Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 9. marca 2017 - Leto XXVII, št. 10 stran 3 VESELI FAŠENEK PENZIONISTOV VKÜPER Z MLADINOV Duga repa, kusti len… stran 2 Če zdravdje slüži... stran 8 Že od malega je treba stati na odru... stran 10 2 ŠEGE ALI PROGRAMI? Duga repa, kusti len... »Trno se mi vidi, kak tej mladi gordržijo svoje šege, svoje tradicije,« je pravla ena varaška leranca, Vogrinka, pauleg mene na fašensko nedelo, gda so na fašenskoj povorki, stero je organiziralo Drüštvo porabski slovenski penzionistov, zaplesali mladi sakalovski folkloristi. (Tau je od njé völko priznanje bilau, ka ovak zna biti trno kritična.) Te njene reči pa nasploj programi na fašensko nedelo pa torek so me nikak silili k razmišljanji o tradiciji pa moderni cajtaj. Vse naše slovenske šege pa navade, stere mamo po naši vesnicaj, so se narodile gnauksvejta med pavarskim lüstvom, v kmečki skupnosti (paraszti közösségben), kak tau čedno pravijo. Kak je tau s fašenskimi šegami? Lidgé na vesi so se do februara že naveličali duge, mrzle pa kmične zimé, zatok so si vönajšli razne šege, ka bi go zagnali. Pa nej samo zimo, liki vse lagvo in vse betežno. Vse baje se morajo na fašenek na ogenj ličiti pa zažgati. Tau simbolizira ogenj na borovom gostüvanji, gda zažgejo vrejek baura. Tau simbolično dejanje so napravili penzionisti tö, gda so na konci povorke vužgali ogenj na dvauri slovenskoga doma. Gda pa staro pa slabo taminé, mora priti nauvo, friško, zdravo in čisto. Mora se začniti nauvo živlenje. Živlenje je pavarskim lidam dala zemla, če je biu na njej dober pauv. Zatok sta pa porabska lika Fašenek pa Lenka gnauksvejta plesala z lidami za »kusto repo« pa za »dugi len«.(Zatok sta visiko skakala na fašenski torek »Zvezina« Fašenek pa Lenka, gda sta ojdla kauli po vasaj.) Kusta repa je pomejnila gesti, vej pa če de živina mejla gesti (krave, svinje), do ga lidgé tö meli. Len (lan) so nücali za platno, iz platna so šivali obleke… Tau dvauje je najbole potrejbno, ka človek leko živé pa prežive. Bar tak je bilau pred dosta-dosta lejti, gda so se te šege narodile. Dapa v Porabji nega več lena, repe tö skurok nej, pa nej več pravoga pavarskoga lüstva. Nejga več tistoga živlenja na vesi, gde je normalno bilau, ka so se na fašenski torek podje sami od sebe notzravnali pa ojdli od iže do iže. Nazadnje se je tau vejdrik zgodilo v 70-i - 80-i lejtaj. Ka je gnauksvejta bilau, se ne more v takši formi nazaj prinesti. Tak zdaj delo »samoorganiziranja« morajo prejkvzeti organizacije in drüštva, naj se te šege leko pokažejo mladim pa mlajšom. Skurok bi si vüpala povedati, ka so tau več nej prave šege, liki bole programi. Vüpam, ka zavolo toga nedo ništrni čemerni namé. Tau je nej baja, vej pa kolau časa ne moremo nazaj obračati. Moramo se trejti, ka naj bar na takšno formo leko mladim pokažemo, kakšne navade so meli naši predniki. Drugo je pa tau, ka se moramo s tejm tö sprijazniti (megbarátkozni), ka se na fašenek v vseféle nutzravnajo lidgé, nej samo v tradicionalne maškare, kak smo ji bili gnauksvejta včeni. (Na originalne maske moramo skrb meti pri borovom gostüvanji, stero je gori na lišti nacionalne erbe.) Ovak je pa fašenek za tau tö, ka »norije delamo«, vej se pa leko skrijemo za masko čalarice, ciganjice, djagra ali raufenkeraša, dapa ranč tak smo leko baugina margetica (pikapolonca), goba ali pica... Samo moramo znati mlajšom pa mladini raztomačiti, ka je razlika med (porabsko) tradicijo in karnevalom. Marijana Sukič Zveza Slovencev na Madžarskem je letos že tretjo paut organizirala, ka sta Fašenek pa Lenka kauli odla v Porabji na fašenski torek. gde so mlajšom tak na hitro fašenski ples naredli na dvauri. Pleso je vsikši, od maloga do velkoga, od školnika do školnikojce, pa vsigdar s kroflinami pa s pijačov čakala. Dobro, ka mamo cesto od Verice do Gorenjoga Senika, zato ka smo v zamüdi bili, pa etak smo te pricajti leko na Gorenji Senik prišli, gde so nas mlajši v kulturnom daumi čakali. Tam je že taši ples biu, ka cejla zidina se je zdigavala, za frtau vöre sta Fašenek pa Lenka odnemogla od plesa, eden je bola švico kak drügi. Še dobro, ka je predsednica narodnostne samouprave nas povabila na pijačo, ovak bi vejn tak obadva Pri Anuški Ropoš v Otkauvcaj Zato, aj se ne pozabi, aj