VOBODNA SLOVENIJA LETO (AÑO) XLVII (41) Štev. (No.) 29 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 4. avgusta 1988: L. P. Za staro pravdo (Nadaljevanje in konec) Svoboda v priporu! Prej orisane skice akcij in dogodkov okrog kmečkega Vprašanja, u-st-a.novitev Neodvisne kmečke zveze in njenih mladinskih odsekov v prvi Jugoslaviji med obema vojnama so podrobno v leposlovnem stilu popisane v knjigi: Ludovik Puš: Klasje iz viharja (družba sv. Mohorja v Celovcu 1971). Naklada knjige pa je ostala v skladiščih Mohorjeve družbe ker oblasti v republiki Sloveniji niso dovolile, da bi knjiga prekoračila meje in bila poslana, kakor je bilo domenjeno med avtorjem in Mohorjevo- družbo, vsem knjižnicam v Sloveniji, čeprav v celotnem tekstu ni niti besedice o medvojni revoluciji in povojnih dogodkih. Zgodba se zaključi z vdorom tujčeve okupacije naše domovine. • Zdaj, ko se je medvojna Kmečka zveza po vesteh, ki so v. zadnjem času dospele semkaj, obnovila oziroma na novo ustanovila, je to važno vprašanje oživilo- in znova postavilo na dnevni red razpravo o bodočnosti naroda. In po vsej pravici, če velja pesnikova, beseda: Kar mo-ž nebesa so poslala da večnih nas o-tmo- grobov Vse mati kmečka je zibala,-... (S. Gregorčič) Meni, ki vsled posledic staro-sti pišem že težko, pa nudi proslavljanje nove Kmečke zveze nenavadno u-godno priložnost, da obudim spomine na c-no prvo samostojno Kmečko-zvezo- pred polstoletjem in omenim obsežno delo generacije tistih dni, ki je sistematično sejala v kmečka srca žlahtno seme bodočega razvoja, ki je vsebovalo moto: Ljubezen do grunta, ki ima -korenine do pekla in V časopisu „Die Neue“ sta sredi julija še dva časnikarja priobčila poročila o dogodkih v Ljubljani. Avgust Chalupa je pisal iz Beograda, da je čez 200 skupin, ki zagovarjajo pravice človeka, ter pripadniki izjav v Helsinkih poslalo izjavo solidarnosti s Slovenci, katerim so vojaške oblasti zaprle štiri mlade oporečnike in jih obdolžile, da so izdali vojaške tajnosti. V Sloveniji sami pa so zbrali že čez 70.000 podpisnikov, ki bodo aktivno- podprli vse, kar bo pomagalo korigirati sovraštva polno poročanje gotovih virov o Slovencih ter protislovensko kampanjo, ki se širi. V ta namen so zbrali že več kakor dve milijardi dinarjev (sodelovali so vsi sloji!), pisatelji in pesniki prirejajo literarne večere in žene vsak dan polagajo rože pred vojaško jetnišnico, kjer so obtoženci zaprti. Zagovorniki pravic človeka pa vprašujejo, zakaj je „nadaljevanje stalnega obsednega stanja“ še potrebno. Jugoslovanske vojaške oblasti ne upoštevajo teh javnih demonstracij in so- prezrle vse pozive javnosti, celo vse proteste najvišjih političnih osebnosti in stanovskih organizacij v Sloveniji ter odredile, da se bo proces vršil za zaprtimi vrati, da bodo one prevzele vlogo- sodnega dvora in izvrševalcev kazni. Vprav to pa Slovenci smatrajo kot izraziti napad na demokratično čutenje vseh resnico- in svobodoljubnih državljanov. Hans Winkler pa je v istem časopisu objavil izjavo Francija Zavrla. „Die Neue“ je priobčil tudi tri slike: kako mladi prodajajo časopis „Mladina“ zadnjo naslovno stran lete ter veliko sliko Zavrla, ki je med drugim dejal: „Poldrugo leto sem kot urednik živel pod izrednim pri- ljubezen do Boga, ki se dotika neba. Seme pa je po drugi vojni in revoluciji objela ledena, skorja sovraštva do kmeta in kazn-o- je bilo, da bodo klice zamrznile; vendar tudi v dobi najsilnejšega zatiranja kmečkega človeka niso umrli vsi sledovi njegovega življenja. Pod največjim političnim pritiskom so se namreč zbrali bivši absolventi Kmetijske šole na Grmu, tedaj že častiti kmečki gospodarji in javni delavci na sestanek, se dali fotografirati na karto in to posl-a.li z vsemi podpisi svojemu bivšemu vzgojitelju s pripisom: „Nismo pozabili vaših naukov. Dobri in koristni so, zvesto se jih držimo.“ Sedaj pa so one zamrznjene klice z vso- silo pognale in obrodile takoj viden sad: Nova Kmečka zveza je pogumno stopila v slovensko- stvarnost. Iskreno ji čestitamo z vzklikom: Bog obilo- blagoslovi delo Kmečke -zveze. Mi pa, kolikor nas je še ostalo, ko nas je strahoten vihar druge svetovne vojne razsul po svetu, bomo počakali sadu pod tujo prstjo-. V tujo zemljo pa bomo legali z zavestjo, da dozoreva seme in bo- obrodilo sad, ko se dopolni čas. Vsi razvoji, ki smo jim danes priča, vključno pojav Kmečke zveze v nadaljevanju boja za Staro pravdo, nakazujejo jasno, da se bližamo velikim in važnim dogo-dkom, ki bodo spremenili obličje naše domovine. Slovenija bo izlčtela iz ognja revolucije in nasilja, tuje doktrine kot ptič Feniks in se vključila v skupnost evropskih narodov, potem pa si v miru in spokojnosti celila globoke rane iz naših dni ter v svobodi načrtovala svojo bodočnost, dokler je našemu narodu sojeno življenje. tiskom. Višek so bila neštevilna zasliševanja, predvsem vojaškega sodišča v zvezi s postopkom proti Jan-šetu, Tasiču in Borštnerju... kar vse je doprineslo do- mojega psihičnega zloma. Zato se trenutno- nahajam na zdravljenju na psihiatričnem oddelku Ljubljanske univerzitetne klinike. Ponovno izjavljam, da nisem nikdar imel' vojaških dokumentov, najmanj pa, da bi jih naprej posredoval.“ To izjavo so objavili vsi slovenski časopisi. Kaže slutnjo o živčni vojni, ki se je v zadnjih mesecih odigravala okrog „Mladine“, odkar je le-ta pričela kritični pisati o vlogi vojaštva v Jugoslaviji. Ocenjevanje vojaških oblasti je bilo do nedavnega tabú in je to še danes v ostalih republikah Jugoslavije, saj je vojaška ustanova imela vedno sakrosan-ten, to je nedotakljiv položaj. 