52054

Ustanovila

učiteljskih društev"

SPISI,

ZBRANI ZA MLADINO

V GORICI.

„Gortška Tiskarna" A. Gabršček.

1895 .

J

)\ntona, jMartina 5^ om šeka

SPISI,

ZBRANI ZA MLADINO.

Urejuje in izdaja

Slomšekov odsek,.Zaveze slovenskih učiteljskih društev".

l.

Snopič za srednjo stopnjo.

Zbral in uredil

Dr. JANKO BEZJAK.

V GORICI.

Tisk. in zal. ,.Goriška tiskarna ' 4  A. Gabršček.

1895 .

/

'se stvari po‘sVdji šegi' pojo Bogu čast in
hvalo. Vrelci rožljajo po kameliji ter šumljajo slavo
Bogu; velike reke po svojih potokih hruščijo in slavijo
vsemogočnega Stvarnika, kateri jim daja toliko moč.
Pohlevni vetrič, ki pihlja po drevji, kakor mogočni
vihar, kateri doni po gorah in priklanja drevje, časti
Boga. Grilče se ogreva na solnci in hvalo kriči svojemu
Stvarniku, da ga živi; še lepše mu ptičice pod nebom
veselo pojo: škrjanček na polji, grlica po zelenem
logu po dne, slaviček po noči ; najlepše pa angeljci
v svetem raji Večnemu sveto pojo. Kako bi molčal
človek, venec vseh stvarij na svetu? Zakaj bi otrok
božji veselo ne pel ?

— 6  —

Nate jih torej čednih pesmic lično zbirko «za
šolo in za dom».  Radi jih berite, radi se jih
učite, radi jih popevajte ! Vesela pesem ovedri žalostno
srce — mila pesem ohladi njegove rane. Lepa pesem
je božji dar.

Bog pa, dobri Oče pravega veselja, nam daj
doživeti veliko veselih dnij, po tem življenji pa Njemu
z angelji peti večno slavo in čast!

Slomšek.


L Bog in nebesa.

1. Kje je ljubi Bog doma ?

1.

Kjer lepo sveti se nebo
Vse jasno, milo in lepo,
Miljonov zvezdic sveti se
Kakor najlepše okence :

Od tod nas gleda dobri Bog,
On skrbni Oče vseh otrok ;

V nebesih je doma.

2 .

Tam kjer po gorah grom buči,
Kjer po dolinah šum šumi,
Priklanja drevje hud vihar,
Njemu se trese vsaka stvar,

8  -

Kjer se glasi on sam Gospod,
Prijatelj revnih vseh sirot,

Je dobri Bog doma.

2. Bog za vse skrbi.

1.

M a zemlji miške najti ni,

Da bi ne ’mela mamice,

Ki ji prinese skorjice,

Da reva stradala ne bo,

In ji postelje postelj’co :

Bog ljubi pač za vse skrbi.

2 .

Pod nebom tudi ptičke ni,

Da bi ne ’mela suknjiče,

Prav lepo tople, pernate,

Ki greje ptičico gorko,

Da hudi mraz je vzel ne bo :
Njo mili Oče oskrbi.

3 .

In črviča na zemlji ni,

Da bi ne našel kapljice,

Ki je vesel napije se ;

On najde dosti živeža
In lakote še ne pozna :
Nebeški Oče za-nj skrbi.

4 .

Metulj po travnikih trli;
Obleta svoje rožice,

Preleta vrta in polje,

Ima žamnato suknjico,

Prav mehko, lepo pisano :
Premili Bog ga oskrbi.

5 .

Pod solncem stvarice pač ni,
Naj bode še tako majhna,

Pri Bogu ni pozabljena.

Ima ti vsaka hišico,

Ima ti vsaka postelj’co :

Vse večni Oče preskrbi.

6 .

Glej, moje dete, tudi ti
Očeta dobrega imaš ;

Lehko se njemu v roke daš
Lehko se njega veseliš,

Ker v rokah božjih ti živiš :
Bog Oče tud’ za te skrbi.

10

3. Kdo je vse vstvaril?

1.

Kdo tiče peti učil je lepo ?

Kdo jih navadil leteti hitro ?
Kdo dal jelenu je urne noge,
Da po planini bliskoma gre ?

2 .

Kdo daje pihati vetrom močno ?
Burji veleva vihrati silno ?

Tiho nam zimo kdo pripelja?
Toplo kdo leto zopet nam da ?

3 .

Vrelcem kdo pravi šumeti rahlo ?
Dreti potokom hitrim raz goro ?
Reke kdo goni, velike vode ?
Kdo jih izliva v strašno morje ?

4 .

Kdo daje solncu sijati svetlo ?
Zvezdam vkazuje igrati milo ?
Kdo je olepšal jasno nebo ?
Zemljo pogrnil kdo je tako ?

— 11

o.

Kdo je nad nami nebo razpel ?
Polžeku hišico kdo je zadel ?
Presti kdo pajeka zmerom uči ?
Pridne bučele nanašat’ strdi ?

6 .

Kdo te je vstvaril, dete mlado !
Kdo ti dal dušo, kdo dal telo?
Kruha kdo daje, pijače ti kdo ?
Zdravja, veselja kdo daje kopo?

7 .

Vsegamogočni, ki zagrmi,

Da se nebo in zemlja zmaji;

On, ki vse bliske v rokah ima,
Zemlji pa suhi dežeka da.

8 .

Vse to je vstvaril dobri naš Bog,
On mili Oče pridnih otrok ;

Dušo bo našo k sebi on vzel,

V grobu ko bode truplo pepel.

