LISTJE in CVETJE. Iz mojega spisovnika. (Priobčil Ant. Mnier.) 1. Pravljica o začetku Blejskega jezera. Pred davnim časom se je prostirala tam, kjer je zdaj Blejsko jezero, lepa ravdn. Sredi ravni je stal hribček, na katerem je bila po-doba Matere Božje. Tu so se pasle mnogo-brojne čretle ovac. Pastirji pa so biii zlobni in so pustili, da so ovce lizale sveto podobo. Bog jih je zato kaznoval in pokril vso ravan z vodo, le hribec s podobo svete Gospe je kipel iz nastalega jezera. Da bi tamošnji pre-bivalci potolažili jezo Božjo, sezidali so na otoku cerkvico Materi Božji na čast. Logogrif. (Priotčil Cid Em Safr.) Z nb" prepotrebna sem poljska priprava; S ,,h" dobro teknem, a le če sem zdrava; Z ,v" pa sem ptica, zdaj čina, zdaj siva, Včasih koristna, še večkrat škodljiva. Ako omenjene črke odrežeš, Čutiš skelečo me, kadar se vrežeš; Če pa še jedno mi črko odprariS, Žensko s častitim imenotn pozdraviš. Zadnji dve črki bi še porabili, Ako se bližamo komu z darili. (Odgonetka v jirihodnjem listu.) Uganka. (Priobčil Smiljan Smiljanu'.) Dnij vrsto, več kot sto, Besedica ti znači; Naglas ji predmgači, ln kaj sedaj Pove ti naj? Nič drugega, kot — to! (Odgonctka uganke T prihodnjctn listn.) Kdo ve: 13. V čem se loči natolcevanje od krive sodbe? 14. Zakaj krotnpir ogrebljejo, ko nekoliko zraste? 15. Kaj je »anagram1'? -*g 80 fto- Odgovor na vprašanja v zadnjem listu: 10. Beseda kardinal je imela v aačetku nekoliko drugačen pomen; tako so imenovali stalno nastavljene mašnike pri glavnih cerkvah. Pozneje so pa imeli ta naslov samo dijakoni in župniki v Rimu pa sedem škofov v bližini tega niesta. Število ni bilo vedno jednako; dolofil je je šele papež Sikst V , ki je 1.1586. odredil, da žtevilo kardinalov bodi 70 (ne več), in sicer 6 škofov, 14 dijakonov in 50 maSnikov. Za kardinale volijo papež, oziraje se na razne narode in želje vladarjev, navadno najzasluž-nejše škofe. ki imajo pollej lahko naslov »di-jakon«, »mašnik«; tudi neduhovnik more po-stati kardinal (kot »dijakon«). Papež Nikolaj II. je leta 1059. dal kardinalom izklju^no pravico novega papeža voliti; tudi je bilo do-ločeno 1. 1179. (III. later. zhor), da izvoljen je tisti, ki dobi dve tretjini glasov, in 1.1274. (11. Lijonski zbor), da se mora volitev vršiti v zaprti hiši (conclave). Najvažnejše opravilo kardinalov pa je, da papežu svetujejo in pomagajo pri vladanju sv. Cerkve in sicer v skupnem zboru. ki se imenuje konzistorij, ali pa v posameznih odborih. ki se zovejo kongregacije, d. pr. za sv. obrede, raz-Sirjanje sv. vere itd. V časti so prvi za papežem in tudi med svetnimi stanovi so jednakovislni volilnim knezom in naslov jim je (od 1 1640.) >eminencija«; zunanje odiikovanje: rudeč klo-buk in Skrlalast plašč (od 1.1460.). 11. Krt ima telo tako vstvarjeno, da lahko rije pod zemljo: popolnoma je okroglo (vaijasto) in povsod jednako debelo. Rivček mu je spredaj nasajen kakor za sveder. Zadnji nogi sta majhni in se iabko tesno pritisneta životu; sprednji lopatasti nogi sta bolj na stran obrnjeni in z lopatastimi kremplji kakor nalažč za kopanje prsti. Kratkodlaki žametasti kožušek pospešuje hojo po skopani ožini; ušesa nimajo uhljev in užesno votlino lahko zapre z neko kožico in male oči tudi lahko akrije pod dlako. 