Življenje in poslovanje nekaterih cavianijev v srednjeveškem piranu DARJA MIHELIČ o florentinskih doseljencih, njihovem fi- nančnem in vsakdanjem življenju in poslo- vanju v srednjeveškem Piranu je Kronika že nekajkrat pisala. Pri tem je osvetlila dejav- nost bankirjev Frančiška Benginija^ in Sol- danerijev^ ter članov družine Peroni* v Pira- nu. Kot vzporednico tem predstavitvam flo- rentinskih poslovnežev želimo tokrat vzeti na rešeto beneško družino Caviano, ki se je v srednjeveškem Piranu tudi kar dobro znašla in si pridobila precejšen ugled in premože- nje. Podatki, ki jih srečujemo v nekdanjih zapisih (listinah, notarskih in vicedomskih knjigah) o njej, so bolj poslovne kot vsakda- nježivljenjske narave, zato pa omogočajo sklepanje o raznovrstnosti poslovnega ude j- 126 ( KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 stvovanja njenih članov, o velikosti naložb, ki so jih vlagali v posle, o kopičenju kapita- la, s katerim so razpolagali in ga nalagali bodisi v nadaljnje dobičkonosno in tvegano poslovanje bodisi v varnejše imetje (soline, obrati za pridobivanje olja, agrarne nepre- mičnine, živina, hiše ipd.)-* Nekje okrog preloma 13. v 14. stoletje je moralo biti, slabih dvajset let za tem, ko so si 1283. leta Benetke za dobrih pet stoletij podredile Piran.^ Benečan Benedikt Cavianus (»de contrata St. Rafaeli de Veneciis«*) je te- daj prišel iskat poslovne sreče v to naravno bogato in gospodarsko aktivno istrsko meste- ce. V piranskih zapisih je prva sled o Bene- diktu zabeležena konec aprila 1301.'^ Že tedaj ga dici vzdevek »ser« (tj. gospod). Uganka ostaja, ali je ta naziv odraz njegovega dejan- skega življenjskega standarda in družbenega ugleda ali pa predvsem nakazuje njegov »nadrejeni« beneški izvor. Ob tej priložnosti je za pet mesecev posodil 23 liber in 4 solde (kar tedaj ni bila zanemarljiva vsota, saj je zadoščala za nakup slabih 20 hektolitrov vi- na).^ Dolg je bil povrnjen, ker je zapis o njem prečrtan oziroma razveljavljen. Po ro- ku vrnitve tega dolga je v novembru istega leta Benedikt ponovno nastopil kot upnik za vsoto 6 liber, ki naj bi mu jih dolžnik vrnil čez mesec dni, o božiču.' Tudi ta zadolžnica je bila kasneje ob vračilu dolga razveljav- ljena. Leto pozneje, malo po 20. juliju 1302, je bil gospod Benedikt, tokrat imenovan že tudi piranski trgovec (»ser Beneditus Chavianus de Veneciis, merchator Pirani«), upnik v šti- rih zadolžnicahi* za skupno vsoto 47 liber in 8 soldov. Vsi štirje dolžniki, od katerih so bili kar trije iz Umaga, naj bi mu vrnili dolž- ne vsote čez dva meseca, na Mihaelovo (29. septembra). V enem primeru je bil razlog zadolžitve nakup žita (od Benedikta), v enem prejem posojila, dvakrat pa vsebina dolž- niško-upniškega razmerja ni podrobneje opredeljena. Benedikt je imel tudi tokrat pri izbiri dolžnikov srečno roko, saj so bile vse štiri zadolžnice kasneje poravnane. Leto 1303 predstavlja zaradi skromne ohra- njenosti virov belo liso v našem poznavanju Benediktovih poslov. Zato pa srečamo Bene- dikta naslednje leto (1304) kar v šestih zapi- sih^i in to skozi vse leto: maja, junija (dva- krat), novembra in decembra (dvakrat). v petih primerih je imel — kot običajno — vlogo upnika. Najvišja vsota, ki jo je kredi- tiral, je znašala 7 liber, najnižja pa 18 sol- dov in 4 denarje. Roki za vračuo dolgov so bili različni: od osem dni do osem mesecev. Razlog zadolžitev ni naveden v nobenem zapisu, čeprav so bili kar trije od omenjenih petih dogovorov sklenjeni v Benediktovi pro- dajalni. To je tudi njegova nova pridobitev, ki se dve leti prej še ne omenja. Vsota vseh teh zadolžnic je bila razmeroma skromna: znašala je 16 liber, 19 soldov in 8 denarjev. V enem od decembrskih zapisov pa se Be- nedikt pojavlja kot dolžnik, ki ob trgu pri ribarnici (»apud platea pischarie«) kupuje vino na kredit, plačljiv v mesecu dni. Ob nakupu vina (slabih 13 hektolitrov) se je za- dolžil za 16 liber, torej le za slabo libro manj kot so njemu dolgovali vsi njegovi (znani) dolžniki skupaj. Vsi dolgovi Benediktu ka- kor tudi njegov lastni dolg za vino so bui poravnani, zadolžnice pa razveljavljene. Iz 1305 sta dva podatka,!^ ki omenjata Benediktovo sodelovanje v trgovini z žitom in suknom. Piranski notar Dominik Petenarij se je oktobra tega leta obvezal, da bo Bene- diktu vrnil 6 starjev (okrog 4 cente) žita, ki mu jih je Benedikt posodil (ali morda plačal vnaprej?). Decembra 1305 pa je bil Benedikt upnik za 8 liber, 12 soldov in 2 denarja (vra- čunana je cena notarskega zapisa) za sukno, ki ga je prodal na kredit v svoji prodajalni: te torej še ni opustil. Tudi ti dve zadolžnici sta bUi poravnani, kar pa morda ne velja za prvo zadolžnico iz (januarja) naslednjega leta (1306),i3 ko je Benedikt še povečal svoje imetje in razširil dejavnost. Tedaj je namreč na kredit prodal krčmarju Almeriku Batti- nu kar za 72 liber (slabih 60 hektolitrov) vina, da ga je prodajal v gostilni. Ta posel je bü sklenjen v Benediktovi vinski kleti. Ni jasno, ali je Benedikt vino kupoval in preprodajal ali pa je k vinski kleti v njegovi lasti spadal še vinograd z lastnim pridelkom grozdja in vina. Zapis o tem dolgu ni prečr- tan in dopušča domnevo, da dolžna vsota ni bila vrnjena. Benedikt je tudi v tem letu prodajal v svoji prodajalni. Ohranjeni so tri- je zapisi o zadolžitvah v njej" za skupno vsoto 28 liber, 10 soldov in 1 denarič. Le v enem primeru je navedeno, da je razlog za- dolžitve nakup sukna na kredit. Vse tri za- dolžnice so bile kasneje poravnane. Za 1307 je ohranjen le en zapis:i5 omenja dolžnika, ki naj bi v štirih dneh vrnil Be- nediktu slabe 4 libre denarja, kar je tudi storil. To je tudi zadnji neposredni podatek o Benediktovem poslovanju, ki ga srečamo v virih, kar pa ne pomeni nujno tudi zmanj- šanja Benediktove aktivnosti. Na številčnost znanih podatkov namreč odločilno vpliva usihanje pisanih virov, ki so zlasti skromno ohranjeni za drugo desetletje 14. stoletja in za prvo polovico tretjega. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 127 i Vsote kreditov, ki so v posameznih letih j pripadale Benediktu, so bile: I Leto Libre Soldi Denarji 1301 29 4 _ 1302 47 8 — 1304 16 19 8 1305 19 15 2 1306 100 10 1 1307 4 — — V pregledanih virih ni zaslediti podatkov, kdaj se je Benedikt podal v zakonski stan z gospo Henglerado. Rodila mu je tri sinove, Qanina, Katarina in Marka. Za prvega je samostojno poslovanje dokumentirano že leta 1318, ostala dva pa se prvič omenjata leta 1320 oziroma 1325. Samostojni poslovni pro- dor sinov gre običajno v korak z očetovim umikom iz poslovne scene. Benedikt je umrl pred 18. aprilom 1325.1® Njegova vdova je tedaj oddala koprskemu solinarju Ferarinu za leto dni v najem svoje soline v Fazanu; Ferarin je od nje prejel 8 liber, moral pa je skrbeti za soline in izročiti lastnici pol solne letine. Ta omemba posredno dopolnjuje sliko o Benediktovem nepremičnem premoženju (doslej vemo, da je imel prodajalno, vinsko klet in morda vinograd): saj vdova verjetno ni pridobila solin šele po njegovi smrti, am- pak sta jih za njegovega življenja uživala skupaj. Se popolnejšo podobo Benediktovega imetja in ugleda pa omogoča zapis njegove- ga vnuka, notarja Frančiška iz marca 1338." Benediktov sin Marko je ob tej priložnosti pooblastil brata Katarina, da naj bi zanj in za moška potomca tedaj že pokojnega brata Qanina sprejel od koprskega škofa Marka Semiteculo investiture v fevd in desetino, ki ju je imel že stari Benedikt. Benediktov poslovni posluh pa je razviden tudi iz po- klicev, ki jih je izbral za svoje tri sinove: Canin je bil poklicni trgovec, Katarin in Marko pa sta bila notarja. Benedikta je žena preživela za dobrih deset let; znano je, da julija 1336 ni bila več med živimi: njena si- nova Canin in Katarin sta tedaj od pred- stavnika piranske cerkve sv. Jurija vzela v najem hišo v piranski mestni četrti Misana, kjer je včasih stanovala njuna pokojna ma- ti.18 Oglejmo si zdaj dejavnost domnevno naj- starejšega Benediktovega sina, Janina. Po- sredno, iz kasnejših terjatev izvemo, da je nastopal kot upnik že 1318. in 1319. letal» in da je aprila 1324 prodajal na kredit sukno, ki mu ga kupec ni (v celoti) plačal.^" Pravo poplavo podatkov o piranskem me- ščanu in trgovcu (»mercator et civis Pira- BENEDIKT & HENGLERADA (+ pred 18. 4. 1325) (+ pred 24. 7. 1336) CANIN (+ pred 3. 3. 1338) & Vera hči Bonifacija Apolonija dominik franCiSek katarina markezina & Frančišek sin Bonsignora Peroni KATARIN BENEDIKT DOMINIK ENGLERADA & Matevž sin Papona del Senno LUCIJA & Facij sin Valenga Apolonija PERERIJA & Marlcvard sin Valenga Apolonija MARKO BENEDIKT FRANČIŠEK & Diambra hči Mafona Henrika (+ pred 10. 12. 1348) MIKLAVŽ & Istrija hči Rajnerija Peroni ANDRIOTA 128 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 ni«-i), gospodu Qaninu pa zasledimo za leto 1325. Tedaj se je uveljavil kot posojevalec denarja (posodil je skupno 102 libri, 6 soldov in 8 denarjev); imel je prodajalno, kjer je na kredit prodal robe za 43 liber, 14 soldov in 4 denarje; trgoval je s suknom (dokumenti- rana je njegova prodaja sukna na kredit za 14 liber, 5 soldov in 2 denarja), z vinom (na kredit je prodal za 20 liber vina — torej ka- kih 18 hektolitrov; kupil je 9 starjev (okrog 6 centov) žita, ki ga je plačal vnaprej. Sodeloval je v več družbah. V eno od njih je vložil 128 liber;-2 njegova družabnika naj bi odšla s temi sredstvi trgovat, kot bi se jima zdelo najbolje; ob obračunu bi naj Qa- nin dobil nazaj vloženi kapital, pri dobičku (izgubi) pa naj bi bili vsi trije partnerji ude- leženi z enakim deležem. V drugi družbi je od partnerja gospoda Markvarda Vitala od- kupil pet sodov vina, za katerega je plačal 168 liber. Markvard naj bi skrbel za hrambo in prodajo vina v korist družbe.^* V družbi z istim Markvardom je vzel v zakup letni piranski komunalni dohodek od prodaje vina na drobno: vsak razprodajalec vina oziroma gostilničar jima je moral od na drobno pro- dane količine vina plačati davek. Ob pora- čunu družbe je Markvard dolgoval Qaninu 64 liber.2* Qanin je posedoval tudi nepremič- nine: poleg prodajalne gre sem šteti še zem- ljo v Lučanu, ki jo je sicer po znanem po- datku^ä dal drugemu, ter četrtino travnika v Gazu. Bil je lastnik plovila, ki ga je oddal v najem. Najemnik — njegov svak (ženin brat) je plovilo uničil in mu zanj poleg stro- škov dolgoval 3 libre, 14 soldov in 8 denar- jev .^6 Qanin pa vseh teh poslov ni mogel več obvladati sam, zato je zaposlil plačanega uslužbenca za pomoč v (trgovskih) poslih (»negocium«). Plača le-tega naj bi znašala 16 liber letno: 6 liber je prejel vnaprej; v času službovanja mu je bilo prepovedano igranje na srečo.^^ Ob vsem tem imenitnem premoženju si je Qanin pač lahko privoščil tudi manjše tveganje, ko je ob zadolžitvi Matevža Civagla, enega od dveh traktatorjev (izvajalcev posla) v zgoraj omenjeni družbi, nastopil kot njegov porok.^s Sledi vrzel v podatkih, ki jo le tu in tam izpolnjuje kak zapis. Leta 1326 se je Qanin pravdal za poravnavo starejših neporavna- nih kreditov za nakupa sukna in posojilo.^' Kasnejši podatek*« omenja, da je Qanin že leta 1327 sodeloval v družbi, ki je izvažala v Benetke les, njeno poslovanje pa se je raz- tegnilo še v naslednje leto. Nekaj izvemo tudi o njegovem nepremičnem imetju: leta 1327 je oddal v najem hišo, za katero mu je uporabnik Janez iz Dubrovnika dolgoval 2 libri, 9 soldov in 4 denarje najemnine.*i v njegovi posesti je bil tudi — verjetno za- stavljen — vinograd v okoUšu Ärgere. Caninovo udejstvovanje 1328. leta slika dosti podatkov. Dolžnikom je posodU skupaj 75 liber, 13 soldov in 4 denarje. Včasih se je dogovoril za vračilo posojila v obUki blaga — voska z medom,*2 kar je blizu trgovanju z vnaprejšnjim plačilom za robo. V svoji pro- dajalni je prodal za 8 liber, 15 soldov in 10 denarjev blaga. Ukvarjal se je s prodajo sukna na kredit (za 55 liber, 2 solda in 4 de- narje) in kož (za 27 liber in 4 solde). Sukno si je dal včasih plačati v siru.** V terjatvah za trgovsko blago, ki ni podrobneje ome- njeno, in v neopredeljenih kreditih je imel naloženih še 50 liber, 7 soldov in 6 denarjev. Kot mirujoči partner — investitor (stans) je sodeloval v dveh trgovskih družbah.** Ena je povezovala štiri družabnike (Qanina, smo- larja Martina, Matevža Civaglia in Janeza Vitala Pellacono), trajala je še od prejšnjega leta in dobavljala v Benetke les. Dva od Qa- ninovih treh družabnikov sta bila izvajalca posla (traktatorja) in sta vodila poslovanje v Benetkah, vloga tretjega pa ni znana. Kot (del?) kapital(a) družbe se omenja 336 liber; Qaninov delež od te vsote ni naveden, v naj- slabšem primeru bi bila to četrtina. V zvezi s to družbo naletimo tudi na posebno obliko zavarovanja s poroštvom: Andrej, sin Izolana Janeza se je kot porok smolarja Martina za- vezal dati Qaninu 32 liber za škodo, ki bi se mogla v tej družbi pripetiti Martinu.*^ V drugo družbo sta Canin in gospod Bonifacij Bonifacija vložila po 136 liber. Bonifacij naj bi šel skupaj s tretjim poslovnežem Vitalom Pelacono (ki ni bil družabnik, ampak Ca- ninov plačani nameščenec) trgovat v Skla- vonijo ali drugam. Po povratku naj bi Qanin in Bonifacij delila na pol tako stroške z mor- narji in plovilom kot tudi dobiček. V tem letu se je Qanin skupaj s svojim tastom go- spodom Bonifacijem Apolonija vključil tudi v živinorejsko družbo — socido.