BUENOS AIRES 11. septembra 1980 LETO (ANO) XXXIX (33) Štev. (No.) 36 Ob knjižni razstavi in sejmu v Slovenshi vasi (Nekaj misli iz govora dr. T. Debeljaka) 'Pred petintridesetimi leti smo zapuščali dom in šli brez vsega v svet, le z veliko ljubeznijo do svobode, do vere in slovenskega jezika. Do ljubega slovenstva v življenju in dubu. V potu obraza smo si ustvarjali svoj gmotni položaj v svetu, ustanavljali v žrtvah nove domove, cerkve in šole (v svojih hišah in Domovih) in z ljubeznijo do jezika in kulture smo si ustvarili vse to, kar se zdaj nudi v malem v tej dvorani in kar splošno imenujemo „slovensko emigracijsko književnost“. Ko smo zapuščali evropski svet 1. 1948 je zapisal sam pesnik Oton Župančič na naš račun, da „Slovenec, ki se je sam izločil iz svoje narodne skupnosti, nima srca za slovensko kulturo, je naravno, in bi se čudil, če bi bilo drugače.“ Danes bi se ne čudil samo on, ampak se čudijo tudi drugi, da je ta prostovoljni izseljenec iz domovine ustvaril le iz svoje velike ljubezni do slovenske kulture vso to knjižno produkcijo, ki jo vidite tu še več, ter s tem spremenil Buenos Aires v „drugo slovensko kulturno središče“, po besedah tržaškega pisatelja Rebule. To je resnično „slovenski čudež“. Dokaz naše ljubezni do naroda in kulture. In vso to zdomsko književnost smo postavili — kot vidite na mizi v središču dvorane — ob tradicijo povezanosti z matično narodno kulturno rastjo, ob Trubarja oz. Dalmatina, Prešerna in Slomška. Iz slovenskih korenin poganja tudi v zdomstvu to kulturno delo, ki ga mi prištevamo v organsko celoto slovenske književnosti, ki pa jo središče naroda, Ljubljana, zanikava, preganja in zapira vrata pred njo v skladu s komunističnim totalitarizmom in ždanov-sko intoleranco, ki jo je dogmatično razglasil Boris Kidrič: „Slovenskega kulturnega delavca ni zunaj OF, kajti biti ga ne more!“ Pa se je kljub temu rodil med nami ta. .kulturni delavec in ustvaril to knjižno produkcijo, ki jo zdaj vidiš zbrano v tem semenjskem „šotoru“; prav zato, ker pogreša materinske ljubezni, jo glejmo, kupujmo, berimo in širimo, negujmo jo, kajti pognala je iz naše krvi, zavrnjene ljubezni in iz našega duha. Ljubimo to knjigo, ki poganja v obmejnem zamejstvu, na Koroškem in Primorskem, v Trstu in evropskem zdomstvu Miinchena, Rima in Pariza, Madrida in Londona, v zaoceanskih pokrajinah Severne Amerike, tako v Torontu kakor v Clevelandu, Chicagu in New Yorku, pa v cvetočih oazah Avstralije, Indije in japonskega Tokija: vsepovsod, kamor se je zatekel slovenski zdomski izgnanec. In kar naravno — ali po čudežu — se je osredotočila ta delavnost prav tu v Buenos Airesu pred našimi očmi. Samo pomislimo, kako osiromašena bi bila slovenska emigracija recimo brez knjižnih založb Svobodne Slovenije ali Slovenske kulturne akcije ali Duhovnega življenja, s katerim je ustvarjal našo slovensko kulturno tradicijo tukaj prav ustanovitelj te Slovenske vasi, pa katerem imenu ste hvaležno imenovali ta Dom. Kaj bi brez drugih številnih založb, katerih šestnajst je poslalo svoje knjige' k nam na vpogled? Brez Mohorjevih družb v Celovcu in Gorici, brez protikomunističnih zbirk, brez duhovnih knjig, ki govore o Baragu, Gnidovcu in Slomšku ? A)i ste kdaj pomislili, kaj bi bila emigracija brez tega knjižnega pridelka, nastalega iz ljubezni do slovenstva, iz žrtev, tveganj in v času začetne rasti iz — nič. In glejte: zdaj, ko smo se gospodarsko osvojili, ko smo si ustvarili svoje hiše in utrdili položaj, nam grozi kriza, kot še nikoli. Ta grožnja je dvojna: izumiranje pionirjev tega čudeža, članov prve e-migracijske generacije. Vsaka smrt iz teh vrst, pomeni enega naročnika manj, enega ljubitelja in bravca slovenskih knjig manj. Ne moremo zaustaviti tega fizičnega razpada starega rodu, toda nadomestiti bi ga morali — z novim. Prevratništvo v Srednji Ameriki Dr. Tine Debeljak (28) Koliko Kub bodo ZDA še trpele? NEKAJ PweL, nov z "AŠE perspektive M JOSIPA BROZA-TITA General Grigorenko, heroj Sovjetske zveze, ki je padel v nemilost in prestal nato vse stopnje Gulaga ter bil zaradi svetovnega pritiska izgnan, je v enem izmed zadnjih intervjujev povedal nekaj zanimivih stvari. Dejal je, da bodo ZDA imele toliko opravka s konflikti, ki jih SZ pripravlja v njihovi soseščini, da se za drugo sploh ne bodo zanirpale. In res: če se človek vpraša katera srednjeameriška država bo postala naslednja Kuba, se znajde pred bogato izbiro kandidatinj. 'Zakaj tako bogata izbira ? Predvsem zaradi družbenih neredov, ki izvirajo iz štirih glavnih postavk: 1) Na prvo mesto moramo postaviti tropikalno in subtropikalno podnebje. Vročina in vlaga izsesata iz človeka vse moči, zaradi česar je Karibsko o-toeje in ožina med obema Amerikama padla v brezno ekonomsko-politične odvisnosti razvitih držav. 2) Držav iz tega dela sveta nikdar nihče ni jemal resno. Politična neodvisnost (prve države so suverene že od leta 1821) malo pomeni, če tuji ekonom-skiski interesi še vedno prevladujejo. Posebno Severni Ameriki (državam in posameznikom) je očitati tak način mišljenja, saj so stalno videli le „bananske republike“, celo po letu 1960. 3) Nekaj krivde odpade tudi na smolo. Ravno takrat, ko so ZDA začele preusmerjati svojo politiko in je Evropa osvobajala svoje kolonije v Karibskem morju, je prenehal vojni razcvit. V industrializiranih državah je padla hitrost razvoja: zaradi podražitve petrolej^ so vsi proizvodni stroški narasli in spet so dežele tretjega sveta ostale zapuščene samim sebi. Nasprotstva med ostanki preživelega razkošja (turizem, uradništvo svetovnih podjetij) in revščino ter brezposelnost so narasle do viška. 4) Kot zadnji faktor ima besedo Sovjetska zveza, ki si prizadeva, da bi zvrnila kapitalistično ureditev in je že na tem polju vsadila grebenico-Kubo. In Washington še ni doumel, da niti bojkot niti obsodba OEA (ki jo ima sam na vajetih) ne bosta spremenila položaja, ki ga je ustvaril kubanski predkapitalistični režim. KUBA — SOVJETSKI POTAKNJENEC Vsled vsemu temu je Kuba mogla streti lupino in razposlati kopico svojih piščančkov po celi Srednji Ameriki. V prav vsaki državi so dani pogoji za uspešno revolucionarno delovanje. Kratek pregled nam pokaže višino (nižino) letnega državnega dohodka na prebivavca. Nikaragva, Honduras, Belice, Salvador,'Granada in Haiti ne’presežejo 700 dolarjev; Kuba, Gvatemala, Mehika in Dominikanska republika se sučejo med 800 in 1100 dolarji. Med 1100 in 1600 dolarjev imajo v Kostarika, Panama in Jamaika. Mejo 1700 dolarjev presežejo Ta pa ne bere več. Tako tožimo mi v zdomstvu, tako tožijo oni doma: nebravci so prevladali bravca, narod postaja — nebravec knjig. Ljubljanska anketa za 1. 1979 kaže, da tam — izmed sto iz raznih slojev, načrtno izbranih ljudi — ni lani prebralo niti ene knjige 33%, in le 9,9% več kot pet knjig! (Delo). Televizija nadomešča knjigo, radio — časopis. Kaj šele v e-migraciji! In k temu prihaja še gospodarska kriza in prvi artikel, ki se mu odpoveš — ali z lahkoto ali težavo — je knjiga. Začne se v najboljšem primeru — izposojevanje iz roke v roke in ne kupovanje. Branje morda raste — toda založbe propadajo. Stroški za novo knjigo postajajo astronomski. Razumete lahko, zakaj npr. že nekaj let ni izšel reprezentativni Zbornik Svobodne Slovenije, ki nam je sicer bil v čast in ponos zdomskim Slovencem. Smo v krizi gospodarskega zastoja in razkroja duha. Vlada potrošniški duh. Ni več časa za branje, komaj za le Barbados, Trinidad-Tobago, Portoriko in Bohamas. Družbeno-ekonomski položaj tudi moramo razporediti v več skupin. Obe priznani komunistični državi v sovjetskih krempljih sta Kuba in Granada. Na Kubi ekonomijo vzdržuje Sovjetska zveza. Sladkorni trs plačuje po znatno višjih cenah, kot so na svetovnem tržišču; petrolej ji predaja za tretjino ceneje kot svojim evropskim satelitom. Poleg tega vzdržuje kubansko vojsko v Afriki. Infiltracije v Srednji Ameriki ne vodijo več Kubanci, pač pa izvež-banci iz napadenih držav. Granada je najmanjša državica A-merike. Kubanci in sovjetski izvedenci gradijo pristanišče za ladje z globokim vgrezom. V Londonu se bojijo, da bo tu nova baza za sovjetsko ladjevje. Honduras, Gvatemala, Belice, Haiti in Dominikanska republika imajo med seboj sličen položaj. Vlade, diktatorske ali vojaške, se s težavo drže na površju in se borijo s prevratniki. K tej skupini bi mogli prišteti še Mehiko in Jamaiko, kjer sicer še ni tako razvita gverila, vendar je visoka brezposelnost in v Mehiki prehod prebivavstva z dežele v velika mesta odlična prilika za revolucionarje. Skupina, ki jo sestavljata Nikaragva in Salvador, predstavlja države z revolucionarno vlado, ki skušata utrditi svoje položaje. Iz njih vodijo teroristične akcije v sosednje države. Položaj je najbolj stabilen v Bahamas, Barbados, Panami in Kostariki, ki jo zaradi nizkega kazalnika nepismenosti stavijo za mode! države