— 12  —

■ 4. Previdnost božja.

i.

Kako nas ljubi dobri Bog,
Vse pravijo stvari;

Nebo in zemlja priči ste
Božje previdnosti.

Ko lije zarja zjutraj se
Crez dole in gore,

Nam kaže dobrega Boga,

Ki jo ustvaril je.

3 .

Ko solnce zvečer gre v zaton
Skrije se za goro ;

Previdnost božjo kaže nam
Ozvezdjeno nebo.

4 .

V zelenem gaji ptičica
Na vejici sedi,

O božji tam previdnosti
Veselo žvrgoli.

— 13

o.

Prelepe rože, pisane
Po travnikih cveto,

•Da Bog za nas jih vstvaril je,
I te nam pričajo.

6.

In vsaka trava nam pove,

Ko jutro jo rosi,

Kako preljubi Bog za nas
Zjutraj jo napoji.

7 .

Oblaki nam pomakajo
Gorice in polje,

Z vetrovi oznanjujejo :

Bog clober Oče je !

8 .

Prikaže li se mavrica
Prelepo pisana,

Ljubezni božje vedno je
Prekrasna stolica.

14  —

9 .

Kak’ dobri Bog ža nas skrbi
Rumeno glej polje !

Prehodi sadonosnike
Gorice zrl vinske !

10.

Na nebu solnce rumeno,

Ki luč toploto da,

Ljubezni božje ono je
Le gola iskrica.

11.

Vse to je vstvaril dobri Bog
In nam v veselje dal,

Naj bi ljubezni ogenj nam
U našem srci vžgal.

12 .

Kdo more zreti lepi svet,
Ljubiti ne Boga ?

Kdo svete ne časti skrbi
Očeta ljubega?

- 15  —

13 .

Če nam je toli dober Bog,
Tud’ dobri bodimo ;
Pomagajmo si radi vsi —
Otroci božji smo !

5. Kje sem doma?

1.

V nebesih sem doma :

To glasno pravita

Mi zemlja in nebo
In vsaka stvar lepo.

2 .

V nebesih sem doma :
Tega nisem sveta,

Nebes se veselim,

V nebesa tja želim.

3 .

V nebesih sem doma :

To jasno pričata

Mi solnce, mesec bled
In vsake zvezde sled.

— 16

4 .

V nebesih sem doma :

Kjer družba ’zvoljena
Skupaj se veseli

In k sebi me želi.

5 .

V nebesih sem doma :

Svet sreče mi ne da,

Vsa zemlja le za me
Dežela tuja je.

6 .

V nebesih sem doma :

Tam Jezus krono da,

Tam je moj pravi dom,

Kjer večno srečen bom.

r' t S

6. Hvaljen bodi Jezus Kristusi

i.

Ko zjutraj se vzbudim,

Najprej izgovorim :

Hvaljen bodi Jezus Kristus!

17  —

2 .

Ko svitati začne,

Da vzkliknem, vabi me :
Hvaljen bodi Jezus Kristus !

3 .

In ko oblačim se,

Vsa misel moja je :

Hvaljen bodi Jezus Kristus !

4 .

Po poti tud’ gredoč
Pozdravljam vse rekoč :
Hvaljen bodi Jezus Kristus !

5 .

Amen odgovorim,

Pozdrav še zadobim :

Hvaljen bodi Jezus Kristus!

6 .

Ko mimo križa grem,

V pobožnosti povem :
Hvaljen bodi Jezus Kristus ;

7 .

Ge v cerkev prihitim,

Rekoč se poškropim :
Hvaljen bodi Jezus Kristus !

— 18  —

8 .

Pozabiti ne smem.

Ge v kako hišo grem :
Hvaljen bodi Jezus Kristus !

9 .

Ko vzamem spet slovo,
Poslovim se tako :

Hvaljen bodi Jezus Kristus !

10 .

Naj pijem, ali jem,

Al’ zdrav na delo grem :
Hvaljen bodi Jezus Kristus !

11.

Če delo gre od rok,

Ga blagoslovi Bog ;

Hvaljen bodi Jezus Kristus

12 .

Ko delati neham,

V roke se Tebi dam :
Hvaljen bodi Jezus Kristus !

13 .

Po sreči če mi gre,
Zahvalim Tebi se :

Hvaljen bodi Jezus Kristus !

— 19

14 .

A če hudo trpim,

I voljno govorim :

Hvaljen bodi Jezus Kristus !

15 .

In za vsak božji dar,

Še tako malo stvar:

Hvaljen bodi Jezus Kristus !

16 .

Od Tebe vse imam,

Za vse Ti hvalo dam :
Hvaljen bodi Jezus Kristus !

17 .

Ko bliska se, grmi
Hvaliti me uči :

Hvaljen bodi Jezus Kristus !

18 .

In žlahtnih rožic cvet
Uči me lepo pet’ :

Hvaljen bodi Jezus Kristus !

19 .

Veseli ptičji rod
Prepeva vse povsod :

Hvaljen bodi Jezus Kristus !

— 20  —

20 .

I solnce prelepo
Mi oznanjuje to :

Hvaljen bodi Jezus Kristus !
21 .

In luna z zvezdami
Prijazno govori :

Hvaljen bodi Jezus Kristus !
22 .

Naj zemlja in nebo,

Naj vse stvari pojo :

Hvaljen bodi Jezus Kristus !

23 .

In predno še zaspim,

Naj vselej ponovim :

Hvaljen bodi Jezus Kristus !

24 .