** Slovanu Iva- nu sta za pet let izročila 204 glave drobnice v pašo in oskrbo na Savudrijskem. Med drobnico je bilo 25 ovnov, koštrunov in koz- lov. Od njihove prodaje bi Ivanu pripadla petina izkupička, sicer pa naj bi se letni donos drobnice, po petih letih pa tudi vsa drobnica, delil na tri dele med oba lastnika drobnice (patrona) in pastirja oziroma oskr- bovalca drobnice (socidalisa). Qanin se je še istega dne, ko je bü sklenjen opisani dogo- vor, zadolžil Ivanu za 10 liber, 13 soldov in 4 denarje:*^ ni jasno, ali gre tu za dodatek k pastirjevemu dohodku ali za kaj drugega. Qanin je v tem letu kupčeval tudi z nepre- mičninami. Prodal je pravice do hiše in zi- dov v četrtini Misana ter kupil torkljo (obrat KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 129! za pridobivanje olja iz oliv) z vsemi pritikli- narni.^^ Z nepremičnim imetjem je ustvaril prometa za 129 liber in 17 soldov. Ob ome- njenih nepremičninah mu je v tem letu (po- leg prodajalne) pripadal še vinograd v Gazu. Torkljo je oddal za štiri leta v najem,^» pri katerem je sam kril stroške nakupa priprav za delo ter konj in paše, najemnik — partner pa naj bi vse to nabavil in delal v torklji; dobiček (škodo) od proizvodnje sta si po dru- žabniškem načelu delila na polovico. Qanin je oddal v najem tudi vinograd;** najemni- na je znašala 5 urn vina oziroma 50 soldov na leto. Pri poslovanju si je pomagal z do- datno delovno silo. Omenili smo že plačane- ga nameščenca v trgovski družbi. V trgova- nju s suknom je Qanina včasih nadomeščal Miklavžek de Baldaria.*' Qanin je najemal delavce tudi priložnostno in jim za služnosti plačal vnaprej.*2 Vsota, ki je v tem letu do- kumentirana v ta namen, znaša 10 soldov in 8 denarjev. Canin je v skoraj vseh naslednjih letih omenjen kot posojevalec denarja, včasih je posojal proti zastavi premičnin, npr. ženske- ga oblačila (»epitogium mulieris de pano vi- ridi*), za poravnavo dolgov pa se je posluže- val tudi pravice do posegov v dolžnikovo imetje.*^ Cveteli so posli njegove prodajalne. Kupčeval je z različnim blagom: na kredit je prodajal vino, olje, kože, doge za sode ter v enem primeru** nakovalo, kupoval pa je žito, olje, vosek z medom (1336 je od treh prebi- valcev Umaga odkupil celoletno proizvod- njo*5) ter les (1329 je naročil dobavo 5 voz lesa s Savudrijskega na breg v »portus Pa- dene« na Savudrijskem*«). Za blago, ki ga je kupoval, je plačeval vnaprej. Denar je vlagal tudi v trgovske družbe. Le- ta 1336 je sklenil kar tri take družbe;*7 tra- jale naj bi štiri, šest oz. dvanajst mesecev. Pri vseh je imel položaj stansa. V dveh druž- bah je imel po enega družabnika; ta naj bi po določilih ene od njiju nabavil sir ali po lastni presoji drugo robo. V tretji družbi se je povezal s Paponom del Senno (tastom svoje nečakinje — Katarinove hčerke Engle- rade) in z Matevžem Civaglia, s katerima je tudi sicer večkrat poslovno sodeloval. V družbah, kjer je imel po enega družabnika, mu je ob obračunu pripadel kapital, ki ga je investiral, ter pol dobička (škode) od poslo- vanja; pri tretji družbi se je po vračilu za- četne naložbe dobiček (škoda) delil na tri de- le. Leto kasneje se je povezal posebej z vsa- kim od obeh (v tretji družbi) omenjenih vaglia naj bi s Qaninovim kapitalom (140 li- ber) kupčeval osem mesecev po kopnem in partnerjev v dve ločeni družbi.*^ Matevž Ci- po morju z vinom ali drugim blagom, po obračunu pa naj bi vrnil začetno investicijo in pol dobička. Enak način obračunavanja je predvidevala tudi družba, ki jo je Qanin sklenil s Paponom del Senno. Qanin je kupil za 260 liber in 16 soldov rebule (kakih 210 hektolitrov) ter burkel (za 153 liber in 12 sol- dov). Papo naj bi šel vino prodat v Benetke. Ob obračunu naj bi Qaninu vrnil vložena sredstva za vino ter pol cene za plovilo, k temu pa še pol dobička. Obračuna te družbe Qanin ni dočakal, ker je prej umrl; glede stroškov in izkupička družbe se je pogajala njegova žena, ki je bila skupaj s Qaninovim bratom Markom varuhinja treh nedoletnih Qaninovih (in svojih) otrok. Qanin je posegal še pa druga področja, kjer je slutil dobiček. Leta 1333 je za slabo leto dni vzel od piranske komune v zakup pravico do izkoriščanja ribolovnega okoliša ob Savudriji (»palus subtus Carso Pirani a Calnegra usque ad Remorclum«).*' Zanjo je plačal 9 liber. Nato je sklenil družabniški sporazum z ribičem Gerhardom Justisana. Obvezal se je, da bo nabavil petnajst mrež (»cerbarium«) za 14 liber, 5 soldov in 4 de- narje, Gerhard pa bo z njimi ribaril. Strošek za komunalno zakupnino ter dohodek od ulova naj bi se razdelila med družabnika ta- ko, da bi Qaninu pripadla dva, Gerhardu pa trije deli stroškov oz. dohodka. Ob končnem obračunu družbe bi se naj ribiške mreže, s katerimi je Gerhard ribaril, razdelile med oba partnerja na polovico. Qanin je investiral kapital tudi v enoletni zakup komunalnega davka od solne proiz- vodnje na Piranskem. Leta 1330 si je za 80 liber pridobil pravico pobirati komunalni »dacium salisÄ.^" Sporazumel se je z Bertu- sijem de Spinello, da si bosta stroške zakup- nine in dohodek delila na pol. Qanin naj bi sam redno plačeval obroke zakupa komuni, Bertusij pa naj bi mu čez eno leto vrnil pol zakupnine. Ce bi prodajala sol, ki jo bosta imela v družbi, bi ves dobiček pokasiral Qa- nin; vsota, ki mu jo je Bertusij dolgoval za zakupnino, pa bi se pri tem zmanjšala za pol iztržka od prodaje skupne soli. Qanin se pogosto omenja kot lastnik ali imetnik nepremičnin. Poleg prodajalne je imel več agrarnih nepremičnin: leta 1329 je imel tri vinograde (kupil je enega v okolišu Ärgere, dva vinograda v Karbonaru in Vinjo- lah pa je namenU za doto svoji hčerki), leto kasneje je na dražbi kupil na novo obdelano zemljišče za vinograd z okoliško zemljo v Pacugu, leta 1337 je kupil vinograd s 13 olj- kami v Padernu in (na dražbi) vinograd v okolišu Kavenje.51 V najem je jemal tudi stanovanjske objekte: leta 1333 je vzel od svojega tasta v libelarični zakup za 29 let 130 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 desetino hiiše v piranski mestni četrti Misana; zanjo je plačeval po 1 denarič letno. Tri leta kasneje je skupaj z bratom Katarinom vzel od kanonika piranske cerkve sv. Jurija za petnajst let v najem hišo v četrti Misana, kjer je prej živela njuna mati. Letna najem- nina je znašala 5 liber in 12 soldov.