem jih po najnovejšem načinu, in ker so matematično popolnoma natančno uravnane, kaže jo čas tako točno, da jih ni treba regulovati.
Gene so zelo nizke. Jamstvo 5 let. Proračune na zahtevanje brezplačno.
Bogdan Oblak,
urar
na Vrhniki (Kranjsko.)
Vinske sode
ysake velikosti od 2 do 30 hektov proda
F rane Cvek
v Kamniku na Kranjskem
And upi Tri kil tovarnar usnja v Hupi ima j riciMij svojo prodajalnico v Gorici na levem voglu s Kornja v Gosposko ulico. Usnje in podplate vseh vrst prodaja po zmernih cenah. Enako druge potrebščine za čevljarje.
Tpunpi	na Solkanski cesti 9. izde-
O v i m j ' voLOj juje vsakovrstne voščene sveče, in vseh vrst medeno pecivo. V Gorici prodaja te sveče Anton Koren, trgovec s porcelano in raznovrstnim posodjem v Gosposki ulici.
i ii
i ii
K
OZNANILO.
V pojasnilo obiskovalcem trga v Kobaridu ob zahvaljene! daje na znanje podpisano županstvo, da se bo letošnji trg držal dne 20. nov. t. 1.
r'
Županstvo v K o b a rid n 5. novembra 1893.
••
•i
•i
i
Prodajaluica in zaloga jestvin
„Rojanskega posojilnega in konsumnega društva', vpisane zadruge z omejenim poroštvom v ulici Belve-dere št. 3, bogato založena z jedilnim blagom razne vrste in po nizkih cenah se priporoča kupovalcem v Trstu in z dežele.
Jožef Novic, KV. Gosposki ulici šte-
Anton Jerkič, fotograf fareteden6:na
Travnik št. 11 poleg škotijske kapele zadej v vrtu prvo nadstropje. „Atelier' bode elegantno napravljen, kjer bo čez zimo zakurjeno.
Ivan Drufa
na Travniku, ima bogato zalogo vsakovrstnega usnja ter raznega orodja in potrebščin za čevljarje. Prodaja na drobno in na debelo.
Ivan Reja
krčmar „Alla Colomba' za veliko vojašnico na desnem voglu v ulico Mo-relli, toči domača vina in ima Domačo Kuhinjo. Cene prav zmerne.
Anton Obidič
čevljar v Semeniški ulici št. 4. se preporoča Slovencem v mestu in okolici za blagohotna naročila.
Ivan Kavčič
veletržec na Kornu ima zalogo Steinfeldskega Piva, v sodčkih in steklenicah ter žita, moke in otrobij.
Franc Jakil
na sredi Raštelja št. 9 ima založnico usnja, katero prodaja na drobno in na debelo.
Ivan Dekleva
veletržec z vinom v Gorici ima v svojih žaložnieah vedno na izbiro vsakovrstna domača vina bela in črna istrijanska ter bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja v Magistralni ulici. Prodaja na debelo.
Anton Fon
v Semeniški ulici ima prodajalnice vsakovrstnih klobukov in kap ter gostilnico. Toči vedno dobra in naravna vina.
Društvena krčma
Rojanskega posojilnega in konsumnega društva, poprej Pertotova, priporoča se naj toplejše slavnemu občinstvu. Točijo so vedno izborna domača okoličan-ska vina.
Martin Poveraj
civilni in vojaški krojač v Gorici, priporoča svojo veliko zalogo blaga za vse. kakor tudi gotovih oblek. Dalje: srajce, spodnje hlače, zavratnice, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravo, zlate in sreberne zvezde, skratka: vse, kar je potrebno za gospodo vsakega stanu. Obleke po naročilih izdeluje točno in
K a v a r n i
„Gommercio' in „Tede-sco' v ulici Caserma, glavni shajališči tržaških Slovencev vseli stanov. Na razpolago časopisov v raz-nin slovanskih jezikih. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar
A<1. Hauptmann
tovarnar oljnatih barv, tir-nežev, lakov in kleja v Ljubljani, ob vogalu Re-seljeve ceste št. 41 v lastn-hiši in filjjala:	Slonove
ulice št. 10-12.
Ant. Zagorjan
v Zvezdi v Ljubljani (v hiši „Matice Slovenske')-ima prodajalnico šolskih in drugih knjig ter vseh šolskih in pisarniških potrebščin.
Anton Koren
trgovec poleg gostilne „pri zlatem levu (al leon d’oro) v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko porcelanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, režo in napravlja okvirje za zrcala in podobe.
Peter Birsa
gostilničar pri veliki cerkvi (Corte Caraveggia št. 4.) priporoča sl. občinstvu izborna domača vina, vedno dobro sveže pivo, domačo kuhinjo; postrežba točna.
Ivan Pečenko
veletržec z vinom (na debelo v Vrtni ulici št. 8 (poleg ljudskega vrta na desno) prodaja nad 56 litrov po najnižjih cenah pristna bela in črna, vina, in sicer: vipavska, furlanska. — Zagotavlja dobro, pristno blago, točno postrežbo in nizke cene.
Franc Bensa
v ozki ulici št. 8 v Gorici prodaja vsakovrstno usnje, podplate, kopita, sploh vsa orodja in potrebščine za čevljarje. Zagotavlja dobro-blago po zmernih cenah. Zato se sl. občinstvu priporoča za obilen obisk.
Ant. Ter e tič
za veliko vojašnico v Gorici prodaja vse izdelke ki spadajo v šolsko in pisarniško rabo kot: papir, peresa, svinčnike, knjižice-knjigo za upisovanje, itd-Pisanke in risanke iz dobrega papirja izdeluje v svoji delavnici, na kar se slavno učiteljstvo še posebno opozarja.