v tem delu sveta. Tudi Portoriko in Trinidad-Tobago prideta v to skupino, vendar s pridržkom. V Portoriko še ni odločeno, če bo postal enakovredna država ZDA, v tem slučaju najrevnejša. Je najvažnejši smoter za infiltriranje ZDA, saj Portoričani ne potrebujejo vizuma za vstop. ___ Trinidad-Tobago ima dober ekonomski status, je pa usmerjena bolj na levo, vendar ne nasprotna Zahodu, če bi se sovjetski vpliv povečal, bi mogla postati nesiguma. MOŽNI SPOPADI Kot rečeno, ni države, ki bi ne mogla postati glavni plen revolucionarnega delovanja. Največja možnost meddržavnega spapada je s Kubo in njeno okolico. Zakaj ? Guantanamo, ameriško oporišče na Kubi, je utrjena in skoraj nepremagljiva trdnjava. Na Kubi so že sovjetske borbene enote in v Cienfuegos gradijo pristanišče za globokovgrezno ladjevje, kjer pristajajo sovjetske podmornice na atomski pogon. Kubanska kriza (predvsem množičen izhod nasprotnikov režima) ne bo oslabila Castrove oblasti. Na ta način se odkriža plasti nezadovoljnežev, ojači nadzorovanje in še bolj naveže na gledanje: si samo še „bivši“ bravec. Zdaj, ko si končal ljudsko šolo, srednjo šolo, morda celo univerzo, zdaj ne bereš več knjig, najmanj slovenskih! Kako odpomoči? In tu smo spet pri temeljih naše družbe: dom in šola. Naučiti moramo otroke brati, vzgajati jih za knjigo. Dajati zgled v domači hiši. Okolje v družini ustvarja tradicijo: če oče ljubi knjigo, jo bo ljubil sin že ob očetovi knjižnici. Šola naj dopolni to vzgojo in ljubezen do branja naj te spremlja vse življenje. Dom . in šola naj te vzgajata, da ti bo knjiga — tebi Slovencu slovenska knj iga — intimna razlagavka življenjskih skrivnosti, ljubica najtišnjih doživetij, pomočnica v boju za prostor na soncu tebi in tvojemu narodu. Temu naj bo podpora v ohranjevanju slovenstva v svetu■in za dosego svobode v domovini. V knjigi boš dobil vse, kar ti poželi srce, razširi ti vednost v zgodovino nazaj in v prihodnost naprej, v Četniki so naleteli v črni gori na novo nemško vojsko, ki ni vedela nič o prilagoditvi, ter napadla četnike, ki so utrpeli veliko škodo. (Avramovič piše, str. 89): „Tedaj so Mihajlovičeve čete pretrpele najtežje udarce od nemške vojske v spopadu.“ Imenovani francoski dopisnik L’Au-roreja pa pravi: „Tedaj so bili četniki naravnost desetkani. Njihov vodja, ki je osebno bil udeležen, se je komaj rešil pokola. Ako je bila kakšna „bitka na Neretvi je niso bili komunisti, ampak kvečjemu četniki.“ In dodaje: „Najža-lostnejše v tej stvari o filmu pa je, da se o njem ne more niti reči, da je dober“ (NR 1970, okt., br. 218). Nato je sledila Sutjeska, tudi ovekovečena v filmu kot eno najbolj herojsko poglavje partizanske vojne, resnična epopeja o nadčloveškem reševanju ranjencev preko gorskih prelazov in brzic. Toda — prav tako resnično pomeni za partizansko vojsko vendarle poraz, saj pomeni posrečen umik iz Srbije spet na stare postojanke v Bosno in Črno goro. In ta se je jim je posrečil predvsem zategadelj, kakor je ugotovil tudi simpozij o vprašanju „Ne-retVa-Sutjeska“ v dneh 27. junija do 2. julija 1968 v Sarajevu, kjer je bilo 87 referatov, ki so izšli 1. 1971 v knjigi s 781 stranmi, „ker so tedaj Nemci zasledovali četnike“ (Glas Kanadskih Srba 7-12. jan. 1971). Torej: ker so Nemci polagali več važnosti na popolno uničenje četništva, kakor pa na reševanje partizanstva! Tudi se je simpozij izrekel „med drugimi objektivnimi novostmi glede četništva“, kot pravi po-ročevavec Milan Radovič, tudi to, da se udeležba Četnikov v teh bitkah, „ne smatra več za sodelovanje z Nemci, ker gre za politično-vojaško eliminacijo nasprotnika in v takem položaju se okupator cesto smatra za manjše, zlo.“ Torej gre za uspeh v vračanju na stare pozicije, pa za neuspeh v prekoračenju Neretve ali Drine ali Pive, kakor so imeli namen tako partizani kakor tudi četniki. Sovjetsko zvezo, ki bo naknadno povečala svojo prisotnost v tem pasu. Daljni smoter pomeni infiltracija v Portoriko in Mehiko, čigar ilegalni človeški promet z ZDA ni mogoče kontrolirati. S tem je na trdnih temeljih programirano upeljevanje subverzivnih elementov v špansko govoreči jug ZDA in v glavna mesta. ZDA bi morale na nek način poseči, če na ožini kar naenkrat zrastejo dve ali tri marksistične države in če bi — poleg Kube 1— še ena pristaniška •baza (Granada) ogrožala zveze v Karibskem morju. Vendar, če bi ZDA nadaljevale svojo tradicionalno politiko, namreč posvetiti se enemu problemu in zanemarjati druge, bi naenkrat oslabile zveze z Zahodno Evropo, kar je tudi eden izmed smotrov Sovjetske zveze.' boje in zmage, trenja in sproščenosti. Slovenska knjiga bodi mladini — dediščina staršev, ki je ne smeš in je ne boš mogel izdajati z odpadom iz vrst slovenskih bravcev. Bravcev dobrih slovenskih knjig, polnih slovenskega duha, takega kot so ga rešili starši iz ognja in razvalin in smrti domovine v nov razcvet v tujini. ' • Ali naj zdaj, ko uživamo bogastvo in obilnost, pustimo z brezbrižnostjo propasti to, kar smo gradili z ljubeznijo v bedi in siromaštvu, v pomanjkanju in s prikrajsevanju v nujnih potrebah? Ustvarili smo ta čudežni razcvet kulture, ki so nam jo zanikavali že vnaprej, jo zanikavajo sedaj, in naj jo zdaj uničimo mi sami — z brezbrižnostjo in z malomarnostjo? Ljubezen do staršev obvezuje mladi rod z dolžnostjo ljubezni do slovenske knjige: tu jo imaš pred seboj, vzemi jo v roko in se zavedaj: iz, rok staršev jo sprejemaš, beri jo in dopolnjuj in nadaljuj. Tolle et lege! Vzemi in beri! Ta epopeja heroičnega umika „na begu“, pa se je potem na bosanskem terenu spet spremenilo v klavrno pohajkovanje (wanderings) iz kraja v kraj, ki ga Djilas v pogovoru s Titom imenuje „preganjanja mačke z miško (cat — and mouse game) med glavnim štabom partizanov in nemškim štabom, ki postaja že nesmiselno“ (Wartime, 302-3). Tito se je umikal v zahodno Bosno v nenehni defenzivi, dokler ni prišel v Drvar prav na preddan Mussolinijevega padca 25. julija. Tu so prišli v stik s teritorijem hrvaškega partizanstva, katerega je vodil He-brang kot sekretar KPH, toda nad njim je bil s svojo avtoriteto — Edvard Kardelj, ki ga zato Krnjevič imenuje „politkomisarja in krvnika Hrvatov“. V Kodrunu jih je zatekla italijanska kapitulacija, ki je partizanstvu prinesla ogromno korist in to po nalogu zaveznikov, ki so ga dobile „italijanske čete, da naj se pridružijo Titu, ali pa vsaj predajo orožje njemu... in skladišča“ (Topalovič, Pokreti... 103). Od tu je Kardelj povabil Djilasa in Žujko-viča na zborovanje partizanskih poslancev v Kočevje, odkoder so se potem podali v Jajce na zasedanje AVNO JA II. Za to zasedanje so spet dobili od „angleškega generala informacijo, da angleška vlada ne bo preveč vztrajala na obdržanju kralja in eksilne via-' de“ (Djilas, Wartime, 347). Zopet važen angleški poseg v Titovo dviganje, da je mogel razglasiti svojo vlado in prepovedati kralju vrnitev v domovino. To je bilo 29. novembra 1943, dan pred začetkom prve konference Velikih Treh v Teheranu. Tako smo po drugi poti prišli spet do Teherana. Pa je še tretja, ki jo moramo poznati, da se pokaže, na kakšen način je razvoj svetovne politike tega leta pomagal in kdo in zakaj in kako postavil Tita v sedlo v Jugoslaviji. PRELOMNO LETO 1943 Leto 1943 ne velja za „prelomno“ samo v času okupacijskih let v Jugoslaviji, temveč tudi za zgodovino vse druge svetovne vojne. Prelomni trenutek, ki je predrugačil vojne sile in politični položaj druge svetovne vojne, se je začel z nemškim porazom pri Stalingradu v januarju in z Rommelovim porazom v severni Afriki, ter s konferenco v 'Casablanci med Rooseveltom in Churchillom. V Jugoslaviji pa z nem-ško-italijansko ofenzivo (IV. in V.) proti četnikom in partizanom oz. z navodili zahodnih zaveznikov Mihajloviču naj uniči partizanske čete ter na drugi strani sovjetska pomoč z ojačenim obtoževanjem Mihajloviča kot kolaboracionista in izdajavca. Aovo sovjetsko oporišče Vietnam, in po njem Sovjetska zveza, je že dobil popolnoma v oblast celo Kambodžo, kljub diplomatski opoziciji Kitajske in ostalega (svobodnega) sveta. Naslednji korak je povsem v skladu s predvidevanji: Sovjetska zveza že, načrtuje gradnjo sovjetske pomorske baze v Kompong Som, ki je glavno kambo-ško pristanišče (prej imenovano Siha-noukville). Sovjetska bojna mornarica uporablja sedaj stare ameriške letalske in pomorske baze Kem Ranh in Danang v Vietnamu. Vendar smatrajo, da ima Kompong Som učinkovitejšo lego, vsled nemirov v notranjosti bivše Indokine. Je v bližini tajske meje in podmornice,, ki bi tam imele svoje oporišče, bi obvladovale Siamski zaliv. Za članice Združenja narodov južno-vzhodne Azije (ASEAN) more ta odločitev pomeniti le nove skrbi. Poleg tega, da se sovjeti niso odpovedali svojim napadalnim namenom, je to tudi znak, da mora ugasniti še zadnji žarek upanja, da bi Vietnamci odšli iz Kambodže, ko bi enkrat pospravili o-stanke Pol Potovega režima. BOLEZEN - SRČNA ALI DIPLOMATSKA MEDNARODNI TEDEN IZ ŽIVLJENJA IN DOGAJANJA V ARGENTINI Edvard Gierek je moral iti, kakor pred desetimi leti Vladislav Gomulka. Poljska ima od 6. septembra novega „gospodarja“.' Je to Stanislav Kanja, star 54 let, -sin majhnega kmeta in pred vojno kovaški vajenec; konec vojne se je pridružil komunistom, potem diplomiral na partijski univerzi in postal leta 1968 član partijskega vodstva. Kanja je bil Gierekov varovanec. Od leta 1971 je bil zadolžen za stik z vojsko, policijo ter za odnose s Cerkvijo in za — odnose z disidenti. Njegovo imenovanje za glavnega tajnika Združene delavske stranke, kot se uradno imenuje poljska komunistična partija, je presenetila vse, tudi Poljake same. Po radijskem sporočilu o njegovem imenovanju so varšavski prebivalci željno pričakovali novic v časopisih. Dolgo so čakali nanje; v dolgih vrstah pred kioski 'so 6. septembra zjutraj stali od sedmih do desetih. Toda bili so razočarani. Kanjo so mnogi prvič spoznali po- veliki sliki, objavljeni v časopisih. Toda kaj posebnega o njem niso našli; le kratko uradno obvestilo o odstopu Giereka in o imenovanju Kanje. Slišati pa je bilo zanimive pripombe: „Kakšne posebne spremembe ne bo. .. “ „Ta goba je hitro zrasla...