A če razžalim Te,

Zdihujem milo še :

Hvaljen bodi Jezus Kristus !

25 .

Srce objokano
Hvalilo Tebe bo :

Hvaljen bodi Jezus Kristus !

— 21

26 .

Ne boš zavrgel me,

Ce le poboljšam se :
Hvaljen bodi Jezus Kristus

27 .

Predobri moj pastir
Za ljubi dušni mir :

Hvaljen bodi Jezus Kristus

28 .

Zdaj bodi in vsak čas
Le moj veseli glas :

Hvaljen bodi Jezus Kristus

29 .

Ko smrtna pride noč,
Izdihnil bom rekoč :

Hvaljen bodi Jezus Kristus

30 .

In v dolgi večnosti
Moj duh Te naj slavi;
Hvaljen bodi Jezus Kristus

W1F

II. Svet in narava.

7. Hebeške bukvice.

1.

Poglej na jasnem nebu
Prelepe bukvice :

Zapisane pismenke
Svetle so zvezdice !

2.

Sam Bog jih je napisal
Na širni zid neba,

Svetlost jim dal toliko,

Da vsak jih brati zna.

3 .

V nebeških bukvah bere
Mogočnost božja se;

Njega modrost, dobrota

V njih zapisana je.

— 24

4 .

V teh bukvah božjih vidim
Očetov ljubi dom ;

In steze lehko berem,

Po kterih srečen bom.

5 .

Veselo pregledujem
Goreče pisanje,

Ki tak lepo me vabi
Povzdigniti srce.

6 .

Povzdigniti si želje
Od zemlje do nebes,

Nad zvezdami iskati,

Kar srečno stori res.

7 .

Oh, zvezde le vodite
Popotnike revne,

Bogu lepo služite,
Vzdigujte nam srce !

8 .

Ločili kmalu bomo
Že s tega se sveta,

Veseli se vzdignili
Nad zvezde do Boga.

25

* 9 .

Tam bomo večno brali
Veliko božjo čast,

Hvalili in častili
Boga čudno oblast.

10.

Visoko mi nad vami,

O lepe zvezdice,

Globoko ve pod nami
Svetile boste se.

v; v

8. Jutranje solnce.

1.

Jutranje solnce sije
Ogrnjeno z zarjo,

Rumeno solce zlato,

Oh, kako je lepo !

2 .

Pozdravljeno nam bodi
V lepoti jutrni!

Le sveti in ogrevaj,

Oživljaj vse stvari!

— !2G

3 .

Veselo gre na delo
Poštena vsaka stvar;

Nam vtrinja v hladni rosi,
Svetli se božji žar.

4 .

Bog, ki je tebe vstvaril,
Preljubo solnčice,

Za toliko dobroto
Vse hvale vreden je.

5 .

Oh, sijaj, sijaj solnce !
Pomnoži zemlji rast!
Ogrevaj naše srce
Za večjo božjo čast!

9. Večerno solnce.

i.

Kak lepo se solnce ozira,
Zahaja in jemlje slovo !

Po hribih še žarke opira,
Nas skoraj zapustilo bo.

— 27

2 .

Za gore visoke se skriva,

Še malo poluka nazaj ;

Že v senci dolina počiva,

Že z mrakom odeva se gaj.

3 .

Vse spravlja se -mirno počivat,
Potihnejo trudne stvari,
Počinka potrebnega vživat;
Tud’ otrok pohlevno zaspi.

4 .

Oh ! solnce, ti naše veselje,
Prisijaj nam jutre lepo,

Srca boš ogrevalo želje,
Veselo nam jutre spet bo.
vi’

10. Dober večeri

l.

Jlober večer nam Bog daj!
Lepo zvonček poje,

Vabi nas zdaj v sveti raj
Vzpeti srce svoje.

38  —

2 .

Dober večer nam zvoni
Iz visoke line ;

Glasno pa razveseli
Hribe in doline.

* 3 .

Dober večer tud’ pove
Kmetiču na polji,

Da počivat iti sme,

Kar mu je po volji.

4 .

Dober večer nam želi,
Večno luč oznani,

Nas k molitvi obudi,

Ako smo kristjani! —

5 .

Dober večer ! se kadi,

In večerja kuha ;
Gospodinja že deli
Sira nam in kruha.

6 .

Dober večer nam veli
Tudi luna bleda,

Pot popotnikom svetli,

K nam skoz okno gleda.

— 29  —

7 .

Dober večer, lehko noč !
Zvezde nam želijo,

Ki na nebu bliskajoč
Pokoj dol rosijo.

8 .

Dober večer, zvonček moj
Kedar grem počivat,

Dober večer mi zapoj,
Večno luč zavživat.

'O -

11. Lehko noči

1.

Svetlo solnce se je skrilo,
Vse na svetu potihnilo.
Vse odeva tiha noč,

Da zaspati nam je moč.

2 .

Svetle zvezde pa gorijo,
Tam na nebu se bliščijo,
Kakor bi nas angeljci
Dol iz raja gledali.

— 30  —

3 .

Tiče in druga živina,
Gospodarji in družina,

Vse počitka željno je :

Tiha noč zaziblje vse.

4 .

Bog je vkazal tiho djati,

Da bi mogli slaje spati;
Kdor sovraži nočni mir,

On ni človek, on je zvir.*)

5 .

Moja glav’ca je zaspana,

Moja postelj’ca postlana ;
Ljubi angelj varih moj,

Varuj mene ti nicoj!

6 .

Atej ! meni križ storite,

Mama ! mene pokropite !

Da prav lehko, sladko spim,
Naj vaš blagoslov dobim !