^^ Qanin se je pogosto posluževal dodatne delovne sile — večkrat za delo v vinogradu in drugod; omenja se njegov zidar Andrej; pomagal pa si je tudi s priložnostnimi služ- nostmi. Najetim delavcem je včasih prepo- vedal hazardiranje v času službovanja pri njem.5* Nekajkrat je bil med Pirančani, ki so ob posojilih tujih kreditorjev piranski komuni jamčili za vračilo dolga s svojim premože- njem; bil je porok posameznikov, ki so si od komune izposojali denar tujih kreditorjev. Leta 1333 je za 25 liber odkupil tri zastavlje- ne srebrne pasove, ki jih je piranskemu kre- ditorju Vidu Fuscija de Bataglis iz Riminija zastavil Jakob iz Milj .5* Qanin se je nekajkrat tudi sam zadolžil. Andrejčku Polina iz Benetk je 1336 dolgoval 139 liber.55 Domnevam, da je Cai>in ista oseba kot Ja- nin oz. Janez Caviano, ki se nekajkrat po- javlja v zapisih in se ukvarja s podobno dejavnostjo kot Qanin, podatki o družini Caviano pa ga posebej ne omenjajo. Sredstva, ki jih je Qanin v posameznih le- tih vložil v posle, kredite, blago itd., precej nihajo zaradi neenakomerno ohranjenih vi- rov; za tista leta, ko so (njegovi) dokumen- tirani skupni zneski presegli vsoto 50 liber, so ta sredstva znašala: Leto Libre Soldi Denarji 1325 568 _ 10 1328 601 17 4 1329 265 4 2 1330 515 6 8 1333 73 10 2 1336 304 11 — 1337 762 — 10 Qanin je bil poročen z Vero, hčerko go- spoda Bonifacija Apolonija. Imela sta štiri otroke, Dominika, Frančiška, Katarino in Markezino. Velikost Qaninovega imetja je morda najbolje razvidna iz bogate dote, s Katero je pospremil v zakon najstarejšo hčerko Markezino. Poročila se je s Franči- škom, potomcem florentinske družine Pero- ni: njegov oče je bil Bonsignor, sin Lapona Peronija iz Firenc. Ded, Lapo je v oporoki zapustil Frančiškovi sestri Istriji za doto ve- liko vsoto 800 über in dve oblačili iz škrlata, vredni 150 liber; sestro je moral izplačati glavni Laponov dedič — Frančišek. Material- no si je opomogel s tem, da si je poiskal bo- gato nevesto, Qaninovo hčerko Markezino. Čeprav manjša od Istrijine, je bila tudi njena dota izjemno visoka: znašala je 600 liber, ki so bile delno izplačane v obliki nepremičnin. Stroga poslovnost med tastom in zetom veje iz podatka, da sta dala uradno oceniti vred- nost dveh vinogradov, ki ju je Qanin namenil hčeri za doto.s® Qanin je umrl pred začetkom marca 1338.5' Dejstvo, da sta ga brata pre- živela za več kot deset let, da je zapustil tri nedoletne sirote (Dominika, Frančiška in Ka- tarino) in da srečamo edino omembo58 sa- mostojnega poslovanja enega njegovih sinov (Frančiška) šele dvanajst let po zapisu, ki omenja Qanina kot pokojnega, govori v prid domnevi, da Qanin ni učakal visoke starosti. Vdova Vera je po moževi smrti izterjavala in poravnavala moževe kredite in dolgove. Kot varuhinja treh mladoletnih otrok, ki so bili Qaninovi dediči, je po obračunu družbe, ki sta jo leto prej imela gospod Papo del Senno in Qanin, prejela 680 liber od prodaje burkla in tovora vina.59 Papo ni za dolgo preživel družabnika: decembra 1339 se omenja kot pokojnik, njegov sin Matevž pa je tedaj obra- čunal z gospo Vero poldrugo leto starejši dolg (86 liber).«o Vera je tudi posodila 220 liber zetu Frančišku. Od te vsote je 200 liber pripadalo njenemu sinu Frančišku. Vera je skupaj s svakom Markom kot drugim varu- hom otroka sklenila naložiti ta denar v ko- rist svojega sina.*i V imenu otrok je porav- nala tudi možev dolg 80 liber ter 2 libri za stroške »lagio monete« vdovi Andrejčka Gra- donico iz Benetk, ki jo je zastopal Verin ne- čak Miklavž — sin Qaninovega brata Mar- ka.®2 V pravdah glede neporavnanih dolgov je Vero zastopal njen oče Bonifacij, njene otroke pa njihov varuh, stric Marko. V enem primeru je pravdo sprožila Verina stran in je dosegla ugodno razsodbo: dolžnik naj bi Verinemu očetu v petnajstih dneh izplačal dolžno vsoto za hčerko.®* V drugem primeru pa sta bila oče in svak po razsodbi dolžna plačati Frančišku Faba iz beneškega okoliša Sv. Trojice ali gospe Neži Moganigo 139 li- ber, ki jih je Qanin dolgoval gospodu An- drejčku Polina iz beneškega okoliša Sv. Ma- rije Formose. Čeprav sta se zaklinjala,®* da od omenjene vsote dolgujeta le še 100 liber, nista uspela.®* Svak Marko je zastopal intere- se Verinih sinov tudi tedaj, ko je pooblastil brata Katarina, da naj v svojem lastnem, v Markovem in v imenu Qaninovih sinov Do- minika in Frančiška sprejme investituro od koprskega škofa.®5 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 131 i Tudi Benediktov drugi (?) sin Katarin se je v Piranu uveljavil tako družbeno kot poslov- no. Usposobil se je za — ob splošni ne- pismenosti cenjeni — poklic notarja. 2e 1320 se omenja kot »vicedominus, notarius imperiali auctoritate«.*^ Notarski aktivnosti se tudi kasneje ni izneveril, pa tudi kot urad- ni piranski vicedom se pogosto omenja. Leta 1329 je bil na čelu piranske komunalne pi- sarne (»notarius et cancellarius comunis Pi- rani«), ki je vpisoval v posebno knjigo dro- bno posojo velikih komunalnih kreditov ma- lim potrošnikom.67 Istega leta je opravljal tudi službo komunalnega sodnika (»iudex comunis«).*'^ Sredi tridesetih let je bil komu- nalni komornik (»notarius et camerarius co- munis Pirani«), ki je upravljal komunalne fi- nance.69 Bil je tudi eden od osmih komu- nalnih zastopnikov, ki so 1349 skušali doseči od piranskih kreditorjev Frančiška Bengini in Soldanerija de Soldaneriis vračilo oderuš- kih obresti, ki so jima jih izplačali Piranča- ni.'''' Leta 1342 je zastopal zasebne interese piranskega kreditorja Janeza Kurzija: bil je eden od dveh zastopnikov omenjenega kredi- torja v njegovih sporih z dolžniki iz Trsta."^ Bil je tudi porok poslovnežu Bonifaciju Apo- loniju (tastu brata Qanina), ko se je zadolžil za večjo vsoto."^ Kot polnopravni piranski meščan, »civis«, se omenja 1329.''^ Verjetno je dosegel že častitljivo starost, ko je bil 1358 eden od dvanajstih modrecev, ki so do- polnili določila prejšnjih piranskih statutov in izdelali njihovo novo redakcijo.''* Katarin pa se je udejstvoval tudi poslovno, za svoj račun. Leta 1325 je posojal denar (67 liber). Vzdevek trgovec, ki ga nekajkrat označuje, ni presenetljiv: imel je namreč prodajalno in prodajal sukno (za skupno vso- to 38 liber, 6 soldov in 4 denarje). Prodajal je tudi sandale (za 5 liber in 15 soldov). V tem letu mu je pripadalo še za 6 liber, 14 sol- dov in 8 denarjev kreditov, ki niso natančne- je opredeljeni. Kupčeval je z vinom: kot stans je sklenil družabniški dogovor s Pe- trom Marcilo. Sam je investiral za 600 liber vina (okrog 600 hektolitrov), ki naj bi ga Peter na skupne stroške odpeljal prodat v Benetke (»ad pallum riboley«). Mesec dni po povratku naj bi Katarinu vrnil naložbo in obračunal dobiček oz. škodo. Peter, njegova žena, njun sin in dva ženina sorodnika so se obvezali Katarinu, da mu bodo omenjeni kapital — ki je res izjemno velik —• vrnili mesec dni po prodaji vina.''