12. Nekatere besedc imajo to lastnost, da tudi potlej niso brez potnena, ako se jim kaka črka odvzame ali pridene, zameni ali prestavi. Zagonetke. katere opisujejo pomen prvotne be-sede in tako nastalih besedij ter zahtevajo re-Sitev na podlagi takega opisa, imenujemo lo-gogrife. Odgonetka palindroma: Klop — polk. Prav so uganili: Slamberger STarinka in Tonček, tičenca Y Ljutomeru; Žnidareič Anton, četrtošolec, Dolinar Jož., Hacin Jož., Knjfež Jož. in Kralj Alojzij, trctješolci v Alojzijerišžu; ITnrlin Ivan. ucen. III. razreda v LjubJjani; Zenkovič Ema, učenka IV. razreda v Ljutomern; Kelec Viljem, šestošoJec v Cejju; Bajt Marica, Kelec Milan in Kramar Marija, ucenci » Novištifti; Kobič Trezika v Ljuto- mem; Hafner Ter., Ipančifi Aoa, BTeden Nežika, Pasqnotti Tor., Poglajen Ana, Rant Slavka, Sartory Hermina, Tckavc Alojzija, Uršič Marija. Vrhunc Frančižka, ucenke Lichten-tbuniovega zavoda; Hartiran Tinica in Eerti, ačenki v Velikih Laščah. Nove knjige in listi. 1. Pomladui glasi. TI. PosveCeni slovenski mladini. Z 8 slikami. Uredil in založil Matija Prelesnik. 1896. Kat. tiskarna v Ljubljani. Broš. H0 kr., kart. 40 kr. Leto za lelom požiljajo vrli Ijubljauski bogoslovci to knjigo med svet; postala nam je priljubljena mladinska knjižica, fietudi nima pripisanega tega naslova. Letošnji >Glasi* so nekoliko drugafie ubrani, kakor smo jih bili poprej vajeni; zlasli v pesniškem delu zahte-vajo že precej zvedenih čitateljev, da jim bodo pravi dušni vžitek. Da bi vsaj bolj odrasli učenci v Ijudski šoli mogli s pridom povžiti lepi epos: »Slavna zmaga Gojnika vojnikat, trebalo bi še nekoliko zgodovinskega, stvarnega in besednega pojasnila. Dokaj lažji je prvi daljši spis. Predmet je sicer tuditežaven: mi-kavno roJadini opisati tuje kraje; a vrli pisatelj jo je pogodil. Opisal je mifino in umljivo poto-vanje v divne Benetke, diko laSke zemlje. V opisu so lepe primere in mnogi nauki za mla-dino so vpleteni med kratkočasno opisovanje. H koncu knjige se med liričnirai pesmimi lepo poda slika >Pomemben dan< in krasna je tudi zadnja povestica: »Blagor usmiljenim«. — Ce-tudi v letošnjem zvezku ni veliko razlike, je pa la sam razlika med drugimi, ki bode gotovo mikala vsaj nekoliko bolj odraslo mladino, kakor smo je veseli i mi. A. Zd. 2. Mnrlja, podoba prarice. Šmarnice. Spisal Jožef Kerčon. V Ljubljani 1896. Zalo-žUa »Katol. Bukvarnat. — Cena: v pol usdju 90 kr.; v usnju 1 gld.; v usnju z zlato obrezo 1 gld. 20 kr., (s požto 10 kr. več). — Marijine knjige nam morajo biti že sploh v posebnem čislu; zlasti pa se nadejamo, da letošnje Smar-nice postanejo priljubljena družinska knjiga, ker je vsebina — življenje MarijiDO — stalne vrednosti, ne )e za lepi majnik. 3. Kako ti je ime? ali vzorno življenje naših svetih priprošnjikov v nebesih. Za mla-dino. I. Sv. Anton Padovanski. Str. 48. Cena: 6 kr. — Zeleč, da bi -vsaj večina naših šolarjev natanžneje spoznala v prvi vrsti živ-ljenje svojega krstnega patrona, potlej pa t\idi delovanje drugih najznamenitejših svetnikov, namenil sem se polagoma izdajati po bratov-ščini »Katol. društva detoljubov« v to svrho primerno opisovanje svetniSkega življenja. Prvi je na vrsti sv. Anton Padovanski, zlasti tudi zato, ker je bila lani sedemstoletnica njegovega rojstva. Ker je cena tako nizka, je pač taka knjižica primernejše darilo nego po-dobica. ,,Vrteo" izbaja 1. dne vsacega meseca in Btoji p prilogo vred za vse leto 2 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr. — TJredništvo in npraTnietfo st. Petra cesta it. 76, t Ljnbljani. Izdajatelj, založnik in arednik Ant. Kriii. — Naiisniia Katoliška Tiskarna t Ljnbljani.