“ (Kanja je v poljščini vrsta gobe); „Kaj pa, če je strupena...“ (goba namreč). Giereka se nihče ni več spomnil; desetletno njegovo vladanje je bilo v nekaj urah pozabljeno. - Zamenjava Giereka ni bila nepričakovana. Toda ta zamenjava ne pomeni hitre vrnitve na izhodno točko, kljub temu, da si Sovjeti to srčno žele; prav tako imenovanje Kanje ne pomeni kakega novega elementa, politično zanimivega. Vsi čakajo, kaj se bo zgodilo v prihodnjih dneh. Svet je spremljal dogodke na Poljskem z zanimanjem. Diplomati so si napenjali možgane in — ugibali, kaj bo. Po številnih analizah pa so prišli do ugotovitve, da bo položaj na Poljskem prišel v stanje, kot ga bo polagoma narekovala partija. Zaenkrat ni čuti, da bi partija zategovala vajeti. Stavkujoči v Gdansku in ostali Poljaki se tudi dobro zavedajo, do kod smejo iti. Njihova smelost vendar ni bila nikakšna romantična avantura in delavski vodje se dobro zavedajo nevarnosti, ki jim seda za vrat. Po drugi strani tudi partija previdno študira, do kod gre odpor ljudi, ki je močan, zelo močan, ker sloni na veri in na poljskem patriotizmu. Zaradi tega komunistični vodje — pod čuje-čim nadzorstvom Moskve — barvajo novo pročelje zgradbe, a znotraj ne bo bistvenih sprememb. Je pa poljska delavska stavka v svetu zelo odmevna. Pokazala je na primer vsem po svetu razpršenim „koristnim budalom“ na razredno borbo v komunističnem raju. In ta stavka je pokazala tudi lažnivost komunističnih u-stav-, ki ne priznavájo pravice do stavke v komunistični družbi, češ da za stavke ni vzroka, ker v tej družbi ni razredov. Toda. so in poleg razredov so še privilegirane kaste. Ni pa seveda misliti, da bo Sovjetska zveza dovolila, tako na Poljskem kot y drugih satelitskih državah, kak odklon od „pravovernosti“. O tem je zaenkrat mogoče le sanjati. Toda na Poljskem se je brez dvoma dogodilo nekaj važnega, zelo važnega. S temi dogodki se je odprlo novo zanimivo poglavje zgodovine. Bodo zahodne države mogle k temu poglavju kaj prispevati ? Zaenkrat težko, kajti svoj motor — tako piše pariški dopisnik buenosai-reškega dnevnika La Nación — so napolnile z gorivom, ki je brezbarvno, brez vonja in okusa, ki se imenuje strah pred tem, kar more iz tega priti. V ŽENEVI so zadnja leta na Konferenci morskega prava debatirali o novih določilih glede izkoriščanja morja, tako kar se tiče ribolova kot črpanja petroleja ali kopanja pod morjem ležečega bakra. Delegati 143 držav so po dolgih govorih in razpravah mogli pripraviti nek skupen osnutek, ki bo dokončno potrjen nâ vrhunskem zasedanju marca prihodnjega leta. Med najvažnejšimi določili je tisto, ki govori o pravicah obmorske države za’ izkoriščanje petroleja in rud do 200 morskih milj. Po posebnih pogodbah bo v tem morskem prostoru 200 milj dovoljeno ribariti državam, ki nimajo lastne obale. IRANSKIH TEŽAV ni konca ne kraja. Medtem ko napovedujejo, da bo novi parlament kmalu pričel debato o a-meriških talcih (vendar rešitev ne bo tako hitra), se nadaljuje borba med predsednikom države in muslimansko revolucionarno stranko, ki ima večino v kongresu. Ko je po dolgih debatah vendar prišlo do sporazuma, in je mesto . ministrskega predsednika zasedel Ali Rayai, se je pričela debata o ministrih. Ali Rayai je končno predstavil vlado 21 ministrov, a Bani Sadr je potrdil samo 14, ostalih sedem je vêtirai. GROMIKO IN MUSKIE, sovjetski kancler in ameriški državni tajnik, se bosta sestala prihodnjega 25. septembra v New Yorku. Debata bo tekla o tkim. „evroraketah“, katerih se Moskva boji bolj kot je kazala. So to najmodernejše rakete, opremljene z jedrnim orožjem, ki jih ima namen ZDA posejati po Evropi, če bo ta sestanek „pozitiven“, potem se bosta številnejši delegaciji sestali v Ženevi prihodnji me- sec. V ZDA se nadaljuje volilna kampanja in kandidata drug drugega obtožujeta raznih pregreškov in obljubljata „boljše dni“ po volitvah. Carter je, npr. objubil, da bo poskrbel za milijon Imenovanje bodočega predsednika je v polnem teku., člani vojaške junte se redno sestajajo in se pogajajo glede možnih kandidatov. Po govorjenju nekaterih osebnosti in sklepanju političnih in vojaških opazovalcev bi posneli mnenje, da se pravzaprav prerešetava usoda le treh možnih kandidatov. Ti naj bi bili že vekrat omenjani general Viola, potem še sedanji notranji minister general 'Hargui,ndeguy, in končno bivši cor-dobski guverner general Chasseing. Možnosti vsakega so precej različne. Opazovalci pripisujejo največ možnosti prvemu izmed njih. Vendar se lahko zgodi, da on, ali kateri drug, naleti na nasprotovanje katerega izmed komandantov. Imenovanje namreč ne pride le z večino npr. dveh glasov za in enega proti, temveč mora biti volitev popolnoma soglasna. Kot pripovedujejo poznavalci tega postopka, bodo poveljniki takoj po izvolitvi poklicali določenega kandidata na sestanek. Tam mu bodo povedali, da je bil izbran in mu obrazložili okoliščine, v katerih. bo moral vladati, in kaj od njega pričakujejo in zahtevajo. Vojaška junta je namreč najvišji državni organ, ki v zadnjem primeru lahko predsednika tudi odstavi, ako ne bi pravilno izpolnjeval svojih dolžnosti. Potem bo moral izbrani odločiti, ali sprejme ali ne, nakar bo vsa stvar sporočena javnosti in prihodnjega marca 1981 bo novoizvoljeni nastopil predsedniško funkcijo. V bodoči predsedniški dobi bo ena glavnih značilnosti ta, da bo še bolj razmahnjeno politično življenje. Še bolj se bo tudi govorilo o „narodni edino-. novih delovnih mest. Prav tako, da bo ustavil inflacijo in podobno. Razne ankete doslej kažejo, da so se Carterjeve možnosti precej zboljšale in da tako on kot Reagan imata podobne izgle-de. Vendar, do volitev je še daleč in se lahko še mnogo 'Zgodi. Spemembe na Kitajskem ' v1 Globoke politične in socialne spremembe uprizarjajo na Kitajskem zadnje čase. Te spremembe so prišle najbolj do izraza ta teden, ko je dosedanji ministrski predsednik in vodja komunistične stranke sam objavil svoj umik z vladnega mesta. Hua Kuo-feng, ki je po smrti Mao Tse-tunga odločilno posegel v politični boj in dosegel zmago nad Maovo vdovo in njenimi pajdaši, sedaj prepušča vladno mesto mlajšemu Zao Zyangu. 'Z njim odstopa tudi vrsta visokih vladnih funkcionarjev, med katerimi se nahaja tudi Teng Hsiao-ping. Novi ministrski predsednik, Zao Zyang, je bil komunistični partijski funkcionar v provinci SičUan. Po Mao-jevi smrti je kmalu dosegel vodstvo te province in v njej pričel izvajati globoke socialne in gospodarske reforme. Zapustil je sovjetske vzorce in iskal po drugih komunističnih sistemih: jugoslovanskem, romunskem, bolgarskem itd. Kmalu se je ta največ ja kitajska provinca, ki ima nad 100 milijonov prebivalcev, spremenila tudi v najbolj napredno. Njegovo delo so pričenjali imenovati kot „kitajski gospodarski čudež“. Sedaj je prišel na najvišje vhadno mesto v državi. Hua Kua-feng pa še vedno zaseda najvišjo partijsko funkcijo. Spremembe pa so prišle tudi na družbenem področju, in do take mere, da to predstavlja praktično spremembo usta- ve. Prvič bodo vpeljali davke na osebne dohodke. Glede porok, se moški ne bodo smeli poročiti pred 22 leti, ženske pa ne pred 20. Privatna lastnina bo pred družbo na isti ravni kot državna ali socializirana, in vlada sama bo pospeševala kompetenco med njimi. Prav tako bodo otroci smeli pridržati lastni- no staršev. Dovoljeni bodo tuji kapita-li in tuja podjetja, ki bodo plačevala slične davke kot domača. Vendar, da bi jih prišlo čim več, jih država prvo leto popolnoma oprosti davkov, drugo in tretje leto jih bodo plačevali le v višini 50 odstotkov. Da, na Kitajskem