24-letni Zavrl je študent psihologije in je skupno z glavnim urednikom „Mladine“, 24-letnim članom partije Robertom Botterijem moral prenesti mnoge sodne postopke zaradi žalitve armade. Časopis „Mladina“ je v svojem začetku bila skromno glasilo mladih komunistov, a se je kmalu razvila v glasilo za dosego reform v Sloveniji. Objavlja aktualna vprašanja, katerih se ostali časopisi ne upajo dotakniti ali pa le zelo previdno. U-redništvo se nahaja na -ljubljanski Režij e vi cesti v skromni stanovanjski hiši in v skromnih prostorih, ki so pa polni mladine, med katerimi je po pisanju omenjenega, H. Win-klerja izredno veliko deklet. Stil pisanja „Mladine“ je ironičen in šaljiv, včasih že na skrajni meri tolerantnosti. Kupite jo lahko praktično na vseh vogalih ljubljanskih u- Ta dolgi vroči mesec, ki je za nami, je bilo že slišati glasove, da hočemo- Janeza Janšo mistificirati. Naj to kdo hoče ali ne, Janša je javni politični subjekt, ki ima med slovenskim narodom določeno posebno vrednost. Pred leti je bil dvakrat politično „o-džagan“ zaradi stališč, ki jih je brezkompromisno zasto-pal. Bil je odličen poznavalec in analitik vojaško-obrambnega področja in pisanje o tej pa tudi drugih problematikah je v zadnjem letu na Straneh Mladine razvil do- popolnosti. Kolijkor je to bilo zaradi težke nedostopnosti podatkov sploh možno. -Ob vrhuncu, ko je bil soizdajatelj Kavčičevih dnevnikov in spominov, je kandidiral za predsednika slovenske mladinske organizacije. Kandidiral je s programom, v katerem je zastopal prepotrebno ter korenito reorganizacijo mladinske organizacije. Novo paradigmo- civilno družbo je iz teoretične razdelanosti poskušal prenašati v prakso. Pri tem početju je bil nedvomno eden najmočnejših Slovencev. Groba voj(šč)aška ter neosta-lini-stična logika sta z aretacijo- (ugrabitvijo) Janeza Janše naredili slovenskemu narodu na poti demokratizacije ter modernizacije nepopravljivo škodo. Sedaj bom poskušal narediti rekonstrukcijo poteka „vzrokov“, zaradi fyaterih je vojska s pomočjo dela slovenske policije Janeza Janšo odstranila s slovenske politične scene. S pomočjo dosedanjega Mladininega pisanja ter s pomočjo izjav nekaterih politikov in obtožnice lahko pridem precej blizu resnici. Že vso pomlad se šušlja, da misli vojska reorganizirati obstoječo dolgoletno obrambno organizacijo. V Katedri (12. 6. 1988), ki povzema Frankfurter Allgemeine Zeitu-ng, lahko preberemo, da naj bi namesto sedanjih, deloma z republikami pokrivajočih se vojaških območij, prešli na tri „fronte“, in sicer na zahodno, centralno in južno. Obenem s tem naj bi reducirali splošno teritorialno obrambo. V Mladini smo Pred dnevi je praznov-al 80 let svojega življenja slovenski komunistični revolucionar Ivan Maček, bivši politkomisar glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet, komandant glavnega štaba NOV, sekretar pokrajinskega komiteja KPJ za Slovenijo-, načelnik UDBE, podpredsednik vlade LRS in predsednik skupščine SRS, španski borec, generalmajor in „narodni heroj“, itd. V daljšem intervjuju v Delu 2-8. maja letos (pripravila sta ga M. I-vanič in J. Korošec) je med drugim odgovoril na stavljeno vprašanje takole : Menda osebno držite vse vezi glede graditve partizanskega Roga kot pomnika naše revolucije. Msd vojno in po njej je tesno povezan z vašim imenom. Toda njegova svetla stran ima tudi temnejšo plat — obračun z vrnjenimi belogardisti. „To je bila v vsej vojni daleč najtežja odločitev. lic na improviziranih stojnicah, kjer ležijo najnovejši razglasi s prošnjo za podpise. Naklada je v pretekli jeseni dosegla 40.000 izvodov, sedaj pa je narastla že na 60.000. To je pa že precej večja številka, kakor pa je naklada partijskega časopisa „Borba“, ki se prodaja po vsej Jugoslaviji. D-ova. do sedaj po drobcih, Večinoma pa v Botterijevem uvodniku (25. 6. 1988) lahko prebrali, da se je s to reorganizacijo že začelo februarja letošnjega leta. S 1. 1. 1989 bi naj tako prišlo do ukinitve Ljubljanskega armadnega območja. Tako imenovana „severna fronta“, v katero bi spadala Slovenija, bi imela sedež v Zagrebu. Kaj bi se s tem zgodilo s slovensko teritorialno obrambo, lahko le ugibamo. Da o slovenskem poveljevalnem jeziku v teritorialni o-brambi niti ne govorim. S to reorganizacijo bi slovenska politika ter slovenski narod izgubila še tisto nekaj slovenskega vpliva na uradno jugoslovansko vojsko, ki sta ga še imela. Janez Janša se je pred aretacijo te problematike v Mladini že dotak- nil. Tik pred aretacijo pa je za Mladino pripravljal tekst o ukinjanju Ljubljanskega armadnega območja. Naslovnica za Janšin tekst je bila že pripravljena in jo lahko vidimo na Mladini 10. 6. 