^ Tudi Katarin si je za opravljanje nekaterih del privoščil pla- čanega pomočnika: letni zaslužek le-tega je znašal 15 liber ob hrani ter srajco in par sandal.^* Po dveletnem premoru v podatkih srečamo Katarina leta 1328 še v novih aktivnostih. Prodajal je olje. Kot stans je sodeloval v več družbah.''" S Petrom Marella sta imela še neporavnane račune iz starejšega tovrstnega posla z lesenimi kladami (?): Peter je Kata- rinu dolgoval še 16 liber. Katarin je sklenil dve družbi z Masarotom de Massariis. Vanju je vložil 100 oz. 150 liber. Masarot naj bi v Istri nabavil žito ali drugo blago in ga pri- peljal v Piran prodat v skupno korist in ško- do obeh družabnikov. Ob predložitvi računa naj bi Katarinu vrnil tudi začetni kapital. Podoben opisanemu je bil tudi cilj tretje družbe, ki jo je Katarin sklenil z dvema traktatorjema Janezom Formo in Henrikom Siverija. Vanjo je investiral 100 liber. Trak- tatorja naj bi šla v Puljščino in tam kupila pšenico ali drugo žito ter ga pripeljala v Pi- ran. Ob obračunu bi Katarinu poleg začetne naložbe pripadlo še pol dobička od posla. V tem letu je Katarin skupaj z bratom Mar- kom sklenil živinorejsko socido s Tomažem, imenovanim Patriarh. Za pet let sta mu izro- čila dva vola za oranje in kravo z juncem. Sprotni dohodek od dela z živino, po petih letih pa tudi vsa živina naj bi se razdelil na pol med oba patrona in socidalisa.''^ Katarin i e v tem času znan tudi kot posestnik solin v Fazanu. Dal jih je v enoletni spolovinski na- jem (»ad medietatem«): solinarju naj bi dal vse potrebno za delo, vnaprej mu je plačal 6 liber, pridelana sol pa bi se delila na pol med lastnika in solinarja.''' Katarin si je pri delu pomagal s številnimi priložnostnimi plača- nimi služnostmi, za katere je v tem letu izdal skupno 20 liber in 1 sold. Katarin je tudi v vrsti naslednjih let poso- jal denar. V ta namen je imel leta 1336 celo banko, kjer je posojal na obresti.^" Leto ka- sneje je odkupil tujo zadolžnico — najbrž z namenom, da bi sam izterjal dolžno vsoto. Imel je tudi prodajalno v piranski četrti Misana,^- prodajal je sukno in olje, kupoval pa sol, ki jo je plačeval vnaprej. V kasnejših zapisih ni več zaslediti Kata- rino vega sodelovanja v trgovskih družbah, pač pa je sklepal dogovore o socidah oz. o najemu živine.^^ Leta 1330 ga je tak spora- zum povezoval z že omenjenim Tomažem Patriarhom. Pet let kasneje je izročil štiri vole, dve kravi in dva junca za štiri mesece v socido Kadolu Parusija. Ta naj bi jih pasel in varoval na lastne stroške. Ce bi kaka žival brez Kadolove krivde poginila, bi kril škodo Katarin. Kar bi oskrbnik z živino pridelal, bi se delilo na pol med lastnika živine in oskrbnika. Po preteku štirih mesecev pa bi imel oskrbnik živino za nadaljnjih pet let v najemu. Najemnina bi znašala 22 starjev žita 132 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 (približno poldrugo tono) na leto. Živino, ki bi poginila po njegovi krivdi, bi Kadol na- doknadil sam, če pa pri izgubi živali ne bi bil kriv, bi škodo kril skupaj s Katarinom. Po petili letih bi se živina razdelila med po- godbenika na polovico. Katarin se še večkrat omenja kot posest- nik solin v Fazanu. Leta 1330 je dal koprske- mu solinarju v enoletni najem poldrugi obrat solarne v Fazanu s podobnimi pogoji kot dve leti prej, le da zapis tokrat poudarja, da bo solinar prideloval sol na lastne stroške in da se bo solni pridelek delil na polovico med lastnika solin in solinar j a tako, da komunalni solni davek ne bo okrnjen. Solinar je poleg dela solne letine zaslužil še 6 liber, soli pa ni smel odtujevati brez Katarinovega dovo- ljenja.^* V štiridesetih letih (1344) je imel Katarin zaposlena kar dva solinar j a (s Pa- ga).85 Katarin je svoj denar pogosto nalagal v nepremičnine. Poleg banke oz. prodajalne ter solin mu je pripadalo še več drugih nepre- mičnin: leta 1329 je na dveh dražbah kupil vinograd z zemljo in osmimi oljkami v Pare- cagu ter polje v Gazu;** dve leti kasneje (1331) je kupil vinograd v Nožedu, last svo- jega nekdanjega družabnika, zdaj že pokoj- nega Petra Marella;S" še dve leti kasneje (1333) se omenja njegov vinograd v okolišu Rižente;®** spet dve leti nato (1335) je kupil vrt v piranski četrti Domo;^» leta 1336 je skupaj z bratom Qaninom vzel v najem hišo, kjer je živela njuna pokojna mati;'" leta 1337 je kupil pol vrta v Marčani, imel pa je tudi vinsko klet v piranski četrti Campo;»* leto za tem (1338) naj bi kot zastopnik brata Marka in sinov brata Canina prevzel investituro v fevd in desetino od koprskega škofa ;»2 v šti- ridesetih letih (1344) je odkupil komimalne obveznosti dveh vinogradov z zemljo v Kave- rijah.»* K temu je imel tudi plovilo, ki ga je (1330) oddal v najem za 2 libri na mesec.** Posle je opravljal s pomočjo najetih de- lavcev. Letni dohodek taliega plačanca je (1330) znašal 17 liber in 10 soldov.95 Opravljal je tudi nekatere zasebne pravne usluge: omenili smo že, da je zastopal intere- se Janeza Kurzija v njegovih poslih s trža- škimi dolžniki, ter poroštvo za Bonifacija Apolonija. Leta 1338 je kot varuh Facina po- kojnega Cancija de Preucha sprejel pol hiše v piranski četrti Misana od Simona pokojne- ga Facina de Preucha, ki je v tej tran.sakciji predstavljal svojo mater.*® Katarin je v posameznih letih, ki so doku- mentirana z (njegovimi) skupnimi zneski nad 50 liber, razpolagal s sredstvi (krediti) v naslednji višini: Leto Libre soldi Denarji 1325 717 16 _ 1328 397 12 — 1329 159 8 — 1330 65 7 4 1331 190 14 _ 1335 90 — _ 1336 302 3 _ 1338 200 — _ 1344 216 12 5 Katarin je imel dva sinova, Benedikta in Dominika, ter tri hčere, Englerado, Lucijo in Pererijo. Od sinov se je poslovno uveljavil zlasti Benedikt, ki je bil tudi notar in se kot tak omenja že leta 1337." Leta 1344 je od očetovih dveh solinarjev, Primodruga in Iva- na s Paga kupoval sol, za katero je vnaprej plačal 10 Uber.98 Dve leti kasneje (1346) je posegel v posle z nepremičninami :»» Z Mino, ženo Kandija Carija si je 14. maja razdelil vinograd z devetimi oljkami v Liminjanu; pripadli so mu štirje deli vinograda s šestimi oljkami ter delček dodatnega zemljišča z eno oljko, za izravnavo deležev pa je moral Mini plačati 3 libre. Teden dni kasneje si je delil vinograd z zemljiščem in sadnim drevjem v Padernu s Frančiško, ženo Miklavža Nibri- sata; pripadel mu je del zemljišča s petimi oljkami, orehom, češnjo ter dodaten del zem- ljišča in vinograda, Frančiška pa je dobila zemljišče s tremi oljkami, tremi češnjami, dvema figama in del vinograda. Katarinov sin Dominik je leta 1344 v oče- tovem imenu poračunaval starejši očetov kredit (iz leta 1336) z vdovo pokojnega Ja- koba iz Humina.i»® Vse tri hčere je Katarin uspešno pomožil: Pererija in Lucija sta se poročili z bratoma Markvardom in Facij em, sinovoma Valenga Apolonija. Kanonik piranske cerkve sv. Ju- rija je nevestama po tedanjem običaju »pe- descalarum« obljubil dve oblačili, vredni po 8 liber. To je storil namesto obeh ženinov, ki sta mu zajamčila, da ne bo utrpel škode.