se nekaj spreminja. GVATEMALA ima tudi hude probleme s prevratniki. Zadnje mesece so gverilci izvedli vrsto atentatov in ubojev. Pretekli teden so postavili bombo pred samo vladno palačo. Močna eksplozija je povzročila sedem mrtvih, 150 ranjenih, uničila 40 avtomobilov in povzročila hude poškodbe na stavbi. Por la paz El Papa Juan Pablo II designó como enviado especial al Congreso Eucarís-tico Nacional de Chile al cardenal Raúl Francisco Primatesta. Los observadores han interpretado el gesto como una señal que las negociaciones por el tema del canal de Beagle han entrada en una etapa definitiva. El Congreso Eucarístico Chileno se realizará entre el 20 y el 23 de noviembre. Todo esto sucede mientras crecen las versiones acerca de una intervención personal del Pontífice en calidad de mediador. Pero nosotros debemos ver este gesto papal también desde otro punto de vista. Como una invitación a una mayor oración y sacrificio, para que el problema entre pueblos hermanos tengan pronta y definitiva solución, sobre la base de una fe y un sentir que les son comunes. sti“. Vendar ta edinost je še zelo daleč. Tako vsaj je bilo razvidno, ko so se preteklega 6. septembra na pokopališču Recoleta spopadla pristaši Yri-goyena in Uriburuja. Morala je poseči policija, da jih je ločila. In vendar je od „septembrske revolucije“ prešlo že petdeset let. Kako naj tedaj govorimo o „narodni edinosti“? Septembrske dogodke se splača malo pobliže ogledati, kajti zgodovina je dobra učiteljica. Tedaj je že drugič vladal radikalni vodja Yrigoyen. Vendar je prišel v leta in dejansko ga je zapuščal spomin in razum. Teklo je leto 1930. Konservativci, ki so besno sovražili radikale, še bolj pa predsednika Yrigoyena, so prepričali vojaškega poveljnika generala Uriburuja, da naj izvede revolucijo. Zaradi Yrigoyenove bolezni je vladno delo praktično zasta- lo. Radikalna stranka se pa tudi ni po-mujala, da bi položaj spremenila. Kot da se nihče ne bi brigal za državo in za vlado. Poslanska zbornica, v kateri so radikali imeli absolutno večino, se tisto leto sploh ni sestala. Kaj so delali poslanci, kaj so hoteli storiti? Bog ve. Stvar je, da je prišlo do puča in v Argentini go, prvič odkar je bila v veljavi ustava izza leta 1853, strmoglavili predsednika. Takrat se je pravzaprav začelo. Po puču so kmalu prišli na oblast konservativci, ki so tudi potem zmagali na ne preveč čistih volitvah (kar so sami priznali). Argentina je živela dni politične laži pa socialne stabilnosti. Potem je prišlo leto 1943 z novim pu-čem in nato peronizem. Argentina je zašla v dobo tako politične kot gospodarske nestabilnosti, iz katere se še danes ni izmotala. Upravičene so torej želje čim hitrejšega povratka v demokratični sistem. A seveda pod pogojem, da bo ta sistem predstavljal politično in gospodarsko stabilnost, ki si je narod želi. Koliko časa bo to zahtevalo, če pomislimo, da so se na pokopališču spopadli in opsovali zaradi dogodkov pred petdesetimi leti? In zlasti še, če upoštevamo, da v tistih dogodkih ni bilo niti ranjenih, kaj šele smrtnih žrtev. Pa so danes argentinski problemi tudi gospodarski. Vendar je objava inflacije za dobo meseca avgusta bila razveseljiva. Draginja je narasla komaj za 3,4 odstotke, kar je ena najnižjih številk zadnjih let. V dobi od meseca avgusta lanskega leta in do avgusta letošnjega, je inflacija dosegla 88 odstotkov. V prvih osmih mesecih letošnjega leta pa 53,4 odstotkov. Ti procenti bodo nekoliko poskočili, ko bo k septembrski inflaciji pripisati podražitev goriv, transporta, elektrike in telefonov, ki so stopile v veljavo 1. septembra. In potem, še povišiee, ki jih bo prineslo vpeljavanje novega davčnega sistema. Ni še vse urejeno, v kolikor je kaj urejenega v državi. IB »BM«*« »«»■«■ «N ■■■■■■■■ «liaiKIDD»» ■ « n >*t« ■■«*«* o ■■•«mi««« lIBSHIISKBIIIIIIIBSmillllSUHIIHIlIBIIIIISRBBIIBlISHIIBIBHISHinilfllllinilllSfSllflllBBRIBaiaBllllllIBBEII aBBCIIBBBlIBBIBRBBBIBIRBBBflflBBBBBBHBBlRBBBIBial Današnje jugoslovanske razmere z Djilasovega vidika O) Spiegel: A kaj naj pomeni, da se muja SZ bolj kot doslej z opremljanjem jiigoslovanske vojske z modernim orožjem? Nedavna ji je Moskva dobavila najmodernejši rušilec, ki je medtem pod imenom 'Split postal ponos jugoslovanske mornarice. Djilas: Ne poznam podrobnosti. Jasno je seveda, da skuša dobiti S'Z vpliv tam, kjer si obeta največ ji učinek. Zanjo sta brez dvoma vojska in partija zanimivejši kot gospodarstvo. Ampak čeprav ni dobavljanje brezpomembno, ga ne kaže tačas precenjevati. Spiegel: Vsekakor ne vidite v tem nikakega poskusa podjarmljenja? Djilas: Osebno menim, da bo SZ z Jugoslavijo nadalje postopala kot za časa Tita. Značilno je bilo pisanje sovjetskega tiska ob Titovi smrti: Tito da se je vselej zavzemal za prijateljstvo med Jugoslavijo in SZ. Kremlju je očividno na tem, da obvelja Tito kot prijatelj Sovjetske' zveze in velik komunistični voditelj. Spiegel: Naj nameravajo sovjeti že karkoli: Jugoslavija ni — v nasprotju z Afganistanom — nezaščiteno izročena moskovskim nameram. Predsednik ZDA Carter je že med Titovo boleznijo ponovno izjavil, da Zahod ne bo ostal nedejaven spričo sovjetskega posega v Jugoslavijo. Verujete v učinkovito pomoč Zahoda? Djilas: Carterjeve izjave zvene zelo prijateljske do Jugoslavije in gotovo pomenijo podpore?. Ni pa v njih stvarnih obveznosti. Spiegel: Naj to pomeni, da ne računate s posegom Zahoda v resnem primeru? Djilas: Zahod bi pomagal z dobavo orožja, z zdravniško oskrbo, vsaj spočetka. Ne verujem pa v neposredni vojni poseg Zahoda. Spiegel: Vi torej ne verjamete v neposredno vojaško pomoč Amerikancev? Djilas: Ne, oni nimajo vojske. Nikdar niso določno izjavili, da bi se bojevali za Jugoslavijo. Rekli so, da Jugoslavijo izredno cenijo, da pozdravljajo našo nevezanost. To je zelo lepo, prijazno in plemenito. A v resnem primeru bi morali najprej prepričati svoje evropske zaveznikp, npr. Francoze, Italijane in Nemce, in jih pridobiti za dejanske akcije. Spiegel: Ali bi se Kitajska kako vezala v jugoslovansko-sovjetskem spdru? Djilas: V tem soglašam s Ču En-la-jem, ki je nekoč dejal: „Daljne vode ne pogase ognja.“ Spiegel: Ali vidite v "Carterjevem obisku Jugoslaviji tudi znak nagibanja beograjske zunanj^ politike na Zahod? Djilas: Ne. Na jugoslovanski strani vsekakor ni nikakršnih takih Znakov. Sploh ni tukaj nič jasno. Jugoslovansko yodstvo vztraja na nevezanosti, ki ne obstaja več niti kot sila niti kot moralni faktor. Ali vzemite jugoslovansko zunanjo politiko do Evrope. Z Evropsko skupnostjo smo sklenili ugoden dogovor. V političnem oziru pa so odnosi taki kot prej. Ne iščemo naravne lege Jugoslavije, ki je v Evropi. Spiegel: Koj po sovjetskem vdoru v Afganistan ste 'kritizirali reakcijo Evropejcev kot mlačno. Napisali ste: „Kar zadeva vojne, predvsem atomsko vojno, jo bodo preživeli in zmagali le tisti, ki so pripravljeni prekoračiti mejo smrti.“ Mar ni to poziv na popolno tveganje po geslu: ',,Raje mrtev kot rdeč“? Djilas: če se človek ne odloči za borbo, če se ne odloči tudi umreti, če je treba, tedaj je dandanes nemogoče vzdržati. Tudi ne preživeti, vsaj ne, kar zadeva Evropo. Spiegel: Prav da se izognejo tej končni alternativi, so Evropejci, deloma iz zelo različnih nagibov, prišli do spoznanja, da tudi po Afganistanu ne kaže povsem odpisati politiko odjuge. Djilas: Ne trdim, naj bi se ne delovalo za mir, vendar ne brezpogojno. Poleg tega so po mojem mnenju odjugo v Evropi več ali manj zamenjali z mirom. Spiegel: Vi torej zagovarjate politiko moči tudi pri povečanem vojnem tveganju ? Djilas: Po mojem mnenju je nemogoče ohraniti mir, če ni Zahod v oborožitvi močnejši od Vzhoda. Tudi iz filozofskega vidika: Zahod ni danes ne vojhe-že-Ijan ne imperialističen; iz česar sledi, da tudi v oborožitveni premoči ne more Zahod izzvati nikakršne vojne nevarnosti. Bojim se, da bi kako popuščanje napram S'Z krizo le poglobilo. Sovjetiji je treba pojasniti, da ni govora o popuščanju, da bo Zahod povečal svojo oborožitev, če se SZ ne umakne iz Afganistana. Spiegel: Ali imate pred tem ozadjem moskovski obisk kanclerja Helmuta Schmidta za malo koristen? Djilas: Nasprotno. Mislim, da je bilo Schmidtovo zadržanje v Moskvi jasno in nedvoumno. Vztrajal je, da ne soglaša z zasedbo Afganistana. Kot jo jaz vidim, je Nemčija tako in tako v težavnem položaju. Svet se suče v smeri kriz, morda tudi vojn. Katastrofa bi se najprej razlila čez Nemčijo. Nima še dovolj varstva od Amerike. Osebno menim — govorim zaenkrat o utopiji — da bi bila samo združena Evropa dovolj močna za odpor proti Sovjetom. Tudi odnosi z Ameriko bi bili V> tem primeru boljši: zavezniki, ki bi sodelovali kot neodvisni partnerji. Vendar ne pod e-nim dežnikom. Kajti če sta pod enim dežnikom dva, se nujno eden zmoči. Spiegel: H koncu eno zelo osebno vprašanje: V Titovi dobi ste sedeli e-naj.st let v