*) Zvir =

zver.

- :-!! —

/.

Jutre hočem zgodaj vstati,
Nočem zarje zaležati :

Bog mi svojo daj pomoč !
Atej, mama, lehko noč !

12. Luna.

1.

Prijazno luna sveti,

Nam lehko noč želi;

Med zvezdami se maja,
Skoz megle se smeji.

2 .

Pohlevno si zakriva,
Odkriva spet obraz;
Popotnika tolaži,

Da mu je kračji čas.

3 .

Težaka luna ziblje,

Sladko mu spanje da ;

In tudi za bolnika
Mazila hlad ima.

Vsa mila in prijazna
Nam v srce govori,

0 rajnih časih pravi
In jemlje nam skrbi.

5 .

Pa tud’ široko gleda
In krega grešnike ;

Tožuje razuzdane
Ponočne letavce.

6 .

Le sveti luna, sveti!
Preganjaj temno noč,

Da solnčice prisije,

Prinese novo moč !

13. Rožice po zimi.

i.

Kje po zimi rožice cvetijo,

Da jih videti na polji ni ?

V hladnem krilu zemlje tiho spijo,
Dokler jih spet vigred ne vzbudi.

— 33  —

2 .

Vse prijazne glavo povzdignile,

Vse rumene, lepo pisane,

Cvetje svoje bodo razgrnile,

Po otrokih ljubih lukale.

3 .

Le poglejte, spet se nam smejijo,
Priti nas na polje vabijo ;

Mlado leto je, zato cvetijo,

^ Veselit se z njimi kličejo.

4 .

Rožice kdo je tako nasadil ?

Kdo po zimi jih zazibal je ?

Kdo spomladi vstajati navadil ?

Kdo poliva zale rožice ?

5 .

Oče večni rožice oblači,

Za veselje jih otrokom da ;

Naj poredno jih noben ne tlači
In ponidoma naj ne tepta !

3

— 34  —

6 .

Vsako jutro z roso jih napaja,
Da se žejne spet napijejo,
Gorko solnce jim lepoto daja :
Zato nam cveto tako lepo.

7 .

V vrtu božjem rožice vsajene
Božji ste otroci tudi vi,

Ni žlahtnejše rožice nobene,
Ko otroci ste v nedolžnosti.

Rožice, glej ! hitro obletijo,
Vsako jesen tihe spat gredo ;
Pridni pa otroci zmer živijo,
Bogu čast in hvalo dajejo.

•HHF

III. Dom in šola.

14. Angelj varih.

1.

Po svetu angelj hodi,

Ne vidi ga oko,

Pa vendar tebe vodi,
Varuje te lepo.

V nebesih angelj je doma,
Nebeški oče pošlje ga.

2 .

On v hišo vsako pride,

Ge prav zaprta je,

Otrok mu ne uide,

Naj ravno skrije se.

Odene tebe, ko zaspiš,
Odkrije, ko se prebudiš.

— 36  —

3 .

Doma kakor na poli
Je angel j var’h s teboj ;

Za mizo kakor v koti
Te vidi angelj tvoj.

Oh, ne razžali angelja,

Ki te toliko raci ima !

4 .

Tvoj angelj te odeva,
Kedar po noči spiš,

Po dnevi te ogreva,

Da kašlja ne dobiš.

Če dobre volje dete si,

S teboj se angelj veseli.

5 .

Pa tudi gre k Očetu
In. Bogu vse pove,

Če otrok na tem svetu
Prav priden, dober ne. *)
Oh, dete vbogaj prav lepo,
Da hvalil tebe angelj bo.

') ne == :  ni.

— 37  —

15. Mati dete ziblje.

1.

Ujaj, ajaj, ljubček moj !
Dete trudno si nicoj.

Ajaj, ajaj dete moje :

Ziblje mati in mu poje.

2 .

Pridi, pridi grlica,

Dete boš mi zibala ;

Dete moje mehko spalo
In ne bo se nič jokalo.

3 .

Zunaj lepo jagnjiče,

Jagnje lepo belo je ;

Jagnje bode priskakljalo,
Dete moje pozibalo.

4 .

Lepo rožice cveto :

Belo, modro, pisano ;

Jutre bove zgodaj vstali,
Lepe rože bove brali.

38  —

0.

Priletite angeljci,

Vi nebeški družeji;

Dete boste varovali,

Njemu sladko spanje dali.

6 .

Kedar pridno dete spi,

Ljubi Bog nad njim bedi;
Kedar tiho dete aja,

Bog mu sladke sanje daja.

7 .

Ajaj, ajaj detece
In ne žali matere ;

K sebi te ne bom dajala,

Bog ne daj, da b’ te zaspala.

'IV

16. Dobro jutro !

1.

Dobro jutro ! spet živim,
Tiha noč minila ;

Jutra spet se veselim,

Luč se ponovila.

— 39  —

2 .

Petelinček me budi,

Puta za-rne mara :

Hitro vstati mi veli,
Zaležuhe kara.

3 .

Ptičice že pojejo,
Stvarnika častijo,

Molit me že kličejo,

Peti me učijo.

4 .

Ljubi Bog! zahvalim Te,
Da si me ohranil,

Prosim, da bi dalje še
Hudega me branil.

5 .

Dobro jutro, mamica !
Pape boste dali :

Za kosilce dobrega
Kaj ste nam skuhali ?

— 40  —

6 .

Belo se umiti čem,

Čedno dete biti;

K mizi vmazano ne smem
Priti ne hoditi.

7 .