1988. Nadalje beremo v časo-pisju, da pri primeru aretacij Janše, Borštnerja in Tasiča gre za vojaški dokument, ki obravnava „lokacijo enot v primeru tujega napada“ (Smole) oziroma „bojno pripravljenost nekaterih enot JLA“. (Brovet). Končno pa dobimo v obtožnici naslednji scenarij : „Ivan Bc-rštner je v januarju 1988. leta nepooblaščeno fotokopiral vojaški dokument strogo zaupne narave, kateri mu je zaupan v službi, ter ga izročil obdolženemu Davidu Tasiču, kateremu je tudi sporočil vsebino in pomen dokumenta (zakaj mu je vsebino dokumenta posebej sporočal, če pa mu je dokument že poslal?! op. pisca). Vsebina dokumenta se nanaša na organizacijo, naloge in bojno pripravljenost nekaterih enot JLA.r Obdolženi Tasič je potem, ko se je osebno seznanil z dokumentom, dokument izročil obdolženemu Zavrlu Francu. Ta je dokument razmnožil in en izvod izročil Janezu Janši, da bi se z njim seznanil in kot poznavalec vojaške problematike dokument koristil pri pisanju člankov, kar je počel tudi z nekaterimi drugimi do- Lahko predvsem rečem, da smo do zadnje amnestije, do 15. januarja 1945, stalno pozivali belogardiste, da prenehajo sodelovati z okupatorjem in se nam priključijo. Torej praktično do zadnjih dni vojne. Poleg tega pa moramo gledati na stvari s tedanje perspektive. Mednarodni položaj glede Trsta- in zahodne meje sploh je bil pred eksplozijo. Možnost spopada z dovčerajšnjimi zavezniki je bila zelo- verjetna. V takih okoliščinah si nismo mogli dovoliti, da pustimo pri življenju izdajalce in z-ločince, ki bi v primeru zunanje vojaške intervencije lahko služili kot kader za vojno proti novi Jugoslaviji. Položaj je bil še toliko težavnejši, ker nam je v naših prizadevanjih za postavitev pravičnih meja nasprotoval tudi Stalin. Ne smemo- pozabiti tudi, da so- se v Srbiji v tistem času še vedno- bojevali četniki, ki so obvladovali cele predele in ki so- jih z orožjem še vedno oskrbovali zavezniki. Prav tako so bili na Kosovu še oboroženi balisti, ki so- se b-o-ri-li proti nam. Pustiti pri življenju vrnjene izdajalce je bilo tveganje, ki ga nihče ni hotel prevzeti. Treba pa je tudi povedati, da smo se držali izrecnih navodil Tita, da ne smemo kaznovati nikogar, če je bil še tak zločinec, ki je mlajši od 17 -let.. In tega, da ne smejo trpeti otroci tudi tistih, ki so imeli najbolj krvave roke. kumenti, s katerimi je nepooblaščeno razpolagal.“ Iz navedenega se da precej razločno skonstruirati potek in pomen dogodkov, ki se še nikakor niso končali. Zato kar k bistvu. Pri pripravljanju teksta o reorganizaciji ozirom^ ukinjanju LAO je Janša rabil dokumente, s katerimi M svoj tekst podprl. Tu seveda ni šlo-za to, da bi konkretne podatke iz inkriminiranega dokumenta navajal v svojem tekstu, saj za to ni nobene potrebe pa tudi koristilo ne bi nikomur, ki bi tekst bral. Kje so konkretne „lokacije enot“, kakšna je „bojna pripravljenost“ oziroma kakšna je „organizacija, naloge in bojna pripravljenost nekaterih e-not“, to so povsem vojaške zadeve. Kaj nam bol? Dokument je (bil) potreben za tako imenovano zasebno evidenco oziroma argumentacijo pri pisanju. Potek dogodkov se torej da sestaviti. Ob tem pa pridemo do ugotovitve, da je Janez Janša, gledano s strani interesov slovenskega naroda, POPOLNOM NEDOLŽEN. Še več, zaradi svojega izpostavljanja in hotenja po razkrivanju protinarod-nih dejanj mu moramo biti samo hvaležni. Nekdo bi porekel, da ga je za to potrebno častiti. Enako velja, za ostale obtožene, za Ivana Borštnerja, Davida Tasiča in Francija Zavrla! Glede na opisano so aretacije ter' postopanje vojaških preiskovalnih organov je to- klasični skonstruirani stalinistični proces. Smo namreč v L 1988, 43 let po osvoboditvi izpod fa-šizmov, v času, ko razviti svet živi v informacijsko odprtem času. Na robu tega sveta pa neki vo-j(šč)aški krogi do nezavesti govoričijo v anahronističnem jeziku (kontrarevolucija, specialna vojna, nap.adi na JLA,...), ugrabijo tri ljudi ter jih popolnoma izolirajo. Kje na svetu se še to lahko dogaja? Menda je prav vsakemu jasno-, da je „kraja“ oziroma „izdaja“, ki so je Janša, Borštner, Tasič in Zavri obtoženi, neverjetno poceni izgovor. (Nadaljevanje na 2. str.) Mislim pa, da je kljub temu bilo malo revolucij tako- humanih, kot je bila naša. Kaj bi bilo, če ne bi zmagali? Spomnite se samo ,črne roke* in drugih zločincev. Ljudje soi takrat imeli veliko moralno moč in ni šlo za neposredno maščevanje.“ Kaj je dejansko povedal? Sicer nič novega, a je važno, ker je dokumentirano priznanje nekaterih žalostnih dejanj: 1. Nihče ni hotel prevzeti poboja: to pomeni, da so „nekje“ govorili -o- „odločitvi“, pa nihče ni hotel tega prevzeti, ker je bilo le preveč zločinsko. Končno je prevzel on to delo. 2. Tito je njemu izrecno dejal, da ne „smemo“ kaznovati mladoletnih ne otrok. Poleg dejstva, da so- ponekod pobili tudi te, je jasen pomen gornjega stavka, da je Tito njemu dejal, (torej dejansko odločil) da starejše lahko „kaznujemo“. 3. Jasno pa pove, da ni šlo- za spontano „maščevanje ljudskih množic“ niti za juridično- „kaznovanje izdaje ali zločinov“, temveč za popolnoma zavesten pomor možnih jutrišnjih naspro-tniko-v, ki bi šli skupaj z zahodnimi zavezniki proti komunističnemu režimu. Torej priznava popolnoma politično odločitev za genocid slovenske domobranske vojske (istočasno tudi njih zahodno usmerjenost). O „humanosti“ komunistične revolucije p-a bolje ne govorimo. In še post scriptum: po osebnih informacijah je Ivan Maček sedaj težko bolan in ga po lastni želji o-biskuje v bolnišnici duhovnik. MHIMMIinillUUIII Odmevi dogajanj v Sloveniji ivfliittiHMiMvviiBiiimmiviimnunivfiHvMr iviimsmiwm ■■*■■■ Priznanja Težave in uspehi * Spominske proslave Človek bi moral biti z obljubami bolj previden. Ko sem lani — minilo je že skoraj leto od tega —- poslal Svobodni Sloveniji kratek dopis, sem obljubil, da se bom od časa do časa oglasil s kakšno novico s Koroške. In vidite — to je rezultat. Iz prebiranja Svobodne Slovenije vem, da tudi v Argentini spremljate najvažnejše dogodke tu pri nas. Največ skrbi in energije smo posvetili v zadnjih mesecih vprašanju osnovnega šolstva. Pred kratkim je bil v dunajskem parlamentu sprejet tozadevni zakon, vendar se duhovi kar ne morejo pomiriti. Zlasti dejstvo, da je državni poslanec Karel Smolle kljub masivni kritiki dia,l zakonu .svoje privoljenje, ker