*"* Englerada se je poročila z Matevžem Papona Senna. Ženin je od tasta prejel za Englera- dino doto 300 liber, tast pa se mu je hkrati zavezal poravnati 100 liber posojila. Englera- dino doto je verjetno sestavljalo za 200 liber gotovine ali premoženja ter omenjena za- dolžnica.»«2 Kot Katarinu je Benedikt tudi svojemu tretjemu sinu Mark(c)u namenil notarski po- klic. Ena prvih navedb, ki omenjajo notarja Marka, je iz marca 1325.1®* Bil je zapisovalec ene od listin, ki so povzete v vicedomski knji- gi. Poslovno sicer ni bil toliko gibčen kot brata Canin in Katarin, vendar se je tudi on visoko povzpel tako glede osebnega kot gle- de družbenega ugleda. Leta 1337 je zastopal KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 133! vdovo Pirančanko v terjatvi,i^i urejal je po- sle beneškega plemiča Miklavža Barbo (1340),i05 v štiridesetih letih (1342) pa je opravljal eno najvišjih piranskih komunalnih lunkcij —¦ sodniško. Leto 1325 je prvo, ko zasledimo v virih Markovo poslovno aktivnost. Ukvarjal se je s posojanjem denarja (za skupno vsoto 43 li- ber in 1 sold). V enem primeruio^ si je dal »posojilo« vrniti v obliki enomesečnega dela: zaslužek enega dne naj bi znašal 1 gros. Vse- bina »posojila« je v tem primeru enaka ari — delnemu, vnaprejšnjemu plačilu za delo. Skupna vsota Markovih kreditov pa je nižja od posojila, ki ga je sam prejel od piranske- ga kreditorja Janeza Cursija: ta je namreč posodil Marku in njegovemu poroku 48 li- ber.iös Marko je v tem letu na kredit pro- dajal vino in enkrat vinski sod,!''^ kupoval je žito, ki ga je dobaviteljem plačeval vna- prej. Plačane delavce je včasih najemal tudi za priložnostna opravila.^i" Tudi leto kasneje (1326) je Marko kupoval žito od prebivalca Buj, ki naj bi naročeno in plačano količino žita pripeljal po Dragonji. Ce dobave ne bi v roku opravil in bi moral Marko zaradi terjatve iz Pirana, bi mu moral dolžnik za vsak dan plačati po 5 soldov.^ Kot trgovska roba, ki jo je Marko v tem letu prodajal na kredit, se omenja sukno. Iz kas- nejšega zapisa je znano, da je iz tega leta ostal neporavnan Markov kredit 24 liber, ki je bil izplačan šele po dolžnikovi smrti (1328)."2 Po enoletni vrzeli v omembah izvemo, da je Marko leta 1328 še vedno posojal denar. Ob zadolžitvah je od dolžnikov sprejemal tudi zastave nepremičnin: tako je za 96 liber »kupil« vinograd v piranskem okolišu Cai de la Croxe. Lastnik bi mu moral v enem letu vrniti denar, dotlej pa je imel vinograd v spolovinskem zakupu in je izročal Marku pol pridelka.Marko je v tem letu na kredit prodal oslico, kupoval pa je žito in naročil dobavo 10 voz dobrega lesa. Prodajalec, ki je plačilo za les prejel vnaprej, naj bi les na lastne stroške pripeljal na breg Dragonje tja, »kjer običajno pripeljejo in tovorijo les«."* Marko je posegal tudi v živinorejsko dejav- nost in skupaj z bratom Katarinom izročil družabniku s Savudrije za pet let v socido dva vola za oranje ter kravo in junca.^^^ Tudi v tem letu je Marko najemal delavce, ki jih je (deloma) plačal vnaprej. Enega de- lavca je najel za mesečno plačo 36 soldov, drugi pa naj bi mu vrnil »dolg« tako, da bi mu služil po dvakrat na teden.i^« Marko se je tudi v mnogih naslednjih letih ukvarjal s posojanjem denarja, v primerjavi z bratoma pa se je večkrat tudi sam zadolžil. enkrat je celo pooblastil sina Frančiška, da se je zadolžil zanj.^i^ Za neporavnane dolgo- ve se je včasih pravdal in dosegel pravico do posega v dolžnikovo imetje.Leta 1329 je bil upnik skupaj z bratom Katarinom. Ukvarjal se je s kupčijo: na kredit je pro- dajal olje, vino, ki naj bi ga kupec odpeljal prodat na tujei^^" prodajal je tudi živino (osla oz. vola);i2i večkrat je kupoval žito, včasih vino in les — gradbeni ali v obliki drv: ta je potreboval tudi za kurjavo v tor- klji. Leta 1335 je naročil dobavo 30 voz drv v treh rokih (po 10 voz), do sv. Mihaela (29. septembra), vseh svetih (1. novembra) in sv. Andreja (30. novembra).i22 Roki za dobavo kurjave kažejo na potrebe tedanje proizvod- nje olja. Leta 1344 je kupoval škrlatno tkani- no za doto hčerke Andreje.^^^ S Petrom, piranskim meščanom, sinom go- spoda Miklavža iz Caorla, se je dogovoril glede opreme Petrove ladje, imenovane Sv. Klemen.124 Živine ni le prodajal, temveč jo je tudi oddajal v najem. Leta 1330 je oddal vola za pet let v najem za letno najemnino 6 starjev žita, po preteku tega časa pa naj bi se žival razdelila med pogodbenika. Ce bi oskrbmk po nemarnosti zakrivil izgubo vola, bi moral nadomestiti škodo v mesecu dni, če pa bi vol poginil brez oskrbnikove krivde, bi krila ško- do oba pogodbenika v dveh tednih.^^s Leta 1342 je Marko naročil izdelavo nasipa za nove soline v Strunjanu. Visok naj bi bil 7 čevljev (skoraj poldrugi meter), širok prav toliko; začel naj bi se na določeni točki obale potoka in tekel po bregu, kot je bilo določe- no, proti Piranu. Delavca, ki naj bi to delo opravila v šestih mesecih, bi prejela (skupaj 60 liber.i^e Marko pa si je precej prizadeval za prido- bitev nepremičnega premoženja. Pripadala mu je tor kij a, h kateri je sodila še klet za hrambo olja. Leta 1330 si je za 64 liber pri- dobil pravice do listine o prodaji vinograda; istega leta je za 40 liber »kupil« vinograd v Cai de la Croxe od dolžnika, ki mu je dve leti prej zastavil vinograd na istem področju: morda gre za isti vinograd, ki je ob tej pri- ložnosti zapadel; tega leta je tudi kupil po- lje v Gazu. Leta 1336 je kupil vinograda v Kalčinaru in Loncanu, dve leti kasneje (1338) pa je pooblastil brata Katarina, da je od ko- prskega škofa sprejel investituro v fevd in desetino za njiju in za dva nečaka. Leta 1341 je uveljavljal svoje pravice do dela hiše s kamnitimi stopnicami v Piranu, leto kasneje (1342) je dal zgraditi nasip za svojo solarno, pet let zatem (1347) pa je kupii pol vinogra- da v Padernu.1" 134 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 Marko je v poslovanju uporabljal najeto, plačano delovno silo: najel je delavca za gradnjo solinskega nasipa; tudi njegova tor- klja je obratovala s pomočjo najetega oljar- ja; leta 1339 je zaposlil delavca za leto dni: plačal mu je 20 liber, mu obljubil še hrano in pijačo; za vsak dan, ko bi delavec ne prišel na delo, bi moral plačati poslodajalcu 10 sol- dov.i^s. Ce so bili to najemniki nižjega ran- ga, pa tega gotovo ne moremo trditi za po- slovanje, ki ga je — kot omenjeno — za očeta Marka opravljal sin Frančišek, leta 1344 pa je imel Marko tudi pooblaščenca v Balah, ki naj bi zanj prevzel del denarja za (na kredit) prodano vino.