Hvala Bogu, depo je,
Zdravo in veselo,

Toplo sije solnčice :
Pojdimo na delo !

v; v

17. Anica in piščeta.

1.

Hitro, hitro, ljuba mati!
Piskata moram jesti dati :
Dajte piskam proseka !
Prosijo že piščeta.

2 .

Pik, pik, pik ! kako letijo,
Glej, kako se veselijo !
Kako rade zobljejo !

Vboge piske lačne so !

— 41

3 .

Kokla zrn se ne dotika,
Piščetom jih ne odmika :
Mati dobra kaj stori,

Da otroke preskrbi!

4 .

Piske so se nazobale,
Lehko bodo zdaj šetale ;
Vse za koklo čivkajo :

Kam jih le zdaj vedla bo ?

5 .

Čujte, čujte! kokla vpije.
Videti čem, kaj se vije. —
Grdi kanjuh je pridrl.

Kokli piško bo požrl! —

G. •

Kokla svoje piske brani,
Grdi kanjuh mora strani,
Oh, poglejte mamica,

Kako piske rada ’ma!

42  —

/.

Glej! s perotmi jih odeva
In na prsih jih ogreva,
Lehko tu počivajo :

Strah in zima jih ne bo.

8 .

Mama, tak bom jaz zavpila,
K vam pribežala, se skrila,
Kedar pride dušni tat
Me v nesrečo zapeljat.

'JV

18. Pridno dete.

i.

©voj e oči j imam,

Ki gledajo svetlo
Zdaj zemljo, zdaj nebo,

Da lehko vse spoznam.

Oči so ljub, so božji dar:

Le greha gledati  nikar !

- 43  —

2 .

Ušesi dve imam ;

Kar mati mi reko,

Kar oče vprašajo,

Odgovor hitro dam.

Ušesa so tud’ božji dar :
Greha poslušati  nikar!

3 .

Dal jezik Bog mi je,

Da lehko govorim,

Potožim, zakričim,

Ko hudo bliža se.

Obrača se mi jezik rad :
Opravljati ne, ne lagat’!

4 .

Imam tud’ roki dve,

Na vsaki prstov pet,

Da morem vse prijet’;

Prav zdravi ste obe,

Da z njima delam, služim si
A Bog varuj me jemati!

— 44  — '

0.

I nogi dve imam,

Da skačem in stojim,

Od doma poletim,

Nazaj se spet podam :
Potepat se nikdar ne grem
In škode delati ne smem.

6 .

Imam še jedilo reč :

V prsih mi kljuje dni, noči —
Srce, ki ljubiti želi,

Kar mu je najbolj všeč.

Naj ljubi dobrega Boga,

Ki me brez mere rad ima!

IS. Božič.

1.

Preljubi sveti Božič ti.

Tebe se veselimo vsi
In jaslice napravljamo,

Za tebe posteljo čedno.

— 45  —

2 .

Sam Bog nam tebe je poslal,
Orehov tudi dosti dal:
Pozlatiti jih hočemo,

Častiti z njimi te srčno.

3 .

Dekleta izrezljajte le
Iz bele gobe brezove
Golobce, naj se majajo,

Krog jaslic letajo lepo !

4 .

Po bršljan fantje pojdimo,
Grozdiče mu pobelimo !

V zelenji koteč naj stoji :

Vsa hiša naj se veseli!

5 .

Presveti ti božični dan,
Otrokom praznik najbolj znan,
Ko Jezusa spoznavamo
In božje dete molimo !

— 46  —

6 .

Preljubi sveti Božič ti,

Naj bomo brateči tvoji
In tvoje sestrice ljube :

To naša srčna želja je.

7 .

Glej ! otročaji majhni smo ;

Podaj ročico nam svojo,

Da rastli bodemo lepo,

Prav kakor angeljci čisto.

8 .

O sveti Božič, praznik naš,

Ki toliko veselja daš,

Ohrani nam veseli čas
In hudega obvaruj nas !

v*y^

Vi\

20. Zapuščena sirotica.

i.

"'Ljubi moji otročiči,

Vaša sestrica naj bom!

Nimam ateja, ne mame
In ne vem, kje moj je dom».

— 47  -

2 .

««Ti si vmazana in grda,
Studiš se otrokom vsem ;
Idi in se preobleci,

Pojdi k svojim starišem!»»

3 .

«Oj, umrli so mi mati,

In očeta ne poznam ;

Kdo mi hoče srajco dati ?

I česati se ne znam,

4 .

Nimam reva kaj obuti
In pod streho kam ne vem
Krog po svetu se potikam,
Med otroke tud’ ne smem.

5 .

Ako pridem v hišo, dajo
Skorjo kruha mi za dar,
Hitro dalje mi velijo,

Ni nikomur za-me mar.

— 48  —

6 .

Naj pri vas bom, otročiči,

Oh, ne bodi vas me sram !
Strgana sem scer in bleda,

A pokrižati se znam».

7 .

««No, pa bodi sestra naša,
Bratci tvoji bodemo ;

Belo srajčko tebi dati
Čemo, vrniti te lepo.

8 .

Mamko bomo naprosili,

Naj te v hišo vzamejo ;

Ateju priporočili,

Naj ti kup’jo suknjico»».

_ v*.

ds

21. Kratka pred šolo.

i.

^Pustite k meni otročiče!*

Naš ljubi Jezus govori,

In nas prijazno v šolo kliče,
Lepo učiti nas želi.

— 49  —

Preljubi Jezus! vsi želimo
Učenci Tvoji biti že,

Srce in pamet Ti zročimo :

Daj pridno nam učiti se !