tako upa laže najti pogovorno bazo za reševanje številnih še odprtih vprašanj, zdaj nekateri na naši levi tolmačijo tako, kot da bi bil Smolle izdajalec in je on sokriv šolski ureditvi, ki je vsekakor nastala proti volji koroških Slovencev. Resnica pa je seveda taka, da bi bil zakon sprejet v dosti neugodnejši' obliki, če ne bi Smolle do zadnjega skušal z izredno intenzivnimi pogajanji rešiti, kar se je še rešiti dalo. S tem v zvezi naj o-menim, da smo hvaležno vzeli na znanje poslanice iz Buenos Airesa, katere so vaše osrednje organizacije naslovile vodilnim avstrijskim politikom. Druga stvar, ki je s tem le posredno v zvezi, pa, je vstop v manj--šinjske sosvete. Leta dolgo so si bili naši politični predstavniki edini v tem, da bi sodelovanje v sosvetih pomenilo priznanje zakona o narodnostnih skupnostih, ki ima poleg pozitivnih tudi nekaj nesprejemljivih določil. Po spremembi celotnega položaja in očitni pripravljenosti dunajske vlade, da reši nekaj osnovnih problemov, se je Narodni svet koroških Slovencev odločil, da imenuje svoje delegate za sosvet, medtem ko levica kar naprej vstop odklanja. Menda bo kljub temu jeseni začel sosvet zasedati in od tega si pričakujemo — seveda neodvisno od šolske ureditve — marsikatero izboljšanje, m. d. razširitev radijskih in televizijskih oddaj, dvojezično trgovsko akademijo, javno podporo slovenskim otroškim vrtcem in učinkovito podporo kulturnega dela koroških Slovencev. Na kulturnem področju je življenje kar precej razgibano. V zadnji ••sezoni smo imeli dve reprezentativ- SVOBODA V PRIPORU! ODRES TOMBOLA „DUHOVNEGA ŽIVLJENJA“ V nedeljo, 10. julija, je bila v Slovenski hiši na Ramón Falconu 8. tombola v prid naše verske revije, ki jo je pred 55 leti ustanovil rajni izseljenski duhovnik Jože Kastelic. Ob treh popoldne so se rojaki zbrali v cerkvi Marije Pomagaj k zahvalni sv. maši, ki jo je daroval delegat dr. A. Starc. Po njej pa so udeleženci tombole napolnili do zadnjega kotička veliko dvorano in prostor pred njo. Na. odru je vzbujala pozornost o-kusno pripravljena razstava 520 dobitkov, med temi 60 tombol. Pod vodstvom Mihe Gaserja je v prijetnem, družabnem razpoloženju in skrbni postrežbi potekalo klicanje žre banih številk oziroma črtanje tom-bolskih tablic. Glavni dobitek je zadel Tone Žagar iz Caserosa. Ker smo to nedeljo obhajali dan verskega tiska, je bila na dvorišču pred vhodom v dvorano razstava slovenskih knjig, po katerih so mnogi segali in kupovali. Kljub hudi gospodarski krizi, ki se še stopnjuje, in navkljub mrazu so se rojaki velikodušno odzvali povabilu za pomoč „Duhovnemu življenju“. Pr darovanju dobitkov so se poleg Buenosairečanov odrezali tudi nekateri prijatelji iz Bariloč in Mendo-ze. V nedeljo, 10. julija so združene slovenske organizacije v Mendozi povabile vse rojake in prijatelje na skupno kosilo. Pripravili so namreč naši „strokovnjaki“ domače koline, okusne krvavice. Kosil-o je imelo več namenov. Glavni je bil to, da v skupnosti proslavimo rojstne dneve vseh tistih, ki v tem letu dopolnjujejo važne obletnice roj-stnih dni, tako za 50, za 60, za 65, za 70 in za 80 let. Imenovanje naštetih po obedu je zbudilo seveda obilo burnega priznanja in čestitanj. Vsak slavljenec je dobil na prsi rdeč nagelj. Skupinska proslava je bila zares prisrčna. Drugi namen snidenja je bil, da odbor nabere kandidate, ki bi bili pripravljeni prispevati — po m2 — stroške za do-vršitev stropa v dvorani, za katerega sta že pridobljena brezplačno potreben les in pa električna napeljava. Tretji namen skupnega kosila pa je bil mladinski srečolov, ker mladina želi dobiti prispevke za stroške zimskih počitnic v Slovenski koči v. gorah, v Los Penitentes. Udeležba je bila zelo obilna in iskreno med seboj razživi jena. Bb. SANHUŠKI PLESALCI POD MRZLIM BARILOŠKIM NEBOM Od takrat, ko so narodnostne skupine iz Bariloč začele svoje nastope v okviru „Praznika snega“, nismo nikdar doživeli tako temeljite in mrzle zime 'kot letos. Brez običajnega jesenskega deževja je dvakrat kar dovolj zasnežilo, da je smučarsko središče na Cerro Catedral začelo o-bratovati kot v najboljših sezonah. Kot lansko leto so se tudi letos odigravali plesni prizori na odru velikega gasilskega doma, ki so ga zadnja leta povečali in ki spravi pod svojo streho številno občinstvo. Kljub neugodnim gospodarskim prilikam je že tradicionalni praznik napolnil tri večere veliki dom in zadovoljivo rešil finančno plat vse zadeve. Slovenci smo se letos kot že pred leti predstavili z lepo igrano skupino iz San Justa. Tone Oblak je nalašč za to priložnost pripravil odrsko scenerijo z obema velikima kulisama. Prva taka kulisa predstavlja bariloški mestni trg z značilnimi zgradbami, druga pa tipično slovensko pokrajino s cericvijo, ki sliči go- sposvetski katedrali in z značilnim koroškim znamenjem. Kot po navadi se je sanhuška skupina odlikovala- po tehniki in barvitosti ter je zaradi svoje slikovitosti, kontinuitete in udarne glasbe presegla vse druge nastopajoče goste iz Buenos Airesa, Necochee in Comodora. Okvir dejanja na odru je predstavil dedek (Willenpart); ki je vodil svoje vnučke in jim želel pokazati, kaj je Slovenija, ki jo je on poznal. Kot prve so se prikazale ža-njice s srpi in snopi, sledili so gozdarji s sekirami in žagami. Pozneje so nastopili kot letošnja posebnost strumni gasilci, dobro poznani v številnih slovenskih vaseh v polpreteklih časih. Plesi so alegorično podajali delo in praznik, snubljenje in ljubezen, veselico s čašami in vrčki, vaško rajanje in veselo