^^* Letne vsote sredstev, s katerimi je Marko razpolagal (in ki presegajo znesek 50 liber), so naslednje: Leto Libre Soldi Dinarji 1325 92 6 4 1328 146 12 8 1330 258 17 8 1336 174 — — 1337 152 — — 1339 148 — — 1344 153 2 — Marko je imel tri sinove: Benedikta, Fran- čiška in Miklavža ter hčerko Andrejo, ki ji je za doto kupil dragoceno škrlatno tkanino (1344). Benedikta srečamo kot pričo leta 1338, ko je Marko imenoval Katarina za za- stopnika pri sprejemu investiture od kopr- skega škofa; kasneje, v štiridesetih letih, je uporabljal pomožno, plačano delovno silo, ki ji je plačeval za služnosti.**" Sin Frančišek je bil notar, omenja pa se leta 1337, ko je zabeležil starejši zapis.*** Oče ga je včasih pooblastil, da je zanj opravljal nekatera delikatnejša opravila: leta 1344 bi naj zastopal očeta v poslih in ga pri dveh Koprčanih zadolžil za 176 liber.**2 Poročen je bil z Diambro, hčerko gospe Marije in go- spoda Mafona Henrika iz Pirana. Zeno je preživel in leta 1348 z njenimi starši, ki so izpolnjevali pokojničino poslednjo voljo, de- lil imetje umrle.*** Poslovno najživahnejši med sinovi je bil Markov sin Miklavž, ki se prvič omenja leta 1336.*** Morda je bil tudi on notar. Ukvar- jal se je z denarnimi posli. Zadolžil se je za odkup tuje obveznice.**5 Na kredit je proda- jal vino, s katerim naj bi kupec trgoval na tujem; bil je upnik za kovaško orodje (na- kovalo, meh kladiva, brusi) in oblačilo.**' Leta 1340 je kupil vinograd v Spilugoli, čez nekaj let (1346) je s Fantino, ženo Mateja Martina Andrejčka delil dve hiši v piranski četrti Mugla.**' Tudi on je bil prisoten, ko je njegov oče pooblastil strica Katarina za na- stop pred koprskim škofom. Zastopal je vdo- vo beneškega upnika, ki je imel neporavnane račune z njegovim pokojnim stricem Cani- nom. Možev dolg je plačala Miklavževa teta Vera. Miklavž je bil poročen z Istrijo, hčer- ko gospe Blange, vdove po Rajneriju Peroni (sinu gospoda Lapona iz Firenc) — sestrično Frančiška, ki je poročil Miklavževo sestrično Markezino, hčerko strica Canina. Blanga je zakoncema zapustila polovico dveh hiš v pi- ranski četrti Campo (druga polovica pa je bila že Miklavževa), hčerki pa je zapustila tudi vse vole, krave, drobnico in druge male živali razen ene krave, poleg tega pa še kme- tijo v siparskem okolišu.*** Članov družine Caviani pa ni vezala le krva sorodstvena vez, ampak tudi dejanska zavest pripadnosti eni družini ter z njo pogo- jeno poslovno sodelovanje. Canin in Katarin sta skupaj najela hišo svoje pokojne matere, bila sta lastnika delov istega travnika;**' Marko je bil imenovan za varuha Caninovih sirot; Katarin in Marko sta skupaj nastopala kot upnika in sodelovala pri živinorejski so- cidi: brata in Caninova moška potomca naj bi skupaj uživali fevd in desetino koprskega škofa. Zavest o skupnem poreklu pa je mor- da še najbolj razvidna iz zapisa leta 1336: Canin in Katarin sta tedaj zase in za brata Marka izjavila, da imajo dukalno listino, ki jim dovoljuje, da smejo na Piranskem ku- povati, prodajati ter imeti prodajalne za vse blago vključno s »specialia«, ker je bil njihov oče Benečan, oni pa so polnopravni beneški meščani**" Benediktovi sinovi so tako v svojih najus- pešnejših letih daleč prekoračili najvišjo vso- to, s katero je v kakem letu razpolagal oče: v letih 1325 in 1328 so jo skupaj več kot de- setkrat presegli. Njihovo poslovanje je bilo vsestransko, v svojih rokah pa so nakopičili tudi mnogo nepremičnega imetja. Ker je bilo v družini toliko notarjev, so verjetno lastne posle beležili sami. Njihovi zapisi, ki bi ver- jetno predstavljali v opisu družinskega po- slovanja večji del, pa, žal, niso ohranjeni. OPOMBE 1. J. Persie, Florentinec Franciscus Benzini, bankir v Piranu (1338—1348), Kronika 23/1975, 138—148. 2. J. Peršič, Družba florentinskih bankirjev Soldanieri in Piran, Kronika 25/1977, 12—18. 3. D. Mihelič, Življenje in poslovanje nekate- rih Peronijev v srednjeveškem Piranu, Kronika 28/1980, 14—22. 4. Pobudo za predstavitev in ocenitev poslovne plati življenja Cavianijev v posebnem prispevku mi je že pred časom dal prof. Gastrin; za tehni- ko poslovanja v različnih agrarnih in neagrarnih KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 135 i strokah prim. D. Mihelič, Agrarno gospodarstvo Pirana od 1280 do 1340, Zgodovinski časopis 38/1984, 193—224, in ista, Neagramo gospodar- stvo Pirana od 1280 do 1340, SAZU, Dela 1/27, Ljubljana 1985. 5. P(iranski) A(rhiv) — (listina iz) 1283, 26. 1., Benetke; (C. de Franceschi,) Chartularium Pi- ranense (, Raccolta dei documenti medievali di Pirano) I (1062—1300), Atti e memorie (della So- ciesta istriana di Archeologia e Storia patria) 36, Parenzo 1924, št. 168. 6. V(icedomska) K(njiiga) 6, f(olio) 4v(erso) — 5 — 1336, 20. 3. 7. N(otarska) K 13, f. 1 — 1301, 29. 4. 8. Denarne enote, ki se pojavljajo v virih, so v besedilu poenotene in preračunane v libre, sol- de in denarje. Za izračunavanje količine blaga, ki ga je bilo moč kupiti za določen znesek, je upoštevana časovno najbližja in najbolj realna znana cena. 9. NK 13, f. 2 — 1301, 23. 11. 10. NK 13, f. 7 — 1302, 21. 7.; NK 13, f. 7 v — 1302, 23. 7. (trikrat). 11. NK 13, f. 18 v — 1304, 1. 5.; NK 13, f. 24 v — 1304, 4. 6.; NK 13, f, 24 v — 1304, 28. 6.; NK 13, f. 22v — 1304, 5. 11.; NK 13, f. 23 — 1304, 13. 12.; NK 13, f. 23 — 1304, 18. 12. 12. NK 17, f. 6 — 1305, 15. 10.; NK 16, f. 6 v — 1305, 5. 12. 13. NK 13, f. 27v _ 1306, 9. 1. 14. NK 13, f. 28 — 1306, 1. 8.; NK 13, f. 28v — 1306, 10. 8.; NK 13, f. 29 — 1306, 29. 11. 15. NK 13, f. 29 v — 130 , 21. 7. 16. VK 1. f. 29 v — 132, 18. 4. 17. PA — 1338, 3. 3., Piran; Chartularium Pi- ranense II (1301—1350), Atti e memorie 46, Pola 1934, št. 137. 18. VK 6, f. 90 — 1336, 24. 7. 19. VK 2, f. 159 — 1328, 18. 11. 20. VK 1. f. 155 v — 1326, 14. 2. 21. VK 1, f. 92v — 1325, 20. 9. 22. VK 1, f. 132 — 1325, 22. 12.; za piranske tr- govske družbe prim. F. Gestrin, Piranska ko- manda v 14. stoletju, Prispevek k problemu teh- nike trgovine v srednjem veku, SAZU, Raz- prave 1/5, Hauptmannov zbornik, Ljubljana 1966, 241—268. 23. VK 1, f. 130 v — 1325, 16. 12. 24. VK 1, f. 80v — 1325, 3. 8. 25. VK 1, 1. 63 v — 1325, 25. 6. 26. VK 1, f. 46 — 1325, 17. 5. 27. VK 1, f. 101_101 v — 1325, 15. 10. 28. VK 1, f. 103 v — 1325, 20. 10. 29. Prim. op. 20. 30. VK 2, f. 178 — 1328, 14. 12. 31. VK 2, f. 159 — 1328, 18. 11. 32. VK 2, f. 83v — 1328, 11. 