zaporu. Bili ste družabno osamljeni. Proti vam so prožili gonje. Za vsem tem je bila očitno Titova volja. Ali se bo zdaj vaš položaj zboljšal —-ali poslabšal ? Djilas: Spočetka se bo morda poslabšal, kasneje nemara zboljšal, v kolikor bi se Jugoslavija razvijala v celoti v smeri demokratizacije. Za zdaj ne vidim nobenih znakov o spremembi mojega položaja. (Ta razgovor se je vršil, preden so znova sprožili doma proti Dji-lasu gonjo zaradi njegove nove proti titovske knjige, kar bi znalo vendarle spremeniti njegov dozdanji položaj. Op. ur.) Napadajo me za stvari, s katerimi nimam nikakršnega opravka. Hrvaški tajnik 'CK Baltič je nedavna govoril o meni in mojih zagrebških somišljenikih v zvezi s „sovražniki Jugoslavije“. V Zagrebu nimam nobenih somišljenikov. Spiegel: V primeru, da bi vašo osebno zgodbo lahko odvili nazaj na 1954, ali bi tedaj — z vsemi vašimi skušnjami zadnjih 26 let — ponovili takratno odločitev? Bi izbrali drugačen postopek? Djilas: Bistveno ne bi mogel drugače ravnati. V tej ali oni točki bi seveda mogel taktično modreje postopati. Ampak, bi to mar kaj spremenilo? Prej ali slej bi vendarle prišlo do preloma. Le poglejte, kaj se je zgodilo z mojim somišljenikom iz Centralnega komiteja. Politično so izginili. Bodisi da so znova pristali povsem na Titovi liniji ali so ■bili izključeni iz sistema. Gre za zaključen sistem, za lahko nadzorljiv krog ljudi, v katerem se nihče ne more pretvarjati mesece, kaj šele leta dolgo, ne da bi bil spregledan. Živel sem dvoje življenj. Eno kot komunist in drugo kot kritik komunizma. K obojemu se priznavam. Spiegel: Ste danes še komunist, še marksist ? Djilas: Nisem komunist in, ne protikomunist. Sem svobodna osebnost, ki kritizira, kar meni, da mora biti kritizirano. Mislim celo, da sem ostal revolucionar, čeprav se danes izjavljam proti revolucionarnim metodam' v Jugoslaviji-V nedemokratičnem sistemu je najrevo-lucionarnejše biti pristaš svobode. Spiegel: Gospod Djilas, zahvaljujemo se vam za ta razgovor. KNJIŽNI SEJEM V SLOVENSKI VASI 'LJUBLJANA — -SIS (slovenska vlada) je predlagal omilitev podražitve kruha s prav salomonskim predlogom. Ker so ugotovili, da se veliko kruha vrže v smeti in ker po statistiki štiričlanska družina poje 800 gramov kruha na dan, naj bi peki pekli namesto kilskih štruc le osemstogramske in s tem bi se kruh pocenil (!) za 14 odstotkov. SIS je pekarnam že naročil, naj najkasneje v dveh mesecih preidejo na nove štruce. LJUBLJANA — Pod naslovom ^Plesnive svinjske krače“ objavlja „Delo“ 30. julija članek o delu sanitarnih inšpektorjev v zadnjem tednu tega meseca. Ti so imeli ogromno dela s pregledi v gostinskih obratih, trgovinah, vrtcih in šolah. Povsod so našli mnoge nepravilnosti. V prodajalni trgovine Sljeme na Poljanski 10 so uničili inšpektorji nekaj kilogramov sira, milanske pa zimske salame; v trgovini Emonas so zaradi spremenjenega videza, vonja' in konsistence izločili’ iz prodaje 19 kg kmečke salame; v mesnici IOK Srbija na Celovški 179 pa so imeli za prodajo pripravljenih 17 kilogramov počene in plesnive pariške salame, sluzavih in delno plesnivih tenkih srbskih klobasic je bilo „samo“ 10 kilogramov, v mesnici istega podjetja na Gorupovi 2 so imeli na prodaj ,,še“ 5 kilogramov plesnivih krač in 3 kg smrdečega odojka. NOVO MESTO — Dolenjska slikarska kolonija praznuje letos 10-letnico obstoja, ko je podjetje Novoteks leta 1970 pripravilo prvo tako kolonijo. Letošnje, ki je trajala od 30. julija do 8. avgusta, se je udeležilo enajst u-metnikov, tema pa je bila „Gorjanci“. TRŽIČ — Pred 15 leti so v Tržiču zgradili osnovno šolo „Heroja Grajzar-ja“, ki že ni več kos „vzgojnoizobraže-valnim in drugim potrebam“. Zaradi neprimernih prostorov je sanitarni inšpektor predlagal, naj bi v šoli prenehali s pripravo hrane in kosil; učno osebje je predlagalo občini, naj bi šolo obnovili in povečali ... LJUBLJANA — Turistična zveza Slovenije je izdala Turistično karto Slovenije v 200.000 izvodih. Na prvi strani karte, ki ima velikost 60x43 cm, so označene ceste, smučišča, letališča, pristanišča, zdravilišča, narodni parki, podzemeljske jame, arheološka nahajališča, spomeniki, gradovi, cerkve, samostani, na drugi strani pa so podčrtani izletniško zanimivi kraji, poudarjene priporočljive smeri potovanja in kmetije, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom, označena pa je tudi evropska pešpot od Radelj do Kastava nad Reko. Karta dvojezično pokriva tudi obmejna področja Avstrije in Italije. LJUBLJANA — Na ozemlju Slovenije je 1.100.526 hektarjev gozdov, kar je dobra polovica Slovenije, ki meri 2.025.400 hektarjev. Letne zaloge v njih znašajo 176 milijonov kubičnih metrov. V zasebni lasti je 63 odstotkov gozdov, „družba“ pa je zasegla 37 odstotkov gozdov. Z domačim lesom krije slovenski gozd le 77 odstotkov potreb, o-stalo je treba kriti z uvozom. Industrija celuloze je še na slabšem, ker je mogoče iz slovenskih gozdov dobiti le 35 odstotkov, primanjkljaj celuloznega lesa je seveda treba kriti z uvozom od drugod. PTUJSKA GORA — Na Veliki šmaren so na Ptujski gori blagoslovili ob veliki udeležbi vernikov restavriran znameniti ptujskogorski relief. Restavrator prof. Viktor Povše je zbranim romarjem podrobno povedal o svojem petletnem delu za restavracijo reliefa. Gotski relief Marije zavetnice v baročnem oltarju je dobil sedaj svojo prvotno podobo. Prof. Povše je povedal, da je bil relief najprej nadvratni relief ob glavnem vhodu cerkve, potem so ga prenesli na glavni oltar, sedanji monumentalni okvir pa je dobil v 18. stoletju. Relief je bil velikokrat poškodovan in je doživel že dvanajst obnov. Ena sama od 80 glavic je ohranila prvotno neokrnjeno obliko in po tej je prof. Povše ugotovil značaj poslikave in odkril tehnologijo dela. IŠALAMENCI — Ta kraj je v Prekmurju, kjer je poleg katoličanov tudi precej slovenskih evangeličanov. Kljub temu je med verniki lepo sožitje. Da je temu res tako, so pokazali tudi prebivalci Šalamencev, ki so 10. avgusta začeli z gradnjo skupnega svetišča. Temeljni kamen je ob navzočnosti duhovnikov obeh verskih skupnosti blagoslovil mariborski stolni prošt dr. Jože Smej. x LJUBLJANA — Bolniki iz Slovenije so že petič romali v Lourdes. Romanje je vodil in organiziral p, dr. Marijan Šef. Bilo je poleg 60 težkih in 150' lažjih bolnikov še 450 spremljevalcev iz Slovenije, s Tržaškega je bilo 250 romarjev, iz Francije in Anglije Hladnikov dom v Slovenski vasi je organiziral za soboto in nedeljo 30. in 31. avgusta „razstavo in semenj slovenske knjige‘‘, da poživi potrebo po slovenskem branju in nudi priložnost, da si vsakdo lahko kupi slovensko knjigo, v kolikor je na razpolago v Buenos Airesu. Prireditelji, med katerimi je gotovo bil najagilnejši Lovro Jan, so posredovali, da je šestnajst slovenskih založb poslalo na razstavo svoja iz-danja, ki so jih pomnožili še z drugimi knjigami, tudi iz domovine. Tako so v dvorani Hladnikovega doma okusno predstavili obseg slovenske knjige ob letošnjem jubileju petintridesetletnice naše povojne emigracije. Že v soboto zvečer je bil za „vaščane“ odprt pogled na slovensko knjigo v Domu, ki se ga je ogledalo mnogo domačinov, čeprav je bilo skrajno slabo vreme, naliv in grmenje. Že ta večer se je prodalo 115 knjig za 57 milijonov starih pesov, kar je pomenilo gotov lep uspeh za predvečer k slavnostni otvoritvi za drugi dan. Ta pa je bil lep in sončen, kot ga nihče ni pričakoval. Po sveti maši se je zbralo v Hladnikovem domu lepo število vaščanov, pa tudi od drugod —■ ljubiteljev slovenske knjige, kjer je bilo nato slavnostno odprtje razstave in sejma. Predstavnik društva Slovenska vas Ignacij Glinšek je pozdravil vse udeležence, med njimi posebno iskreno predsednika Narodnega odbora za Slovenijo Miloša Stareta z gospo in napovedanega govornika dr. Tineta Debeljaka. Nato je govoril o pomenu razstave, ki noče samo pokazati bogastvo slovenske emigracijske knjižne produkcije temveč tudi razširjati slovensko knjigo med ljudi: zato — razstava in semenj. Poudarjal je ljubezen do slovenske besede, do slovenskega jezika sploh in slovenske šole posebej, ob čemer je poudarjal važnost vzgajanja naše mladine v dveh kulturah, argentinski in slovenski^ Tako gojenje vrojenih etničnih tradicij in novih prvin je zdaj moderno in se uradno uvaja že v raznih državah npr. v Kanadi, Avstraliji in drugod. Tu pa moramo še sami iz svojega skrbeti, da naši mladini, ki se šola v tukajšnji kulturi, pokažemo tudi svojo slovensko, da jo znajo ceniti in ljubiti in tako rasti iz obeh. Končal je svoje pozdravne besede s stavkom našega kulturnega filozofa dr. Vinka Brumna: „Vsaka naša hiša bi morala biti kulturni dom v malem, bi morala biti tempelj slovenske kulture, da bi se otroci lahko seznanili z njo že v mladih letih in se prešinili z njo. Pomena družinske knjižnice za pravilno vzgojo otrok se vsi premalo zavedamo. Koliko otroci pridobe, kjer je bogata domača knjižnica. V njej naj bi bila zbrana najvažnejša slovenska leposlovna in znanstvena dela, naša pa tudi tuja.