Kraniske vesti. --r— Iz Ijudskošolske službe. Za su- plentinjo v Metliki je nameščena bivša uči teljici v Suhorju Emilija Rozina-Katnenškova, kcr ima učiteljica M?.rija Zakrajškova zaradi bolezui dopust. Za suplenta na Onku je namcščen vpokojeni nadučitelj Josip Windisch. VŠt. Vidu pri Ljubljani je nameščena za suplentinjo Ivana Mihcličeva, ker je učiteljica Marija Babiiik Rajerjeva zaradi bolezni na dopustu. — C. kr. okrajni šolski svet v Novcm mestu je namesto k vojakom odišlega učitelja Albina Lajovica imenoval za suplentinjo na ljudski šoli v Mirni Marijo Sušnikovo, doslej suplentinjo na ljudski šoli v Prečni. — C. kr. okrajni šolski svet v I.itiji je imenoval dosedanjo suplentinjo na ljudski šoli na Raki Štefanijo Jcrmanovo za suplentinjo na ljudski šoli v Polšniku in dosedanja suplentinja tia ljudski šoli v Kresnicah Julija Hribarjeva je imenovana na mesto k vojakom odišlega nadučitelja Fortunata Lužarja za suplentinjo na ljudski šoli v Izlakah. — C. kr. okrajni šolski svet v Postojni je namesto zaradi bolezni na dopustu se nahajajočega nadučitelja Dragotina Česnika poveril vodstvo štirirazredne Ijudske šole v Rnežaku učiteljici Justini Sušetovi. — C. kr. okrajni šolski svet za Ijubljansko okolico je dosedanjo provizorično učitcljico Josipino Palčič-Franketovo imenoval za provizorično učiteljico na trirazredni ljudski šoli v Hrušici. — Namesto vpoklicanega učitelja Jožefa Samide je imenovana za suplentinjo v Smuku Herma Wiiferjeva. — Začasni voditelj 1. mestne deške ljudske šole v Ljubljani je postal učitelj Ivan Bele, ker je dobil nadučitelj Jakob Dimnik dopust. — Namesto vpoklicanega nadučitelja Mihe Salbergerja je postala začasna voditeljica šestrazredne ljudske šole na Jesenicah učiteljica Roza Coriaryjeva. —r— Kaj je z nagrado za hrošče? V BSlov. Nar." beremo: S kakim veseljem so lansko leto zatirali šolarji tega škodljivca! Skoro vsak dan so bili na delu, ali sami, ali pod nadzorstvom učiteljstva, in nekatere šole so naznanile*politiški oblasti kar na tisoče litrov teh rjavih ujetnikov. Bila je to pravcata hroščeva vojna. Ker ima pa denar povsod svojo privlačno silo, je postal boj tolikanj intenzivneji, čim je bila razglašena osemvinarska nagrada od litra. Eno leto čakati na obljube, je pa malo predolgo, in zato opravičeno prosimo merodajne faktorje, naj že rešijo učiteljstvo sutnničenja in mučnih vprašanj, kdaj bo hroščevina poravnana. —r— Ljubljansko slovensko učlteljstvo na delu za IV. vojno posojilo. V mestni dvorani na magistratu se je vršil slovesen manifestacijski shod vsega učiteljstva ljubljanskih slovenskili javnih in zasebnih ljudskih šol, ki ga je v itnenu c. kr. mestnega šolskega sveta Ijubljanskega sklical g. župan in vodil okrajni šolski nadzornik Fran Lavtižar. Po otvoritvi zborovanja, ki sta mu bila zapisnikarja učiteljica Karla Šinkovčeva in učitelj Josip Jerše, je sklicatelj obravnaval edino točko dnevnega reda: Četrto vojno posojilo. Poudarjal je, dolžnosti, ki jih ima šola in učiteljstvo v šoli in izven šole pri podpisovanju IV. vojnega posojila, ter pozval vse učiteljstvo, da se z vso resnostjo in vztrajnostjo posveti agitaciji za četrto vojno posojilo in da zanese to agitacijo med ljudstvo. V ta namen se bodo potom šolske mladine delili reklamni lističi s primernim besedilom. — r— Iz laškega ujetništva se je oglasil Ivan Vadnjal, bivši nadučitelj na Premu, rojen v Zagorju na Pivki. Bil je ujet v Srbiji, bival je nekaj časa v Aleksincu in Nišu, zdaj se je pa šele čez eno leto oglasil iz Sardinije: Isola Asinaria. —r— Zavrnjena pritožba. Septembra 1913 je bila v Ljubljani volitev dveh zastopnikov učiteljstva