'K

22 .  ¥ pondeljek pred šolo.

Veselo jutro.

1 .

Lupo jutro je,

Svetlo solnčice
Mene razsvetli;

Zarja jutrna
Mi veselje da,

V šolo mi veli.

2 .

Vse na delo gre,

Mravlje, bčelice
Gredo živež brat;

Ptičke mi pojo,

Rožice cveto,

Da grem v šolo rad.

4

— 50  —

3 .

V šoli angelj moj,

Mi na strani stoj,

Da se prav učim !
Glav’co dobro 'mam,

Srce navku dam
In se veselim.

'IV

23. Y pondeljek po šoli.

Lepa zahvala.

1.

Meskončno mili, dobri Bog,
Ti hvalo češ imeti ;

Zasliši svojih glas otrok,

Daj hvalo nam zapeti!

2.

Zahvahmo Te za stariše,

Za ateja in mamo ;

Pa tudi za učitelje
Zahvalo Tebi damo.

— BI —

3 .

Za ljubi nauk in za kruh,
Ki smo ga zdaj zavžili,

Za ljubo zdravje, jasni duh
Ti hvala, Oče mili!

4 .

Dobrotnikom povrni vsem,
Ki dobro nam delijo ;

Srca zahvale polna tem
In Tebi naj gorijo !

24. Y torek pred šolo.

Vesela šola.

\.

f§ola bod’ pozdravljena !

Ti nas veseliš ;

Za nas si pripravljena,

Da nas poučiš :

Učimo se le skrbno,

Pridni, pridni bodimo !

4 *

V šoli šepetati ne,

Naj vse tiho bo !

Tudi ropotati ne,

Da vsi slišimo,

Kar se lepega uči:

Miren vsak naj tu sedi !

3 .

Vrlih mož, koliko je

V šoli tu bilo,

Imenitne ki glave
Zdaj po svetu so !

Zdaj je uka zlati čas,

Ljubi šolarji, za nas.

4 .

Bog daj srečo, dober dan
Danes šolarjem,

Naj bo igra zdaj na stran,
Uk le v skrbi vsem !

Srce, uho in oko
Navkom posvečeno bo !

— 53  —

25. Y torek po šoli.

Sveta čednost.

1.

Sveta čednost!

Bodi meni prva vrednost!
Lepo, čedno naj živim
In se tebe veselim !

2 .

Vsa lepota

Brez čednosti je praznota;
Mlado lice lepo ni,

Ge ga čednost ne svetli.

3 .

Čednost mila !

Ne boš mene zapustila ;
Sveta čednost! ljubim te ;
Sveta čednost vodi me !

54  —

26 . Y sredo pred šolo.

Četrta božja zapoved.

1 .

Bog pravi: «Stariše spoštuj,
Ce dolgo češ živeti;

Dobro jim z dobrim povračuj !
Dobro ti bo na sveti». —

Roditelji kako lepo
Skrbijo za otroke !

Zaliti jih je prehudo :

Rane jim de globoke !

3 .

Otroci pridni, šolarji,

So starišem veselje ;

Le umnost in le čednosti
Najslajše njih so želje.

4 .

Očeta, mater ljubiti
Iz srca vsi želimo,

Lepo se jim prikupiti —

Le pridno se učimo !

vic

oo

27. Y sredo po šoli.

Mlado drevesce.

1.

©revesce mlado, prelepo,

Ki z menoj zrastlo je čedno,
Očetu sad poda;

Skrbno so izredili ga.

Ko mlado drevce jaz cvetim
In dobro drevo bit’ želim :
Nabrat’ si vednostij,

Roditi svetih čednostij.

3 .

Nerodovito pa drevo
Za večnost bo posekano ;
Sadu ki ne rodi,

V ogenj se vrže in zgori.


— 56  —

28 . Y četrtek pred šolo.

Veselo srce.

1 .

Ifeselo srce vzbudi se,

Bogu zahvalo poj,

Obvaroval ki zvesto je
Te hudega nicoj !

2 .

Ge otrok tudi trdo spim,

Pa večni Bog bedi;

Veselo da se prebudim,

Za mene On skrbi.

3 .

Za dobro jutro hvalim Te,

O ljubi, mili Bog !

Za srečen den Te prosim še,
Varuh svojih otrok.

4 .

Ko temna nekdaj pride noč,
Življenja pride kraj,

Dodeli Oče nam pomoč,

Tja priti v sveti raj !

— 57  —

29. Y četrtek po šoli.

Lenuhi potepuhi.

1.

Beži, beži o lenoba !

V tovaršijo ti ne grem ;

Ti si mladih let grdoba,
Trdno se ti odpovem.

2 .

Vse lenivke in lenuhe
Strgan čaka vse rokav ;
Potepenke, potepuhe
Glad po svetu bode gnal.

3 .

Dobre glave, pridne roke
Dober oče rad ima ;

Pridne ljubi Bog otroke
In jim dobro srečo da.

4 .

Prava sreča pa lenuha
Rada hitro zapusti;

Pridni šolar dosti kruha
Za starost si oskrbi.

58  —

30. Kratka po šoli.

1.

Ha vse, kar smo se naučili
In milosti tvoje zavžili,
Zahvaljen bodi mili Bog,

Ti večni Oče vseh otrok.

Ker dal si svetega nam Duha,
Daj še vsakdanjega nam kruha
Veseli zdaj domu gremo :
Živeti hočemo lepo.

IY. Basni in prilike.

31. Mlado jagnje.

1.