“ Nato je nastopil slovenski otroški so prišli na to mednarodno romanje bolnikov z dvema avtobusoma, nekaj Slovencev pa je prišlo celo s švedske. Z romarji je bil ljubljanski nadškof dr. Lojze Šuštar, ki je tudi vodil „mašo zbor Zarja, ki ga vodi ga. Zdenka Janova. Kakor je pred meseci ob Slovenskem dnevu v Slovenski vasi posvetila ob 180-letnicah Siomška in Prešerna zborovske pesmi na besedilo teh dveh, tako je zdaj izbrala tekste Mirka Kunčiča, ki živi med nami, za njegovo 80-letnico. Sama je uglasbila dve njegovi pesmi Naš ded in Kresnica in ju zdaj prvič izvajala pred javnostjo s svojim otroškim zborom na razstavi, kjer je bilo tudi precej Kunčičevih knjig. U-čenka iz ljudske šole je v nekaj besedah označila Kunčiča kot mladinskega pisatelja, druga pa je lepo deklamirala njegovo pesem Slovenska beseda. Prav tako je jasno in s poudarkom recitirala Marta Rozinova pesem Velika skrivnost tukajšnjega prisotnega pesnika Franca Sodje CM. Recitacije je sklenil Jože Črnak z res odličnim branjem Mau-serjeve četice Poletje v Zabrezju. Po tem uvodnem uspelem programu je predsednik Ignacij Glinšek povabil pred oder slavnostnega govornika. Tineta Debeljaka, katerega je predstavil kot pesnika Črne maše in prevajavca Martina Fierra, dveh knjig, ki sta bili razstavljeni na vidnih mestih v dvorani. Misli iz tega govora prinašamo na uvodnem mestu. Po govoru se je javil k besedi še predsednik Narodnega odbora Miloš Stare, ki se je zahvalil prirediteljem te razstave in sejma in poudaril prav slovensko knjigo kot tisto naše orožje, s katerim smo se stoletja in stoletja o-hranjevali živi proti vsem nasilnostim uničevanja. Le če bomo zvesti slovenski besedi in gojili v svojih družinah slovensko branje, se bomo ohranili tudi v emigraciji. Zato ima ta razstava ne samo krajevni pomen, ampak širši, slo-vensko-emigracijski, in je vredna še posebne zahvale prirediteljem. Po tem slovesnem uvodu je sledil o-gled dvorane. Na sredi na posebni mizici sta bili dve pomembni knjigi: o-gromna faksimilna izdaja Dalmatinove Biblije izpred 400 let (1584) in ob njem majhna knjižica v bohoričici iz 1. 1837: Slomškova Življenja srečni pot in Prešernove Poezije. Okrog in okrog pa mize, urejene po založbah, emigracijskih iz vsega sveta, pa tudi domačih iz domovine: kulturna Slovenija v svetu. Ta dan je bilo prodanih okrog 400 razstavljenih knjig v vrednosti 255 milijonov starih pesov, poleg pa je bilo še 50 naročb knjig, ki jih ni bilo več na sejmu. Gotovo uspeh. Uspeh tudi v tem, da je na željo domačinov odprt sejem še prihodnji dve nedelji, toda v zmajšani obliki v društveni gornji sobi. Ob tej priložnosti je izšel tudi krajevni list Slovenska vas (avgust 1980, štev. 113, XXII. letnik), kjer je razstavi posvečen lep članek Pozabljena prijateljica, to je — slovenska knjiga, ki nam kliče: „Povrnimo se — od televizije — k branju. Seveda k dobremu branju!“ * V POPRAVEK V zadnji številki je izpadel podpis dr. Vojka Arka, pisca dopisa iz Ba-riloč o nastopu sanjuške folklorne skupine na Prazniku snega. SLOVENCI v ARGENTINI Osebne novice: Krsti: V slovenski cerkvi Marije Pomagaj so bili krščeni: v soboto 6. septembra, Sabina Nadja Potočnik, hčerka Marka in ge. Viviane roj. Bustamante; za botra sta bila gdč. Adriana M. Metelli in Nikolaj Potočnik; trojčke Marija Laura, Marija Kristina in Marija Cecilija Brumec, hčerke dr. Janka in ge. Marjete roj. Pergar; za botre so bili Héctor E. Pergolesi in ga. Ana Pergar-Jerončič, Maks Brumec in ga. Marija Pergar-Hribar ter Janez Pergar in gdč. Monika Pergar; v nedeljo 7. septembra, pa Danijel Marcel Cestnik, sin Jožeta in ge. Andreje roj. Brula; za botra sta bila ga. Cilka Cest-nik-Grum in Janez Brula ml.; vse je krstil g. Jože škerbec. Srečnim staršem naše čestitke! Mendoza OB NAŠI PRIPRAVI NA MARIJANSKI KONGRES — BRALNI VEČER Dvakrat je naš pevski zbor že povabil rojake k Marijinim pobožnostim v okviru argentinskega Marijinega leta. Prvikrat je bilo za praznik Brezmadežne, drugikrat pa v prejšnjem mesecu pod geslom „Po Mariji k Jezusu“. Obakrat so nam pevci ob razlagi iz sv. pisma in cerkvenih dokumentov nudili naše Marijine pesmi, ki prikazujejo Njeno veličino in poslanstvo. Tretja podobna prireditev bo pa v septembru — pred Mariijnim kongresom — pod naslovom „Marija, Mati in Kraljica Slovencev“. V soboto, 6. avgusta smo se na povabilo Društva zbrali na bralni večer, ki je bil obiskan v prav lepem številu. Namen večera je bil prikazati, kako je tudi v naši umetniški besedi, v vezani besedi — v pesmi in pa v ne- \ vezani — v prozi izražena misel na Marijo in Njeno poslanstvo. Navzoči so si mogli nabaviti pred začetkom dragoceno zbirko Mariji posvečenih pesmi dr. Tineta Debeljaka pod naslovom „Mariji“; spesnjene so bile za Marijino leto 1954, pa so kot nalašč tako primerne tudi prav za naše argentinsko Marijansko leto. V prvem delu večera je prof. B. Bajuk razložil in prebral dve Marijini pesmi iz novega bogoslužnega molitvenika (brevirja) za praznik Device Marije Kraljice, ki smo ga prav prejšnji dan praznovali. Nato je prešel k razlagi in recitaciji pesmi iz prvega dela Debeljakove omenjene zbirke. Navzoči so zares z vso zbranostjo in resno pozornostjo sledili branju in razlagi. V drugem delu pa smo. poslušali na magnetofonskem traku recitacijo črtice Emilijana Cevca iz njegove knjige „Preproste stvari“ „Rožni venec“. Bogate in v tako preprosti, a pesniški obliki izražene misli so prevzele- vse (Nad. na 4. str.) narodov“ v Pijevi baziliki. Koroški Slovenci in državna pogodba Inž. Ladislav Bevc — 90-letnik Pismo, ki ga je pisal ob svoji devetdesetletnici uredniku ameriškega časopisa The Napa Register inž. Ladislav Bevc. Pismo je bilo priobčeno 10. julija 1980. , Spoštovani urednik! 15. maja t. 1, je minuloi. 25 let od podpisa avstrijske državne pogodbe iz leta 1955. Avstrijska državna pogodba je zelo važna, ker predstavlja ustavno listino, po kateri imajo Združene države (ZDA) pravico intervenirati v pomoč človeških pravic v drugi deželi, pravico, ki jo pogosto uveljavljajo v krajih, kjer te pravice nimajo. V tej pogodbi ZDA in njihovi zavetniki bolj garantirajo človečanske in etnične pravice slovenski narodni manjšini na Koroškem — avstrijski provinci— kakor pa zadovoljujejo jugoslovanske zahteve po koroškem teritoriju. Obstoj slovenske narodne manjšine je bil na tem prostoru močno ogrožan, ker je predstavljal oviro pangermanizmu v njegovem prodiranju k obalam Jadranskega morja. Uničenje koroških Slovencev je spadalo v vrhunske nacistične naloge. 60.000 Slovencev, ki so preživeli drugo svetovno vojno, predstavljajo dandanes slovensko manjšino v Avstriji. človečanske pravice, ki so garantirane v državni pogodbi, vključujejo med drugim pravico do lastnih narodnih organizacij, do tiska in zborovanj v njihovem lastnem jeziku, pravico do enakopravnega udeleževanja v javnem življenju in vladanju, v šolstvu — o-snovnem in srednjem — v lastnem jeziku, kakor tudi pravico do uporabe svojega jezika na sodiščih in v administraciji na Koroškem, zemljepisnih imenih na cestnih kažipotih in prepoved organizacij kakor so Heimatbund, katerih cilj je oropati Slovence njihovega narodnega značaja, njihovih etničnih in človečanskih pravic. Kakor hitro so odšle zovezniške sile s Koroškega, je avstrijska vlada strogo omejila šolstvo v slovenskem jeziku in uporabo slovenskega jezika. Koroški Slovenci so bili izpostavljeni neverjetnemu političnemu in ekonomskemu pritisku z namenom, da jih okrnejo v njihovem narodnem značaju. Pogodbene garancije niso bile nikoli izpolnjene. Leta 1976, ob dvajsetletnici podpisa pogodbe, je avstrijska vlada enostavno izjavila, da so se predvidene etnične pravice nanašale samo na oni del slovenskega ozemlja, kjer je štetje, ki so ga vodili Nčmci, pokazalo 25% Slovencev od celotnega prebivalstva. To je zmanjšalo ozemlje, določno oplenjeno v pogodbi, na manj kot na eno tretjino. Protesti, ki so jih Slovenci poslali vladi ZDA kot enemu od podpisnikov pogodbe in katerih predsednik je izjavil, da so človečanske pravice eden od stebrov zunanje politike, so naleteli na gluha ušesa in dokumenti, ki so spremljali take proteste, so redno izginili iz arhiva državnega ministrstva. Predsednik kongresne komisije za varnost in sodelovanje v Evropi smatra, da ZDA niso dolžne po pogodbi predložiti zadevo pred štiri Velesile, kot. to pogodba predvideva, in da bi Slovenci na Koroškem morali biti nekako zaščiteni po Jugoslaviji zaradi svoje narodne sorodnosti z njenimi narodi. Taka politika teži privesti člane manjšine v taborišče iredentistov, namesto da bi zagotovila, da bi bili sprejeti kot enaki člani v državi, katere člani so. V 25 letih po podpisu pogodbe ZDA niso nikoli javno izjavile, da