7.: za tako vračilo posojila se je Qanin dogovoril s prebivalcem in meščanom Novigrada; cena za vosek je bila do- govorjena vnaprej in je znašala 10 denarjev za libro (slabega pol kilograma). 33. VK 2, f. 10 v — 1328, 27. 3. 34. Prim. op. 30; VK 2, f. 23 — 1328, 24. 4. 35. VK 2, f. 179 — 1328, 12. 12. 36. VK 2, f. 164 — 1328, 27. 11.; za piransko socido prim. D. Mihelič, Socida v Piranu od 1280 do 1340, Slovensko morje dn zaledje 2—3, Koper 1979, 63—78. 37. VK 2, f. 165 — 1328, 27. 11.; istega dne se je pastirju zadolžil tudi Bonifacij in sicer za 18 liber, 13 soldov in 4 denarje: VK 2, f. 164 — 1328, 27. 11. . 38. VK 2, f. 6 — 1328, 20. 3.; VK 2, f. 40 v — 1328, 8. 5. 39. VK 2, f. 80 v — 1328, 3. 7. 40. VK 2, f. 83 — 1328, 5. 7. 41. VK 2, f. 66v — 1328, 11. 6. 42. VK 2, f. 121 — 1328, 18. 9. 43. VK 2 a, f. 67 — 1330, 1. 11. (zastava oblači- la); VK 6, f. 34 — 1336, 19. 4. (»intromisio«). 44. VK 2 a, f. 17 v — 1330, 24. 4. 45. VK 6, f. 100 — 1336, 1. 8. 46. VK 1329—1330, f. 1 — 1329, 4. 11. 47. VK 5, f. 156 — 1336, 8. 1.; VK 5, f. 175 — 1336, 14. 2.; VK 5, f. 175 v—176 — 1336, 14. 2. 48. VK 6, f. 193—193v — 1337, 25. 1.; VK 7, f. 18 — 1337, 12. 4. (dvakrat). 49. VK 4, f. 86—86v — 1333, 15. 8. 50. VK 2 a, f. 39 v — 1330, 30. 6.; komuni je pripadala sedmina vse na piranskem pride- lane soli, ta svoj dohodek pa je vsako leto oddajala v zakup. 51. VK 2, f. 219 v — 1329, 5. 2.; VK 2, f. 222 _ 1329, 8. 2.; VK 2 a, f. 75 — 1330, 25. 11.; VK 6, f. 187 — 1337, 1. 1.; VK 6, f. 134 v — 1337, 5. 1. 52. VK 4, f. 53 v — 1333, 10. 6.; prim. op. 18. 53. VK 7, f. 48 v—49 v — 1337, 24. 5.; Char- tularium Piranense II (1301—1350), Atti e me- morie 46, Pola 1934, št. 125 (Zidar Andrej); VK 2 a, f. 87 — 1330, 27. 12. (primer prepo- vedi hazardiranja). 54. VK 4, f. 52 — 1333, 8. 6. 55. VK 8, f. 182 v—183 — 1339, 5. 7. 56. VK 2, f. 222 — 1329, 8. 2. 57. Prim. op. 17. 58. VK 9, f. 184 v—185 — 1349, 16. 2.: Fran- čišek je zamenjal del svojega vinograda v Al- buganu in 8 liber za vinograd v Spilugoli. 59. VK 8, f. 108 — 1338, 26. 11. 60. VK 8, f. 229 — 1339, 10. 12. 61. VK 8, f. 252 — 1340, 1. 2. 62. Chartularium Piranense II (1301—1350), 63. VK 8, f. 39 — 1339, 22. 2. 64. Prim. op. 55. 65. Prim. op. 17. 66. PA — 1320, 28. 9., Piran; Chartularium Piranense II (1301—1350), Atti e memorie 44, Pola — Parenzo 1932—1933, št. 40. 67. Chartularium Piranense II (1301—1350), Atti e memorie 50, Pola — Parenzo 1938—1940, št. 19 A. 68. VK 2, f. 212 v—213 — 1329, 29. 1. 69. PA — 1335, 10. 12., Piran; Chartularium Piranense II (1301—1350), Atti e memorie 46, 46, Pola 1934, št. 116. 70. Chartularium Piranense II (1301—1350), Atti e memorie 47, Pola — Parenzo 1935—1937, št. 203. 136 ! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 71. Chartularium Piranense II (1301—1350), Atti e memorie 46, Pola 1934, št. 149. 72. VK 2, f. 165 v — 1328, 29. 11. 73. VK 2, f. 229 — 1329, 17. 2. 74. C. de Franceschi, Gli statuti del comune di Pirano del 1307 confrontati con quelli del 1332 e del 1358, Monumenti storici dalla Depu- tazione di Storia Patria per le Venezie, n. v. 14, Venezia — pPadova 1960, 190. 75. VK 1, f. 121 — 1325, 30. 11. 76. VK 1, f. 84 V — 1325, 11. 8. 77. VK 2, f. 65 — 1328, 10. 6.; VK 2, f. 90 — 1328, 28. 7.; VK 2, f. 104 — 1328, 11. 8.; VK 2, f. 171 — 1328, 4. 12. 78. VK 2, f. 110 V — 1328, 20. 8. 79. VK 2, f. 25 — 1328, 25. 4. 80. VK 6, f. 150 V — 1336, 16. 11.; izraz »sta- cio«, ki običajno pomeni prodajalno, pomeni V tej zvezi banko. 81. VK 7, f. 54v — 1337, 27. 5. 82. Chartularium Piranense II (1301—1350), Atti e memorie 47, Pola — Parenzo 1935—1937, št. 156. 83. VK 2 a, f. 33 — 1330, 10. 6.; VK 5, f. 123—123 v — 1335, 5. 11.; za najem živiine prim. D. Mihelič, o. c. (kot v op. 36). 84. VK 2 a, f. 16 v — 1330, 17. 4. 85. VK 11, f. 14 — 1344, 26. 4. 86. VK 2, f. 211 v — 1329, 15. 1.; VK 2, f. 234 — 1329, 19. 2. 87. VK 2 a, f. 110 — 1331, 17. 2. 88. Chartularium Piranense II (1301—1350), Atti e memorie 46, Pola 1934, št. 104. 89. VK 4b, f. 202 v — 1335, 31. 1. 90. Prim. op. 18. 91. VK 7, f. 57 — 1337, 29. 5.; VK 7, f. 12 — 1337, 6. 4.; Chartularium Piranense II (1305 do 1350), Atti e memorie 46, Pola 1934, št. 122. 92. Prim. op. 17. 93. VK 11, f. 65—65v — 1344, 12. 9.; VK 11, f. 66 — 1344, 12. 9. 94. VK 2a, f. 6 — 1330, 17. 3. 95. VK 2 a, f. 52 — 1330, 15. 8. 96. VK 8, f. 56 v — 1338, 29. 7. 97. VK 7, f. 48 v—49 v — 1337, 24. 5.; Char- tularium Piranense II (1301—1350), Atti e me- morie 46, Pola 1934, št. 125. 98. Prim. op. 85. 99. VK 9, f. 90 v — 1346 14. 5.; VK 9, f. 93—93 v — 1346, 21. 5. 100. VK 11, f. 22 — 1344, 16. 5. 101. VK 8, f. 139 — 1339, 3. 2. 102. VK 11, L. 40 v — 1344, 11. 7. (dvakrat) 103. VK 1, f. 3 — 1325, 10. 3. 104. VK 7, f. 123 v — 1337, 3. 10. 105. VK 8, f. 238 — 1340, 19. 1. 106. Chartularium Piranense II (1301—1350), Atti e memorie 47, Pola — Parenzo 1935—1937, št. 158. 107. VK 1, f. 65 — 1325, 30. 6. 108. VK 1, f. 92 — 1325, 20. 9. 109. VK 1, f. 84v — 1325, 10. 8. 110. VK 1, f. 48 — 1325, 25. 5. 111. VK 1, f. 157 — 1326, 17. 2. 112. VK 2, f. 109 — 1328, 15. 8. 113. VK 2, f. 138 — 1328, 22. 10. 114. VK 2, f. 74 — 1328, 27. 6. 115. Prim. op. 78. 116. VK 2, f. 130 — 1328, 3. 10. 117. VK 4, f. 39v — 1344, 27. 9. 118. VK 7, f. 29 — 1337, 37. 4. 119. VK 2, f. 204 v — 1329, 16. 1.; VK 2, f. 244 v — 1329, 5. 3. 120. VK 8, f. 156 — 1339, 31. 3. 121. VK 2 a, f. 57 v — 1330, 9. 9.; VK 4, f. 54 v — 1333, 15. 6. 122. VK 5, f. 81 v — 1335, 13. 8. 123. VK 11, f. 13 — 1344, 6. 4. 124. VK 8, f. 114v —1338, 10. 12. 125. VK 2a, f. 53 — 1330, 19. 8. 126. Chartularium Piranense II (1301—1350), Atti e memorie 47, Pola — Parenzo 1935—1937, št. 156. 127. VK 2 a, f. 13 — 1330, 15. 4.; VK 2 a, f. 68 v — 1330, 10. 11.; VK 2 a, f. 75 — 1330, 11. ll.-' VK 6, f. 49^9 v — 1336. 26. 5.; VK 6, f. 63 v—64 — 1336, 2. 6.; VK 9, f. 8 — 1341, 16. 7.; VK 9, f. 107 — 1347, 12. 5. 128. VK 8, f. 231 v — 1339, 5. 12. 129. VK 11, f. 55 — 1344, 13. 8. 130. Prim. op. 17; VK 11, f. 14 — 1344, 26. 4.; VK 11, f. 17 v — 1344, 1. 5. 131. VK 7, f. 21 v—22 — 1337, 16. 4.; Chartu- larium Piranense II (1301—1350), Atti e me- morie 46, Pola 1934, št. 124. 132. Prim. op. 117. 133. VK 9, f. 221 v — 1348 — 10. 12. 134. VK 6, f. 58 — 1336, 15. 6. 135. VK 8, f. 104 — 1338, 8. 11. 136. VK 8, f. 220 — 1339, 10. 11.; VK 8, f. 37 v — 1338, 12. 6. 137. VK 9, f. 92 — 1346, 1. 5. 138. Chartularium Piranense II (1301—1350), Atti e memorie 47, Pola — Parenzo 1935—1937, št. 202. 139. VK 1, f. 131 v — 1325, 19. 2. 140. VK 6, f. 4 v—5 — 1336, 20. 3.; za piranske prodajalne prim. D. Mihelič, Prispevek k po- znavanju piranskih prodajaln v srednjeveškem Piranu, Slovensko morje in zaledje 6—7, Koper 1984, 69—79.