Mlado jagnje, lepo belo
Gre za materjo veselo,

Skače, da prebiti ni,

Travo če poteptati.

2.

Hopsa, hopsa! kolobita,
Poskakuje tam in rita;

Zdravo kaj ne ve začet’,
Zaničuje dober svet.

3 .

Mati pravi: «Kar ne skakaj,
Tam po bregu se ne takaj :
Opotekneš se lehko,

Zlomiš nogico šibko*.

— 60  —

4 .

Jagnje matere ne sluša,
Rajše samo si poskuša,

Grez kamenje zadrevi
In si nogico zdrobi.

5 .

Jagnje nogico zlomilo,

Glasno klicalo in vpilo:

«Oj otroci vbogajte

Svoje skrbne matere!»

. vl -* -
/N

32. Božice in valovi.

i.

Itož’ce za potokom stale
In valovom so dejale:

Kam hitite, dirjate?

Raji tu ostanite!«

Rožicam velijo vali,

Vstaviti se niso dali:

«V morje, tja se nam mudi,
Moramo se skopati«.

— 61

2 .

Lepo bomo se umili,

In se zopet povrnili
Iz oblakov se izlit,

Vas prijazno porosit».

Vse, vse mora mimo iti,
Vselej tak ne more biti:
Kdor se Bogu izroči,

Njemu vse se prav zgodi.

M/

/O

33. Vijolica.

1.

Vijolica je v dolu stala,

Po polji žlahten duh dajala;
Pa stan prenizek se ji zdi:
Na više priti poželi.

2 .

Vijolica, se preselila,

Na solnčen holmec posadila;
«Po svetu zdaj bom gledala,
Na široko tu dišala*.

— 62  —

3 .

Na holmci ji je zamrzelo;

«Na hribu tam bo bolj veselo:
Tam vidi se okol’ povsod!»

To misli in že gre od tod.

4 .

Veselo tam ji solnce sije,

In zdrava sapa lice brije,

Pa še dovolj visoko ni :

Na goro tja jo veseli.

5 .

«Tam videla po vsem bom sveti
Z nebes kokota cula peti —»
To pravi zdaj vijolica
Ter se na dolgo pot poda.

6 .

Vrb strme gore prisopiha,
Nevsmiljeno vihar jo viha;

Na skali nima postelj’ce,

Ne najde žejna kapljice.

— 63  —

/.

Še ni tam gori se zagrela,

Že huda zima jo prijela;

Mrazu sirota se solzi,

In v led se solza premeni.

8 .

Nazaj v dolino je želela,

Pa reva ni moči imela;

Vsa bleda vsehne, obleti,

Na gori dušico spusti.

9 .

Če našel dom si v nizkem stani,
Le zadovoljnost si ohrani;

V dolini si pred vetrom skrit:
Nevarno je visoko bit’!

34. Dva potepena šolarja.

i.

Iz neke vasi dečka dva
Sta v šolo vkup hodila.

«Zakaj bi danes v šolo šla?
Raj’ v les se bova skrila*.

— 64  —

2 .

Hitela sta v sosedov log
In vabiti začela
Zverino, ptice vse okrog,

Da b’ kratek čas imela.

3 .

«Ve ptičice počakajte!*

Sta potepuha zvala,

«Tu po ledini skakljajte!

Z vami bova igrala*.

4 .

«Oj grda potepuha sta»,

Koj ptičice velijo,

«Me nosimo si gnezdica,
Lenuhi le norijo*.

5 .

Pri nogah mravlje lazijo,
Njim četa govoriti :

«Lenuhari ne vtegnemo,
Nam pridnim vsem je biti*.

— 65

6 .

Bučelo dečka gledata,

Ki strd si je nosila;

«Lenuha! Kaj tu delata?»
Bučela ju navila.

7 .

Skakati miško vidita,

Ki je za zimo brala;

«Lenuha! Kaj tu delata ?»
Miška je mala djala.

8 .

Spod grma skoči zajček mlad,
K potoku gre se vmivat.

«Svoj gobček blaten grem oprat,
Ne vtegnem si počivat’».

9 .

Pri vodi tam prav gmetno*) bo»,
Golčita, «tja letiva,

Zajeziva si brž vodo
In mlin si narediva*.

*) Gmetno = veselo.

5

— 66  —

10 .

A voda jima koj veli:

«Ne vtegnem se muditi;

Po svetu meni se mudi:

Zeli mi je močiti«.

n.

Škrjančeka zaslišita
Na polji žvrgoleti;

Hitro za njim jo vdereta
In mislita ga vjeti.

12 .

Skrjanček pa zažvrgoli:

«0j grda potepuha!

Se vama v šolo ne mudi ? —
Sramujta se lenuha!

N

13 .

Zjutraj jaz zgodaj se vzbudim
In moram pesem peti,

Potem med brazde se
Za živež je skrbeti.

67  —

14 .

A vidva zaležuha sta,

Tako dolgo ležita;

Ne da bi pridno v šolo šla,
Zdaj muhe krog lovita!»

15 .

Otrokom, ki ne molijo,

Ki v šolo kar ne grejo,

Tem ostra šiba pela bo,

Dat’ kruha jim ne smejo.

16 .

Za potepene šolarje
Že šiba se namaka,

Najgrše je potepat’ se:

Vse hudo take čaka.

17 .

Le kdor se skrbno rad uči,
Kdor pridno v šolo hodi,
Lehko se vsega veseli,

Ker angelj njega vodi.

5 *

V. Različne pesmi.

vrv

35. najboljše vince.

Sa deco vitice sladko
Najboljše belo je :

Izpod pečevja zvira,
Prelepo sveti se.