pričakujejo, da bo Avstrija izpolnjevala pogodbene določitve glede manjšin. Državno ministrstvo pravi, da uporablja privatne kanale, po katerih sporočajo svoje poglede na ta predmet. Kakšni so ti pogledi lahko samo, sklepamo iz dejstva, da bi si Avstrija ne upala popravljati na svojo roko pogodbe brez zagotovitve, da bodo taki popravki imeli zaslombo v ZDA. Dokumenti objavljeni pod geslom „Svoboda informacij je“ kaže, da bi bilo lahko tako, čeprav vlada še vedno drži v tajnosti 5 kritičnih dokumentov, v katerih je obvestila Avstrijo o svojem stališču. Leta 1975, med naraščajočimi diplomatskimi izmenjavami, so imeli „impromtu“ sestanek Tito in avstrijski kancler Kreisky, nakar je CIA (Central Inteligence Agency) mogla sporočiti, da se je konec leta „nasmejal“ avstro-ju-goslovanskim odnosom. Kmalu po tem sestanku je Avstrija uzakonila svoj etniško-manjšinski zakon, ki pomeni revizijo Pogodbe. Leta 1978 je Tito izjavil, da imajo dobri odnosi med obema državama sosednih dežel prednost pred manjšinskimi problemi. Tito je, kot je videti, urejal ta problem na isti način kakor je to storil glede Trsta. Antony Eden pravi v svojih „Spominih“, da je Tito dal vedeti Britancem, da on ne misli nasprotovati priključitvi Trsta Italiji, če bi se napravilo tako, da bi delalo vtis, da je odstopitev storjena pod pritiskom zahodnih sil. Res je Tito nekaj protestiral in delal hrup, toda končno je sprejel 25 milijonov dolarjev od Britancev in ZDA in prepustil Trst Italiji. Mogoče je bilo podobno tudi v primeru koroških Slovencev. Te so zdaj obvestili titovski diplomati, naj začno dialog Z avstrijskimi oblastmi. Sredi bučno prazničnega praznovanja na Dunaju petinudvajsbte obletnice Pogodbe, Zdravljice, ki so proslavljale dosežek nevtralne zahodno orientirane demokratske Avstrije pa niso mogle biti prekinjene z neprijetnimi vprašanji glede nekaj tisočev koroških Slovencev, ki nezadržno izginjajo v noč in meglo. Pred kratkim je slavil 90-letnico rojstva predsednik Slovenske demokratske stranke in od ustanovitve t. j. 1. 1944 član Narodnega odbora za Slovenijo inž. Ladislav Josip Bevc. Ta visoki življenjski jubilej je dosegel še v aktivnosti in kot vodilna politična osebnost v liberalnih vrstah slovenske politične emigracije. Slavljenec je izpolnil 90 let 8. avgusta, njegova soproga ga. Ivanka pa 29. avgusta 80 let. V krogu tamkajšnjih sorodnikov, znancev' in prijateljev sta proslavila ta lepi jubilej 17. avgusta t. 1. v Napi v Kaliforniji kjer stanujeta. Slavljenec je doma iz Škocjana, diplomiral je leta 1913 na gradbeno-teh-nični fakulteti na Dunaju in je do leta 1945 deloval v domovini v raznih državnih službah za gradnjo, modernizacijo in vzdrževanje cest in mostov. Bil je tudi častni predavatelj na tehnični fakulteti na univerzi v Ljubljani ter izpitni komisar. Objavil je več strokovnih del ter se neumorno udejstvoval v akademskih in kasneje v strokovnih in javnih organizacijah. Predsedoval je Društvu inženirjev v Ljubljani pododboru Združenja rezervnih častnikov. Bil je podstarosta sokolske župe Ljubljana in od leta 1931 do 1941 starosta Sokola I na Taboru. V tej zadnji pomembni funkciji je inž. Bevc v predvojnih letih 1937-1940 že aktivno posegel v borbo proti komunizmu. Z vso odločnostjo se je uprl infiltraciji, s katero so se komunisti hoteli polastiti sokolske organizacije. Vodji komunistične zarote sta bila tedaj sodnik Jože Rus in Franjo Lubej, katerima so se kasneje pridružili Zoran Polič in drugi pozneje znani komunistični voditelji. Pri poskusu infiltracije v Sokola so se navedeni posluževali najbolj podlih intrig in laži. Disciplinsko razsodišče Sokola je te komunistične agitatore izklučilo; klub temu so še nadaljevali razdiralno delo vse do občnega zbora januarja 1940, kjer so propadli s 15 glasovi proti 400 in je bila tako potrjena odločna protikomunistična linija sedanjega slavljenca, inž. BeV-ca. ' ■■ Leta 1965 je inž. Bevc izdal brošuro pod naslovom: Na braniku za sokolske ideale, v kateri je prikazal delovanje Rusa, Lubeja, Poliča in drugih, ko so poskušali Sokolski Tabor X spelati pod komunistično streho. Ta knjiga je izredno pomemben dokument za poznavanje komunistične taktike pri posku- sih infiltracije v nekomunistične organizacije. Takoj po okupaciji 1. 1941 se je u-stanovila ilegalna Slovenska legija jin začela s pripravami za odpor proti o-kupatorju, ko bi za to nastopil čas. Vodstvo Slovenske legije je prevzel Rudolf Smersu. Za isti namen je nastala v liberalnem taboru Sokolska legija, katero je ustanovil Sokolski vojni svet, ki mu je predsedoval inž. Ladislav Bevc. Daši so bili v Slovenski legiji organizirani fantje in možje katoliškega svetovnega nazora, v glavnem bivši Orli in člani Slovenske fantovske zveze, v Sokolski legiji pa pristaši liberalnega svetovnega nazora, se je kljub temu pokazala nujnost sodelovanja obeh legij v ilegalnih pripravah za boj proti okupatorju. Zaradi predvojnih političnih nasprotij članov ene in druge Legije, je bila nevarnost, da bi trpela konspi-rativnost. Zato sta kmalu po ustanovitvi legiji 1. 1941 inž. Bevc. kdt predstavnik liberalnega tabora in Miloš Stare kot predstavnik katoliškega tabora napravila predlog sporazuma, da naj ima vsaka legija v nižjih edinicah svoje podčastnike in častnike in bi bila povezanost obeh legij v vrhovnem vojaškem vodstvu za skupne akcije. Tako Slovenska kot Sokolska legija sta sporazum odobrili. Pred vojno je inž. Bevc deloval v JNS, med vojno pa je bil član direk-torija te stranke; od 1. 1963 pa predseduje Slovenski demokratski stranki, ki je naslednica JNS. Kakor je bil slavljenec na eni strani stal v ospredju boja proti komunizmu, je na drugi strani deloval v ilegalnih akcijah proti okupatorju. Decembra 1949 ga je Gestapo aretirala in je bil skupaj s člani Slovenske, Sokolske in Narodne legije zaprt na sodišču v Ljubljani do 10. aprila 1945. Istega leta je nastopil pot emigracije preko Koroške in Italije v Kalifornijo, kjer je začel novo življenje v družbi soproge Ivanke ter družin sina dr. Vladislava in hčerke Brede. Slavljenec inž. Bevc je še vedno aktiven in je letos napisal zanimiv članek o zatiranju Slovencev na Koroškem v ameriški list, ki izhaja v Napi in ga objavljamo v prevodu na drugem mestu. Svobodna Slovenija se pridružuje šaevilnim čestitkam obema slavljencema inž. Bevcu in njegovi gospej Ivanki in jima kliče še mnogo zdravih let. Slovenci v Argentini (Nad. s 3. -str.) navzoče. In tako je zares kar sama po sebi ob sklepu namesto komentarja vsem iz srca privrela molitev zdravamarija, ki jo je izmolil g. Jože Horn v prošnjo, da bi nam Kraljica presv. rožnega venca izprosila gorečo poživitev vneme za to Njej tako priljubljeno pobožnost. Bb. SLOMŠKOV XI. MLADINSKI DAN SLOMŠKOVE MLADINE V nedeljo 24. avgusta smo imeli v Ramos Mejia XI. mladinski dan. Otvo-rili smo ga z dviganjem slovenske in argentinske zastave in petjem obeh himen. V imenu mladinskih organizacij je pozdravil navzoče predsednik ramo-ške SFZ' Ciril Loboda. Med drugim je poudaril trojno srečanje, ki ga pomeni mladinski dan: srečanje med mladino, srečanje mladih s starejšimi in srečanje mladine z novo slovensko stvarnostjo, z iskanjem novih poti v prihodnost. Sledila je sveta maša, med katero smo peli mladi. Po maši je bilo prvo kolo tekem v odbojki tako za dekleta kot za fante. Sledilo je kosilo, po katerem smo nadaljevali tekme v odbojki. Zmagovalci (fantje iz Ramos Mejie, dekleta iz San Martina), so ob koncu kulturnega programa dobili pokale. Popoldanski program je začel ob 17.30. Na športno igrišče so prikorakali fantje in dekleta z argentinsko in slovensko- zastavo. Predsednica SDO gdč. Klavdija Malovrh je navzoče pozdravila z govorom o smislu gesla ,, Slovenec sem, Slovenec čem ostati“. Sledila je simbolična vaja deklet, ritmične vaje deklet in folklora. Vse to pod vodstvom in . pripravo ge. Eme Kesler. Sledil je nastop instrumentalne skupine, ki nas s svojini igranjem vedno prijetno preseneti. Sledil je govor zveznega predsed-hdra Pavleta Pleska. Med drugim !:■ ..Neizogibno se bliža čas, ko V.o s-k p-ipst na paših ramah; pazimo, da.bon o imeli olja v naših svetilkah, predpo nas dohiti noč; to je,-, da borno pripfavljeri za' naloge, ki nas v bodočnosti čakajo.“ S pehovhim nastopom inštrumentalne skupine je bil program izčrpan. Mladina Po športnem svetu «SLOVENSKI ALPSKI SMUČARJI so letos odpotovali na trening v Avstralijo in Novo Zelandijo. Doma je ostal Bojan Križaj, ki zaradi operacije noge še nekaj časa ne bo' mogel obuti smuških čevljev. Na pot so šli pa Boris Strel, Jože Kuralt, Jure Franko, Janez Zibler, Miro Oberstar, Tomaž Cerkovnik in Grega Benedik. Vodja Vogrinec je pojasnil, da se je letos vodstvo odločilo za Avstralijo in Novo Zelandijo, ker jim je „v Argentini po štirih letih postalo že enoličho in pa tudi predrago je.