praznovanje. Rdeči sončniki so še poživili že tako razigrano plesno dogajanje. Posebnost je pomenil pripravni gasilski voz, ki je prispeval k živahnim in naglim spremembam na odru. Hitri okreti in ritmična dviganja plesalk so izzvali številne aplavze in burno odobravanje je nagradilo skupino ob zaključku prizora. Poleg Slovencev so nastopile še štiri druge plesne skupine. Hrvate je zastopala Katoliška hrvaška univerzitetna mladina, izvajali so slavonske, liske, bosanske in dalmatinske plese. Vsi so- se odlikovali po lahkotnem in veselem ritmu. Nekaj otožnih mlodij so predvajali Madžari, a so se takoj tudi izživeli v hrupnih „čardaših“ in barvitih nošah. Madžari so se letos prvič predstavili s svojo skupino in s svojo stojnico. Pač pa nam ni bila nova baskovska grupa iz Necochee, ki je plesala kmečke narodne plese pa bojevite ritmične melodije. Te spremljajo vojaške scene, kjer se plesalci sabljajo in borijo, pa tudi padajo in umirajo-. Prav tako so bili naši stari znanci Španci v značilnih damskih dolgih nošah in v širokih moških klobukih. Odlično1 so podali argentinsko folkloro gojenci bariloške občinske folklorne šole, ki jo vadi Silvia Brando. Mladina, ki sestavlja folklorno skupino iz San Justa, je izrabila lepe sončne zimske dni za dva lepa izleta. Obiskali -so smučarski center v Villa Catedral, v nedeljo 10. julija pa Cerro Campanario. Mladež so spremljali drugi sanhuški Slovenci, ki so dospeli s skupino' kot turisti. Prepričani smo, da so vsi odnesli najlepše, čeprav dokaj mrzle vtise iz te izredno lepe bariloške zime. VA Pripis uredništva: To poročilo, ki je bilo napisano takoj po obisku, se je na pošti ižguibilo, tako, da objavljamo pozneje poslano kopijo. Prosim za razumevanje. aaBaaaaoaBr«aaaaaaaaaBaaaaaaBaaaBaaaaaB«aaaaaBaBaaaaaBaaBaaaaaaraaBBaBaaaaaaaaaaBaaaaaBaBaaiaaBaMaa»aaaBaaaBaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaB»aaaaaB« Po volitvah na Primorskem Povolilna razmišljanja Minila sta dva dobra tedna po junijskih deželnih in drugih volitva-h (pokrajinski in občinskih), ko so volivci s svojim glasom in svojimi preferencami izrekli zaupanje listam in kandidatom, ki so jim bili pogodu. Veliko* se je že pisalo o rezultatih in številkah s teh volitev, ki so bile v deželi Furlaniji-Julijski krajini in tudi v Dolini Aosti. Posebno pozornost smo seveda obrnili v izide v naši deželi, kjer je prav izvolitev novega deželnega sveta pomenila glavni politični akt letošnjega junijskega glasovanja. Zato- se bomo v naslednjih vrsticah nekoliko pomudili ob zaključkih in perspektivah, ki še posebno zanimajo slovenske volivce. Politične stranke so že v glavnem pregledale in vsaj v splošnih obrisih analizirale izide in uspeh o-z. neuspeh lastne politike. To> je seveda naredila tudi slovenska stranka, ki je sicer na zadnjih volitvah dosegla vse zastavljene si cilje s tem, da je izvolila vse svoje predstavnike. Tako samo po zaslugi Slovenske skupnosti (SSk) in njenih odgovornih in zrelih volivcev zopet sedi danes samostojni slovenski predstavnik v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine, v pokrajinskem svetu v Trstu in' Gorici ter v občinskem svtetu tu in v rajonskih konzultah v Trstu .— torej v organih, za katere smo izbirali predstavnike na junijskih vo- Moramo- pa tudi z določeno reali-litvah. stično grenkobo ugotoviti, da smo zabeležili pri vsem tem tudi viden padec glasov za slovensko stranko v naši deželi. To nas mora seveda navdajati z zaskrbljenostjo', čeprav nas ne sme voditi v pesimizem. Tudi razne druge in večje stranke so precej padle, nekatere kar za dobro -polovico ali več prejšnjih glasov in izvoljenih mest (republikanci, Lista za Trst, Furlansko gibanje, pa tudi komunisti). Posebno viden padec pa so zabeležili slovenski socialisti, ki -so kljub močnemu napredovanju v splošnem deželnem merilu izgubili svoje dosedanje predstavnike v tržaškem in goriškem pokrajinskem sVetu ,tier v tržr&kem občinskem svetu! Prav zato mora biti tudi a-naliza padcev glasov za SSk treznejša in razumnejša, prej kot čustvena. Uspeh slovenske stranke Ob vseh volitvah se oblikujejo ko^ mentarji in mnenja, ki naj čim bolje tolmačijo dosežke ali pomanjkljivosti strankine politike. To velja tudi za sedanje ocene, ki jih je tudi slovenska stranka že naredila. Ne bomo se zato tu spuščali v podrobne in konkretne analize junijskih volitev. Radi bi le opozorili na nekatere točke, ki morda bolj izstopajo v tem okviru. Jasno je, da je SSk v bistvu zadovoljna nad izvolitvijo svojih predstavnikov, ki bodo še nadalje jamčili slovensko -samostojno in aktivno politično prisotnost v izvoljenih svetih. Kot že naslov članka pove, se v teh vrsticah predvsem zaustavimo ob deželnih valitvah. Te so bile pravi mejnik v naši volilni borbi in za to izvolitev slovenskega deželnega svetovalca je v prvi šlo tudi pričakovanje naših volivcev in javnosti spoh. Z izvolitvijo svojega zastopnika- v deželnem svetu si namreč SSk za nadaljnje petletje zagotavlja mesto v tem pomembnem ne le upravnem, ampak predvsem zakonodajnem organu. Ne vemo še, če bo slovenski deželni poslanec lahko vstopil v novo- deželno vlado, ne vemo- še, kakšna bo sploh nova politična- večina. Vemo pa, da bo slovenski samostojni predstavnik v deželni zbornici Bojan Brezigar še nadalje vodil bitko za pravice in koristi slovenske narodne skupnosti v Italiji, kot sta to v prejšnjih obdobjih zavzeto delala Jože Škerk in nato kar dvajset let Drago Štoka. In to je pomembno-! Pomembno, da lahko slovenski deželni svetovalec vodi v skladu s svojo stranko