Po logu tiho teče,
Živinico poji,

I ptičica brez plače
Žejo si z njim gasi.

70  —

3 .

Od tega vinca glava
Bolela te ne bo !

Telo bo tvoje zdravo
In spanje prav sladko.

4 .

Prezdrava voda čista
Za majhno je deco !
Zato tud’ škodovala
Starejšim še ne bo.

36. Veseli hribček.

1.

En hribček bom kupil,
Bom trte sadil !

Prijaflje povabil,

Še sam ga bom pil.

2 .

Tam gori za hramom
En trsek stoji !

Je z grozdjem obložen,
Da komaj drži.

— 71  —

3 .

Že čriček prepeva,
Ne more več spat’!
V trgatev veleva,
Spet poj demo brat.

Konjički škrebljajo
In voz’jo težko,

Ker vince peljajo,

Ki je močno sladko.

5 .

Prelepo rumeno,

Ko čisto zlato —

Le pijmo pošteno
Prežlahtno blago !

— 72  —

37. Zlate resnice.

i.

Bog vse vidi, Bog vse ve :
Greh se delati ne sme.

° 2 .

Kjer kol’ je največja sila,

Tam je božja roka mila.

3 .

Bog otroku srečo da,

Stariše ki rad ima.

4 .

Najprldniše dete na svetu je,

Ki ljubi Boga in stariše.

5 .

Prebrisana glava in pridne roke
Boljše so blago, ko zlate gore.

— 73  —

6 .

Hudo za vbogega, nič ki ne zna,

Njemu do kruha se priti ne da.

7 .

Kdor svoj čas si z igro trati,

Revež prazno slamo mlati.

8 .

Tam kjer glad mori lenuha,

Najde pridnost dosti kruha.

9 .

Mladine najlepša lepota je ta :
Nedolžnost, ponižnost pa žlahtnost srca.

^3

— 71

38. Zastavice.

1.

Ma ognji pražena,

Na mlinu zdrobljena,

Z vodo polita,

Prav rada pita,

Črna sem kuhana!

Rad me imaš,

Me 11 poznaš ?

2 .

Prav kratek sem krojač,
Ves bos sem in brez hlač,
Dve škarjici imam,

Hudo vščeniti znam.

Po vodi rad veslam,
Globoko skrijem se,

Če hočeš vjeti me.

Če vbožček se vlovim,
Na mizo prismučim,

— 75  —

Rudečo kožo 'mam,

Ker me je tega sram !

Bele oči dobim,

Veš li, kak se velim ?

3 .

Žival nisem rogata,

Pa roge le molim !

Daleč počasno pridem,

Hiše ne zapustim !

Za postne dni dajem jedi,

Jedi brez vseh kosti,

Kako se mi veli ?

39. Veselja dom.

i.

Preljubo veselje, o kje si doma ?
Povej, kje stanuješ moj ljubček srca?
Po hribih, dolinah za teboj hitim,

Te videti hočem, objeti želim.

— 76  —

2 .

Te iščem za mizo, kjer dobro jedo,

Na plesu pri godcih, kjer sladko pojo;

A prav’ga veselja na rajanji ni :

Pijance, plesalce veselje beži.

3 .

Te iščem po polji, kjer rož’ce cveto,

Po logu zelenenp kjer ptičke pojo !

Pa ptičke vesele in rožice vse
Le ’majo veselje za mlado srce.

j.

Poslednjič veselje še le zasledim,

Na veško ledin’co pridirjam za njim !
Glej, tamkaj z otroki prijazno igra,

Čas kratek jim dela, pri njih je doma.

5 .

Oh, blažena leta nedolžnih otrok
Imate veselje brez težkih nadlog !

Oh, kako vas srčno nazaj si želim,

A vi ste minula, zastonj se solzim.

77

6 .

Le jedno veselje še čaka na me
V presrečni deželi, kjer mlado je vse
Trpljenje v taisto deželo ne zna:

Le tamkaj je pravo veselje doma.

' < . • <■

Kazalo.

Stran

Nagovor . 5

I. Bog in nebesa.7

1. Kje je ljubi Bog doma?.7

2. Bog za vse skrbi.•.8

3. Kdo je vse vstvaril?.10

4. Previdnost božja.12

5. Kje sem doma?.15

6. Hvaljen bodi Jezus Kristus !.16

II. S v e t i n n a r a v a.23

7. Nebeške bukvice.. . 23

8. Jutranje solnce.25

9. Večerno solnce.26

10. Dober večer!.27

11. Lehko noč!.29

12. Luna.31

13. Božice po zimi.32

III. D o m i n š o 1 a.35

14. Angelj varih.35

15. Mati dete ziblje.37

Stran

16. Dobro jutro !.38

17. Anica in piščeta.40

18. Pridno dete.42

19. Božič . . . •.44

20. Zapuščena sirotica.46

21. Kratka pred šolo.48

22. V pondeljek pred šolo .49

23. V pondeljek po šoli.50

24. V torek pred šolo .51

25. V torek po šoli.53

26. V sredo pred šolo.54

27. V sredo po šoli.55

28. V četrtek pred šolo.56

29. V četrtek po šoli.  57

30. Kratka po šoli.58

IV. Basni in prilike .59

31. Mlado jagnje.59

32. Rožice in valovi.60

33. Vijolica.61

34. Dva potepena šolarja.63

V. Različne pesmi .69

35. Najboljše vince.69

36. Veseli hribček.70

37. Zlate resnice.72

38. Zastavice.74

39. Veselja dom.75