“ Ja pa to tudi najbrž zadnje potovanje v zimo na južni polobli; odzvali so se ugodnemu povabilu za sodelovanje na slalomskih in veleslalomskih tekmah v teh dveh državah. V BISHOFSGRUENU V ZRN je bilo prvo letošnje pomembnejše tekmovanje v skokih na plastični skakalnici. Tekmovalo je 51 skakalcev iz Avstrije, Italije, ZRN, Švice, ČSSR in Jugoslavije. Med mladinci je bil prvi Nemec S-teirc s skokoma 57,5 in 56,5, Slovenec Žagar pa tretji s 55,5 in 54,5. Med člani je osvojil prvo mesto Italijan Rigoni s 60,5 in 61, Slovenca Bizjak in Komel pa sta se uvrstila na 14. in 20. mesto. DRUŠTVENI OGLASNIK — Seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije ho v petek 12. septembra ob 20 v Slov. hiši. Medorganizacijski svet se bo sestal v petek 19. septembra ob 20 v Hladnikovem domu v Slovenski vasi. Ponovno prosimo vse, ki zadržujejo izposojene knjige iz knjižnice _ ZS precej čez določen čas, da jih čim preje vrnejo. Šolska; proslava škofa M. Slomška bo 27. septembra ob 16. uri. Otroci iz Slovenske vasi -bodo zaigrali igro: V deželi Tam pa tam. KNJIŽNI SEJEM v Hladnikovem domu v Slovenski vasi PODALJŠAN! —- Postreženi boste še to soboto zvečer (po 20) in v nedelo po drugi slov. maši in na večer (po 18). Ne zamudite! - ■■■■■■■■■■■■ ■ «■»■■■ ■«■■■o« **■■■« pa se je ob zvokih orkestra še nekaj časa prijetno zabavala. K. R. SLOMŠKOV DOM V nedeljo, 21. septembra: 19. obletnica Spored : • ob 11. uri: Pozdrav, dviganje zastav in sv. maša za žive in pokojne dobrotnike. • ob 13. uri: Skupno kosilo po zmernih cenah. • ob 16. uri: Kulturni program z nastopi Slomškove šole, telovadne in rajalne vaje deklet, fantičev in otroškega vrtca, govori lic. Marjan Schiffrer • ob 17. uri: Prizori iz življenja na deželi pod naslovom: LEPO JE ŽIVETI NA KMETIH (Besedilo dr. Jože Krivec -— režija ga. Eiha Kessler) Sledi družabni del. VSI ROJAKI LEPO VABLJENI! Dogradimo Slomškov dom! 1980 - PRIJATELJSKI - 30. - MEDORGANIZACIJSKI - RADIJSKI - REZERVIRAJTE - SLOVENSKI - NEDELJO - V CASTELARJU - NOVEMBRA - ZA - NA - V PODPORO - VABITA - SLOVENSKI - ZEDINJENA - SVET - SREČANJE - SI - ODDAJI - PRISTAVI - IN SLOVENIJA. (Rešitev: 6, 19, 8, 3, 10, 1, 11, 2, 18, 12, 7, 21, 13, 15, 5, 20, 14, 16, 23, 22, 4, 17) DRŽI! HVALA LEPA IN NA SVIDENJE! slovenska kulturna akcija ob jubileju bara remec razstavlja najnnvejša olja in panjske končnice / beseda o umetnici in njenem ustvarjanju — pisateljica Marica Meštrovič nekaj o panjskih končnicah — arh. Jure Vombergar sobota 20. septembra 1980 ob osmih v gornji dvorani slovenske hiše razstava bo odprta in umetnine na voljo kupcem vsak večer 6d 19 do 21, do sobote 27. septembra! Bariloče, 26. avg. 1980 Odbor Slovenskega planinskega društva je na svoji današnji seji _ sklenil, da naprosi „Svobodno Slovenijo“ za objavo posebne zahvale sanjušlp folklorni skupini, ki je tako lepo predstavila slovensko ljudsko umetnost na ba-riloškem „Prazniku snega“. Ne le vsi bariloški Slovenci, temveč tudi vse ostalo občinstvo je burno pozdravljalo vse točke predvaana, in izredna kombinacija scenerije, glasbe, narodnih noš in plesa je zapustila nepozabne vtise v mestecu pod Kordi-Ijero. Prav tako smo bili zelo zadovoljni s ponašanjem in ljubeznivostjo vseh članov skupine in verjamemo, da^ so se gostje med nami prav dobro počutili. Upamo in želimo, da se prihodnje leto spet vidimo. Za Slovensko planinsko društvo Peter Drajzibner tajnik Dinko Brtoncej predsednik ZAHVALA Odbor slovenskih mater in žena se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je naš 13. dan lepo uspel. Posebna zahvala velja govornici go-spej Valentini Finkovi, članom slovenskega gledališča pod vodstvom g. Maksa Borštnika, učencem pod vodstvom gdč. Mije Markežove, gospema _ Ireni Fadiga in Pavlini Eiletzovi za pripravo slovenske radijske ure, gospej Pfajfer-jevi -za razstavo ročnih del, gospej dr. Tereziji V-oršičevi za podarjeni sliki, g; Lojzetu Rezlju in vsem, kr so darovali pecivo. Vsem -Bog plačaj! Vsem gospem in gospodičnam zahvala za okusno dolenjsko večerjo. V Slovenskem domu v San Martinu ob 19 mladinska sv. maša, ob 20 poklicno posvetovanje SFZ in SDO. NEDELJA, 21. septembra: V Slomškovem domu proslava 19. obletnice pod geslom: Dogradimo Slomškov dom! Pričetek ob 11. uri, popoldne ob 16. SOBOTA, 27. septembra: Redni pouk Sl»v. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri. šolska proslava škofa A. M. Slomška ob 16. uri v Slovenski hiši. Otroci iz Slovenske vasi bodo zaigrali igro: V deželi, Tam pa tam. V Slovenski hiši nadaljevanje Filozofskega ciklusa predavanj dr. Milana Komarja. Pričetek ob 16. uri v mali dvorani. V Slovenskem domu v San Martinu ob 20 poklicno posvetovanje — SFZ in SDO. NEDELJA, 28.septembra: V Slovenski vasi mladinski dan. NEDELJA, 5. oktobra 1980: Zvezni sestanek SDO in SFZ po mladinski maši v Slovenski hiši. Govoril bo pisatelj Zorko Simčič. Velika sanmartinska tombola. NEDELJA, 12. oktobra: 24. obletnica Našega doma v San Justu. SOBOTA, 18. oktobra: V Slovenskem domu v San Martinu Cafe-koncert v priredbi SDO in SFZ. OBVESTILA SOBOTA, 13. septembra: Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri. NEDELJA, 14. septembra: V Našem domu v San Justu mladinski dan. SREDA, 17. septembra: Sestanek Lige žena-mati v San Martinu. Pogovor z dr.- Juretom Rodetom. SOBOTA, 20. septembra: Razstava olj in panjskih končnic akad, slikarke Bare Remec ob jubileju SKA, ob 20 v Slovenski hiši. Velika sanmartinska tombola v Nedeljo, 5. oktobra Glavni dobitek: najmodernejši televizijski aparat v barvah GRUNDIG Prosimo, poravnajte naročnino! -■m. $ I I Organización Eslovena T. E. 651-5885 INMOBILIARIA HIPOLITO YRIGOYEN 2946 - S. JUSTO O. E. vam nudi naslednjo izvrstno priložnost za investicijo: Ramos Mejia (Bolivar 242/48) Stanovanje v pritličju: spalnica 2,80x3,35m; living 2,80 x6,85m; kuhinja 3,10xl,50m; stranišče 2mxl>50m. Cena: v gotovini $ 23.000.000.— in ostalo v mesečnih obrokih. Na razpolago imamo še mnogo drugih priložnosti — posvetujte se. O. E. je tudi knjigovodska in pravna posvetovalnica: (I. V. A., nove odredbe D. G. I., itd.) Pričakujemo vaš obisk ali telefonski klic, ki je vedno dobrodošel. « KREDITNA ZADRUGA SLOGA Z. O. Z. „SAJ SEM ŽE POZABIL, DA SEM ŠE ČLAN. . Toda zadruga ni pozabila. Vsakomur, ki je kdaj — pa čeprav pred mnogimi leti — kaj vložil v SLOGO, mu konec leta avtomatsko pripišemo odgovarjajoči dobiček. A ne gre samo za to! Važnejše je, da nudi danes naša zadruga prav vsem članom še posebne ugodnosti in je torej vsakomur v korist, če je v stiku z njo. ČE ŽE DOLGO NISTE BILI V SLOGI, PRIDITE ZDAJ! NE BO VAM ŽAL! V SLOGI JE M O C ! ESL0VENIA LIBRE Editor y director: Miloš Stare REDACCION Y ADMINISTRACION: RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3 Uredniški odbor: Miloš Stare, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit FRANQUEO PAGADO JS S S h g 3 O to -O Concesión N9 5775 U h C TARIFA REDUCIDA c « Concesión N9 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 1.419.886 Naročnina Svob. Slovenije za 1. 1980: za Argentino $ 88.000.—, pri pošiljanju po pošti $ 93.000.—; ZDA in Kanada z avionsko pošto 40 USA dol.; obmejne države Argentine 35 USA dol.; Avstralija 60 USA dol.; Evropa -43 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa z navadno pošto 35 USA dol. TALLERES GRAFICOS “VILKO” S.R.L., ESTA-DOS UNIDOS 425, 1101, BUENOS AIRES, T. E. 33-7213 * * * KREDITNA Z A D R U G A "SLOGA” z.o.z. BME. MITRE 97 RAMOS MEJIA T.E. 658-6574 654-6438 URADNE URE: PONEDELJEK, SREDA IN PETEK OD 15. DO 19. URE PODRUŽNICA: SLOVENSKI DOM - SAN MARTIN CORDOBA 129 - T.E. 755-1266 TOREK IN ČETRTEK OD 18. DO 20. URE Prof. dr. JUAN JESUS BEASNIK specialist za ortopedijo in travmatologijo MARCELO T. DE ALVEAR 1241, PRITL. CAPITAL FEDERAL . T. E. 393-3536 Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20. Zahtevati določitev ure na privatni telefon 666-4366. JAVNI NOTAR FRANCISCO RACE CASCANTE Escribano Público CANGALLO 1642 BUENOS AIRES pritličje, pisarna 2 T. E. 35-8827 i Dr. MIRAEL STARIHA ■ SPLOŠNA KLINIKA specialist za krvne bolezni ■ ■ S j Ordinira v ponedeljek, torek, če- j ! trtek in soboto. Predhodne prijave j po T. E. 628-0943. ■ I Š Zapiola 2402 Castelar j PRODAM V MIRAM ARU * novo veliko (deljivo) enosobno sta- E ■ ■ : : S novanje s krasnim razgledom na • ■ ■ ■ ■ » morje in okolico. — Informacije ■ | : I na T. E. 51-4520 in 52-6280. 5 Naš dom v San Justu v nedeljo, 14. septembra: 19. mladinski dan spored: O ob 8. uri zjutraj v stolnici: mladinska sv. maša. Pel bo mladinski pevski zbor. Po maši v Našem domu skupen zajtrk, nato tekmovanja v odbojki. Na voljo kosilo. Ob 16. finale v odbojki O ob 18. uri kulturni program: prihod nastopajočih, pozdravna govora, folklorni plesi, ki so v Bariločah želi velika priznanja, telovadni i\astopi, kotalkanje in prijetno razvedrilo. Sodeloval bo orkester „Zlata zvezda“ „i„„„11Illllmtllll