samostojno politiko, da lahka predlaga zakonske osnutke in nastopa z govori, interpelacijami, resolucijami, dela v svetovalskih komisijah itd. Zato je že s samo izvolitvijo svetovalca SSk v deželno zbornico predpogoj bo-dočega delovanja uresničen! Kako naprej? Po volilnih rezultatih gre sedaj delo in pogled slovenske stranke na bodoče delo. Že prej smo zapisali, da beleži SSk poleg splošnega uspeha tudi manj -uspešno padanje glasov. To je opazno v posameznih predelih in volilnih okrožjih naše dežele. Tako v mestnih središčih, v določenih rajonih in vaseh, pa tudi v drugačnih merilih. V našem listu je bilo že zapisano v zadnji številki nekaj o žalostnem, če ne že kar poraznem izidu zlasti v Beneški Sloveniji, ko v določenih vsaj po naravni karakteristiki slovenskih občinah sploh ni bilo enega glasu za slovensko edino stranko! Tako recimo v občini Sovodnje ali Gdmek, pa tudi Podbonesec in še kaki drugi. V gotovo neslovenski furlanski občini Campoformido pa je slovenska stranka šla od zadnjih pet kar na dvajset glasov! Še in še bi lahko- naštevali podobne primere, pa jih raje pustimo. Vsekakor bo morala . slovenska stranka v teku novega petletja poiskati ne samo vzroke za to stanje, ampak tudi nekaj ustreznih poti za izhod iz krize, ki bi lahko leta 1993 imela, nelepe posledice. Stranke sedanje šestčlanske politične večine se že pripravljajo na soočanje. Razne večje sile so že bolj ali manj jasno povedale, kako si zamišljajo novo deželno večino. Krščanska demokracija se je po sklepu svojih organov izrazila za obnovitev šeststrankarske večine (DC, PSI, PSDI, PRI, PLI in SSk), ki je bila v zadnji mandatni dobi. Socialisti pa so jasno povedali, da niso za obnovitev take večine, ampak v bistvu za neko močno dvostrankarsko vlado (DC in PSI) morda s prispevkom zelenih. Ostale manjše stranke — vključno- in morda v prvi vrsti slovenska — naj bi ostale nekje zunaj. Sploh naj bi prišlo do političnega poenostavljenja in z novimi volilnimi zakoni tudi do izginotja manjših strank... ! Na vsak način kocka ni še padla in zato je tudi vsakoi bolj podrobno predvidevanje za bodočo deželno vlado in večino preuranjeno. V vročih bodočih p o-l etn ih tednih bodo pa, politične sile morale izoblikovati jasne programe in načrte. Zato se gotovo tudi slovenska stranka pri tem odgovorno in zavestno odloča za vključevanja v demokratično dialektiko- z drugimi večinskimi strankami. Pred sabo- ima gotovo najprej osnovne zahteve slovenske manjšine v Italija s posebnim ozirom na deželne pristojnosti. V skladu s svojim programom in z razpoložljivostjo drugih političnih sil se bo torej gotovo tud SSk znala odločiti za najbolj primerno rešitev in najbolj ustrezno obliko svojega sodelovanja in svoje prisotnosti v deželnem okviru in torej tudi v bodočih političnih izbirah. Spectator Kat. glas, 14. julija 1988 Še nekaj podatkov Slovenska skupnost je izvolila: v pokrajinskem svetu v Trstu ponovno prof. Zorka Hareja, ki je v zadnji mandatni dobi deloval na kulturnem polju in mnogo naredil v Trstu za spoznavanje slovenske kulture. Na drugih listah je bila izvoljena le Nives Co-ssutta pri KPI. — V tržaški občinski svet je bil potrjen dr. Aleš Lokar, medtem ko sta na listi KPI bila izvoljena Ana Marija Kalc in Pavel Kodrič. V Gc-riški pokrajini je tudi dosedanji odbornik SSk ohranil svoj sedež. Je to dr. Mirki» Špacapan in poleg njega bo v svetu še komunistka Aleksandra Devetak. Stran 4 SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 4. 8- 1988 - No. 29 MALI OGLASI UČENJE Profesorica za matematiko, fiziko in kemijo. Privatne ure. Grem tudi na dom. Za Slovence popust. Tel. 782-3670. ZDRAVNIKI Dr. JURE: BAJUK. Splošna kirurgija. Avellaneda 384, Mendoza. Tel. 259818 SERVIS •Dolenc Lojze — popravila barvne TV, video-kaset, radio-snemalcev, kaset in avdio — Cervino 3942, San Justo, T. E. 651-2176. ARHITEKTI Andrej Duh — izdelovanje načrtov, vodstvo in gradnje del v Bariločah in okolici; nepremičninski posli. P. Moreno 991, 5. nadstr. C — 8400 Ba-riloche. POGREBNI ZAVOD ORIENTE S.R.L, — Prevozi — Poroke — Rešilni avtomobili — Pogrebi. Za Slovence 15% popusta. Rep. O. del Uruguay 2651 (ex Camino de Cintura), San Justo, prov. Bs. As. T. E. 651-2500. ZA DOM POHIŠTVO: za jedilnice, spalnice, dnevne sobe, moderno in angleški stil. Martin Kovačič — T. E. 765-1682. REDECORA — celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge — Bolivar 224, Ramos Mejia, T. E. 654-0352. Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - avtomatično zalivanje — Andrej Marolt, Marti ez de Hoz 211, San Miguel, T. E. 664-4374. SANITARNE NAPRAVE Jančič Feliks in sin — nStalacije centralne kurjave m ohlajevanja - popravila — Lugones 82 8 - 1430 Capital - T. E. 542-351; . Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt, Avellaneda 216, San I.iiguel, T. E. 664-1656. ADVOKATI dr. Vital Ašič — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 17 do 19, Don Bos-co 168 - San Isidro; T. E. 743-6985. dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pcia. Bs. As. — Tucu-man 1455, 9- nadstr. E - T. E. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20. TRGOVINA Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - (1 kvadra severno od postaje Liniers). Alpe Hogar — Stane Mehle - vse za vas dom - L. Vernet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021. GOSPODARSTVO Zavarovanja M, in H. Loboda — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127. Kreditna zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 668-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6488. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129 Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA RAMOS MEJIA. V pritličju poslopja S,loge, Moreno 129. Od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure. T. E. 658-6574 — 654-6438. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 - Uraduje ob četrtkih od 20. do 22. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756 T. E. 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od '9.30 do 11.30 (gdč. Julka Moder). Cena največ štirih vrstic A 7.- za enkratno objavo, za ves mesec — 4 številke — A 22.-. Na Pristavi v nedeljo, 7. avgusta BAN OTItOK 9.30 Sv. maša 13.00 Družinski asado 15.00 Otroška tomboja DRUŠTVENA OBVESTILA Pisarna Zedinjene Slovenije bo 16. in 17. avgusta ZAPRTA, ker se bo tajnik udeleži[l kongresa Zgodovinskega inštituta mesta Buenos Aires, na katerega je bilo društvo povabljeno. Nedelja, 28. avgusta, V ROŽMANOVBM DOMU v SAN JUiSTU devetnajsta obletnica s sveto mašo, nato skupno kosilo. OBVCSTILA SOBOTA, 6. avgusta: Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 16. uri. Tečaj za odrasle v Slovenski hiši ob 17.40. NEDELJA, 7. avgusta: Mladinska maša in zvezni sestanek SDO in SFZ ob 9.30 v Slovenski hiši. V Slovenskem domu v San Martinu žegnanje. Na Pristavi v Castelarju Dan otroka. SOBOTA, 13. avgusta: V Našem domu v San Justu ob 20.30 Balantičev večer. SDO SFZ lepo vabita vse na XIX. PEVSKO - GLASBENI VEČER v soboto, 20. avgusta, ob 20.30 v dvorani Slovenske hiše VSTOPNICE V PREDPRODAJI SDO SLOMŠKOV DOM vas vabita na M il!. MLADINSKI DAN 14. AVGUSTA 1988 9.00 dviganje zastav; sveta maša 11.00 pričetek tekem v odbojki 12.30 kosilo 19.00 kulturni program prosta zabava Vsi lepo vabljeni! SFZ mikroben. 11) Predplačilo. 18) Boižjepotnik. 15) Zazna z očmi. 17) Omamno sredstvo. 19) Nevestino premoženje. 21) Poleg. 23) Religiozen. 25) Moški v odnosu do svojega otroka. 27) Slavni grški slikar. 29) Čvrsto, krepko. 30) Indijansko plemensko NEDELJA, 14. avgusta: Mladinski dan - Slomškovem domu s celodnevnim .programom. SOBOTA, 20. avgusta: Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši olb 15. uri. Tečaj za odrasle v Slovenski hiši ob 17.40. XIX.\ Pevsko glasbeni večer olb 20.30 v Slovenski hiši. NEDELJA, 21 • avgusta: Romanje v Lourdes ob 15.80. Sklep Marijinega leta. NEDELJA, 28. avgusta: Obletnica Rozmanovega doma v San SOBOTA, 3. septembra: Justo. Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši oh 15. uri. Tečaj za odrasle v Slovenski hiši ob 17.40. SOBOTA, 10. septembra: V Slovenskem domu v San Martinu informativen politični sestanek s posebnim ozirom na razmere v domovini. Sklicuje ga SLS. UMETNIŠKA RAZSTAVA Slikarka Amalia Pérez Motekova bo razstavljala svoje litografije pri Fundación Banco Patricios, Centro Cultural, Piedras 521, Buenos Aires dó 27. avgusta od ponedeljka do petka od 16 do 20 in v soboto od 11 do 13. B CD BI C3B CD 8 CD 8 CD B CD B CDB O B CDB OB O ■ CD S O S CD B O C CD B CD ■ O KRIŽANKA Vodoravno: 1) Del molekule. 6) Prašiček. 9) Dvojina za vsi. 12) Upodabljajoči umetnik. 15) Miloščina. 16) Ugled, sloves. 18) Človeku podobna žival. 20) Del trupa. 21) Vedeti. 22) Lirska pesem. 24) Rimski bog ljubezni. 26) Reka na Koroškem. 28) Na tem prostoru. 29) Vpiti. 31) Pripovedno literarno delo. 32) Grški bajeslovni junak. 34) Leva stran. 35) Napenja. 36) Žimasta metla. 38) Narkotična tekočina. 40) Ima zvok. 41) Navdušujem. 43) Almanah. 45) Se premikam ali gibam. 47) Osebni zaimek. 48) Zavetišče, zatočišče. 49) Pleše. Navpično: 1) Splavarski drog s kljuko. 2) Proga. 3) Peta drama. 4) Hrana Izraelcev v puščavi. 6) Dojame, razume. 7) Tretji sklon ženskega o-sebnega zaimka. 8) Zelo velika žival s trobcem in okloma. 9) Odstraniti se s hojo. 10) Bakterijski, znamenje. 33) Posedovati. 35) Prestolnica Češke. 37) Košato drevo z zdravilnim cvetjem. 39) Arabski plemič. 40) Hudo. 41) Nedoločni števnik. 42) I-me mesca. 44) Predlog, ki 'izraža izhodišče. 46) Na Primorskem, prislov: ali, kako. ESL0VENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE REDACCION Y ADMINISTRACION: RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3 Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Débeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj Correo Argentino Central (B) FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual No. 85.462 Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1988: Za Argentino A 150; pri pošiljanju po pošti A 180; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol. TALLERES GRAFICOS "VILKO" SJt.L., ESTA-DOS UNTDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES T. E. 362-7215 NAŠ DOM SAN JUSTO Sobota, 13. avgusta, ob 20.30 FRANCE BALANTIČ 45 LET BAKLA NEMA • „Dobil sem svoj dom na tujem“ — gdč. Angelca Klamšek • Prijbližanje k pesniku Francetu Balantiču — arh. J ur.e Vomfoergar • „Ukaz tvoj v krvi k petju me priganja“ — izbor Balantičevih verzov v izvedbi nekdanjih in sedanjih učencev Balantičeve šole — režija Frido Beznik Vsi rojaki vabljeni! „Blagor človeku, ki ve ruj.e v Gospoda!