v tnestni šolski svet. Proti veljavnosti te volitve je učitelj Adolf Sadar vložil pritožbo na deželni šolski svet, češ, volitev ni veljavna, ker jo ni vodil okrajni šolski nadzornik, nego župan, zakon pa predpisuje, da sme učiteljska zborovanja, konference itd., pri katerih se sklepa o učiteljskih zadevah, voditi le okrajni šolski nadzornik. To pritožbo sta odbila deželni šolski svet in ministrstvo in zdaj jo je zavrnilo tudi upravnosodišče. Ljubljanski župan je vendar predsednik mestnega šolskega sveta ter ima kot tak tudi svoje pravice, ki mu jih nihče ne more vzeti. To je sedaj povedalo tudi upravno sodišče! § —r— Velikonočna darlla. Njeni ekscelenci gospe deželni predsednici baronici Schwarz so se izročili dne 17. aprlla 1916 kot velikonočna darila naslednji predmeti: Od učenk 3. razreda dekliške vadnice na c. kr. učiteljišču v Ljubljani, skupno z učiteljico Minko Skabernetovo za junake domovine 50 bolniških zglavnic s prevlekami, 26 parov volnenih kratkih nogavic, 41 parov letnih kratkih nogavic, 23 parov krp; od učenk 4. razreda istega zavoda skupno z učiteljico M. Stupco 50 bolniških zglavnic s prevlekasni, 24 parov kratkih nogavic, 50 parov krp; od Lee Levčeve, suplentinje na istem zavodu, 22 bolniških zglavnic s prevlekami in 2 para copat. —r— Izpreinembe na kranjski deželni vladi. Uradni list razglaša vpokojitev deželnega predsednika tajnega svetnika barona Teodorja Schvvarza von Karsten, ki mu je podelil cesar veliki križ Franc-Jožefovega reda, ter imenovanje doscdanjega podpredsednika tržaške namestnije Henrika grofa Attetnsa za deželnega predsednika na Kranj- skem. — Ta je bil rojen leta 1858. in je vstopil v državno službo 1. avgusta 1880. Najprej je služil v Ljubljani, potem pri glavarstvu v Kočevju, v Postojni irf Litiji ter prišel zopet kot predstojnik prezidialne pisarnice v Ljubljano. Od leta 1886. do 1890. je grof Attems služboval v notranjem ministerstvu, potem kot okrajni glavar v Ljutomeru in v Celju ter od leta 1901. kot vodja okrajnega glavarstva v Gorici. Leta 1911. je bil imenovan za podpredsednika tržaškega namestništva. — Dvorni svetnik Rudolf grof Chorinsky je imenovan za sekcijskega načelnika v ministerstvu notranjib zadev. — Naslovni dvorni svetnik Viljem vitez Laschan je imenovan za pravega dvornega svetnika na dež. vladi v Ljubljani. Ta je sedaj namestnik deželnega predsednika ter je kot tak obenem podpredsednik dež. šol. sveta. —r— Umrl je v deželni bolnici v Ljub ljani gospod Mihael Mole, c. kr. domobr. evid. nadoficial v pokoju, dodeljeu pri cenzuri. Ranjki je bil oče gospoda dr. Rudolfa Mole, profesorja na liceju v Ljubljani. Naše iskreno sožalje! —r— Kranjski kozelci na Saškem. Veleposestnik Jurij Andra iz Draždan je bival večkrat na Gorenjskem. Tam je videl kozelce in njih praktičnost ter mislil, da bi bilo dobro, tudi na Saškem uvesti take kozelce. Neki gorenjski tesar je napravil model kozelca, in odbor saškega deželnega kulturnega sveta je dal zgraditi tak kozelec in ga postaviti na nekem posestvu blizu Draždan. Saški gospodarski list poroča, da se je kranjski kozelec dobro obnesel in izkazal za izborno sredstvo za osuševanje raznih pridelkov. Priporočajo ga kmetom, posebno v gorovju- —r— Dobrotnlca. Marija S u h a d o 1 n i ko v a, roj. Verbičeva, rojena na Vrhniki leta 1850, umrla v Borovnici št. 8 dne 7. aprila 1916, po domače Ankaletova mama, je zapustila za pridne učence 200 K. Denar se naloži. Z vsakoletnimi obrestmi se kupi mladinskih spisov, katere vodstvo šole sporazumno z učiteljskim zborom razdeli koncem šol. leta med najpridnejše učence najvišjih dveh razredov. Blag ji spomin!