“ V 72. letu starosti nas je 25. julija zapustil naš dobri mož, oče, brat, stari oče, svak, tast, gospod Janez Vovk Po pogrebni sveti maši, ki jo je ob krsti daroval France Bergant, smo ga zadnjikrat spremili na moronsko pokopališče. Iskreno se zahvaljujemo Antonu Bidovcu za molitve, Jožetu Škulju za poslovilne besede ter vsem znancem in prijateljem, ki so se od njega poslovili. Priporočamo ga vsem v molitev. Žalujoči: Ana Vovk roj. Koščak, žena Ani, Marta, Viktorija, Tcimaž, Kristina in Alek, otroci g. Jože, France, Stane, Pepca, Zinka, č. s. Ana, Francka in Angelca, sestre in bratje zeti in vnuki ter ostalo sorodstvo. Buenos Aires (Villa Tesei), Kanada, ZDA, Slovenija. Slovenska Cerkev oto ustavnih spremembah in osnutku slovenske ustave Dne 25. junija 1987 je Komisija Pravičnost in mir, ki deluje v ljubljanski škofiji, objavila izjavo o nameravanih ustavnih spremembah, o katerih so bila in so še v Sloveniji in vsej Jugoslaviji široke razprave. Nekateri režimski časopisi in funkcionarji so izjavo Komisije ocenjevali kot nedopustno vmešavanje Cerkve v politiko v smislu nekakšnega potegovanja za oblast ali kot poskus partnerske delitve oblasti. Zaradi tega je smatrala komisija za potrebno, da še enkrat natančno o-predeli svoja stališča. iTo je Komisija storila z novo izjavo, ki je bila objavljena v Družini dne 20. marca 1988, v kateri v prvem poglavju odločno pove, da splošna moralna načela o svobodnih in pravičnih družbenih odnosih vežejo vse ljudi, tudi vernike. Zato imajo vsi ljudje brez izjeme tudi pravico in celo dolžnost, da o teh stvareh razpravljajo in si z vsemi moralno dovoljenimi sredstvi prizadevajo za njihovo izboljšanje. V nadaljnjih poglavjih izjavlja Komisija, da je njeno izhodišče stalen nauk katoliške Cerkve, po katerem je človek kot oseba temelj in cilj vseh družbenih, gospodarskih, kulturnih in političnih prizadevanj in ureditev. Tem moralnim zahtevam se ne more odpovedati noben kristjan, ker bi to pomenilo, da se izneverja sestavnemu delu krščanske vere in morale. Med moralnimi načeli o družbenem in političnem življenju je treba posebno pozornost posvečati pravici do svobode misli, vesti in veroizpovedi. To velja tudi za versko svobodo, ki je „vogelni kamen zgradbe Človekovih pravic (papež'Janez Pavel II.). Svojo vero ali nazor pa ima človek pravico ne samo zasebno, temveč tudi javno izražati „bodisi posamezno ali v skupnosti z drugimi“ (Splošna deklaracija človeških pravic, člen 18). Pravica do verske svobode zahteva, da so vsi nazori enakopravni in da vernost ni ovira za kakršnekoli delovno1 mesto ali funkcijo1 v družbi. Tudi šole nimajo pravice vsiljevati kakšne posebne ideologije ali onemogočati svobodnega izpovedovanja verskega prepričanja učencev. Prvo pravico do vzgoje imajo starši, vzgojne ustanove pa jih morajo podpirati. Komisija se ne zavzema samo za pravice vernikov, temveč vseh ljudi. Zato bi bilo v sedanjem trenutku, koi govorimo’ b demokratizaciji naše družbe, primerno premisliti, kakšno vlogo naj ima v resnični demokratični družbi poseben zakon o pravnem položaju verskih skupnosti. Posebno važen je nadaljnji člen izjave Komisije, ki pravi, da k svobodni človeški osebnosti sodi tudi svobodno kulturno življenje z vsem, kar to obsega; pravicoi d!o uporabe materinega jezika, do narodne identitete in suverenosti ter njunega gospodarskega, kulturnega in političnega uveljavljanja. Vsaka oblika podrejanja enega naroda drugemu je v cjčitnem nasprotju s svobodo^ enakopravnostjo in osebnim dostojanstvom. — Politični voditelji (slovenski) imajoi do svoj.ega naroda v tem trenutku še posebno veliko odgovornost. Z naukom o svobodi je najtesneje povezana svoboda obveščanja. Svobodno širjenje nazorov in informacij ne glede na meje in ideološko pripadnost je tudi ena osnovnih zahtev demokracije. Prav tako je v jasnem nasprotju s človekovimi pravicami sodno preganjanje zaradi kakega posebnega nazora, če le ne gre za razglaševa-nja nasilja in nestrpnosti. Med pravice državljanov sodi tudi pravica, da imajo dejansko možnost izbiranja in nadzora nosilcev oblasti. Ta zahteva pa je v sedanjem trenutku sprejemanja ustavnih sprememb še posebno aktualna. Vsekakor je moralno nedopustno, da se ustava spremeni brez jasno izražene volje večine članov našega naroda ali celo proti njej. Nadalje zahteva obramba človekovih pravic ustrezno zakonodajo in od politike neodvisno sodstvo. Zahteve po „pravni državi“ so zato u-pravičene. Med bistvene poteze demokratične družbe sodi tudi pravica do svobodnega in miroljubnega zbiranja in združevanja. Z moralnega vidika ni nobenega opravičila za obstoj monopolnih organizacij. Tudi ni nobenega moralnega opravičila za prepoved javne in organizirane dobrodelnosti Cerkve. Poudarjamo, da je dosledno spoštovanje človekovih pravic nepogrešljiva sestavina demokratizacije, če naj sedanje spreminjanje ustave pomeni korak naprej v demokratizaciji, potem za to ni druge poti kot dosledno upoštevanje vseh človekovih pravic. Novi predlog slovenske ulstave Družina je v svoji številki z dne 5. junija 1988 posvetila nekaj besed predlogu za novo slovensko ustavo, ki je bil objavljen v časopisu za kritiko znanosti in ki so ga sestavili Zveza slovenskih pisateljev skupaj s Sociološkim društvom. O tem predlogu slovensko domovinsko in zdomsko časopisje obširno piše, pišejo pa o tem tudi drugi (nemški, italijanski, hrvaški in dr.) časopisi. Ker je Družina verski list, se je ustavila le ob poglavju „Svoboda vesti in veroizpovedi“ in je to poglavje, dobesedno prepisala z namenom, da si lahko' vsakdo ustvari sodbo o njem. Ponovila je nam že znana določila o pravici do svobode vesti, verske opredelitve in izpovedovanja'vere ; in da nihče ne sme nikogar siliti k ničemur, s čimer bi bila kršena njegova pravica do svobodnega izpovedovanja vere. Zlasti pa, da imajo starši pravico, da svojim btrokom zagotovijo takšno vzgojo in izobrazbo, ki je v skladu z njihovim prepričanjem. Rudolf Smersu