mlajša generacija vidi pa tadale nese tau staro šego. Prejk granice smo tö šli: pri Minki v Markovcaj vöposenila. Odtec smo v sakalovski vrtec šli, gde so nas mlajši že fejst čakali, pa ranč tak saused, Na Gorenjom Seniki so nas šaularge počakali v kulturnom daumi Naš Fašenek pa Lenka sta letos od Lipe štartala, gde sta küjene klobase mela za zajtrk, aj bola ladata skakati z viskimi nogami. Kak vsakšo leto, zdaj ji je tö Stanko Črnko sprvajo na harmoniki, dapa zdaj so nej pejški odli, liki z mali kombijom smo je vozili. Istina zdaj so cejlo Porabje zopojdli, nej samo edno ves, pa eške v Markovcaj so se pokazali. Najprvin smo se v Števanovce pelali k tetici Ropoš, štera je nam taši slivovi pokaraj pa fanke spekla, ka eške zdaj nam sline tečejo. Dapa nej zaman je skark žganjarna, palinka je tö dobra bila, mogla je dobra biti, vej pa Fašenek pa Lenka sta tak odla na njau kak fčele na med. Odtec so v števanovsko šaulo šli, eške ravnateljica Agica Holec si je poplate brüsila. Gda smo na Verico v krčmau prišli, tam so enga zaplesali pa so si dolavseli, zato ka krčmarica Marika njim je plačala edno rundo, pa več za vraga so si rit nej steli zdigniti. Potejm smo pozvali generalnoga konzula, če ma volau, aj pogledne Fašenek na Verici. Pa emo volau, za pau vöre je špricer piu z nami. Kak vsakšo leto, zdaj smo v Markovci Minko tö poglednili, stera je nas kak Porabje, 9. marca 2017 V Sakalauvca nas vsakšo leto čaka Ledinani Feri (Bene) gosapud Bene tö. Pri njem se vsikšo leto stavimo na edno palinko. Kak vsigdar zdaj smo sakalovsko krčmau tö poglednili, zato ka tam se vsigdar najdejo dobri plesalci. Že večer biu, gda je tazmantrano sejdla fašenska banda v Lipi pri večerji, dapa nete dali valati, že od tauga so se pogučavali, kak baude drügo leto na fašenski torek. Karči Holec 3 VESELI FAŠENEK PENZIONISTOV VKÜPER Z MLADINOV Drüštvo porabski slovenski penzionistov pri svojom deli ma dostafela doužnosti za svoj narod, za slovenstvo. Med tejmi je, ka pomaga gora držati, obraniti in- radostjov vzela pozvanje. Etak so penzionisti vküper s samoupravo vesi Sakalauvci pa s slovensko ražnosti. Gda so se kejpali pred daumom, ga je hvala Baugi telko maškar kaulek vzelo, ka če bi ugi, tau znamanüje, ka so civilni lidge želeli biti med njimi. V povorki je maširalo malo prejk 130 lidij, steri so bili gora naravnjeni, té muzikanti pa sakalauvski folkloristi, stere so sprvajali penzionisti, ki so samo gledat prišli pa dosta drügoga lüstva se je vküp nabralo med potjauv. Zvöjn indašnji maškar, stere mujs morajo biti, je dosta moderni, danešnjoga časa vözmišleni dobri maškar bilau. Človek bi ranč nej brodo, ka so penzionisti, tak domanji kak iz Slovenije tü, tak kreativni, tašo vse kaj si vözbrodijo. Mladi Sakalauvčarge so pa zvekšoga poštenjé njim tü odi. Najprvim so dobre prejkmurske naute igrali pa popejvali Vinski bratje, Indašnja čaralica k sterim so se za par minutov vsi muzikanti vcuj sprajli. Pa tau nej dašnje porabske šege za mlajšo čüda, ka vsi trauji muzikanti vse generacijo. Slovenski penzionisvejo vküper igrati brezi toga, ka ti so si že včasik po ustanovitvi bi naprej kaj naštijmali pa probaPovorka se napauti od Slovenskoga doma drüštva fašenek vöodebrali. Zali! Tau je pa ja več kak tok so se pa že včasik 1997. leta lübezen do slovenskij na fašensko nedelo bole batriv- samoupravo, z Goričkoga pa z sapo nöjco, bi se buma zasapo. Té pesmi! Sakalauvska ni penzionisti nota naravnali pa Drüštvom penzionistov Roga- pa nej čüda, če so samo té vpamlada folklora je lepau norüvali, s tejm razveselili svoje šovci pod vodstvom predsednika met vzéli, ka Fašenka z Lenkov pa karažno zaplesala vrstnike v Slovenskom daumi. Milana Gabra 26. februara na nin nejga pri kejpanji, gda so se svoje slovenske plePenzionisti so prejk dvajsti lejt fašensko nedelo pa leko napuni- napautiti steli. Fašenek pa Lense v sprvajanji fudaša velki stopaj naprajli s tejm, ka so li z maškarami pa norüvanjom ka sta glavniva, nejga ka. Njiva Borisa Velnera, zakoj od leta do leta furt na vekšo šli, center varaša Monošter. Kak že sta vodila povorko, za njimi so je dobila velki aplauz. včasik gorički padaši maširali, Na tau so se pa vse potistim vsi nota naravnjeni penmaškare kaulikvrat zionisti, steri so se med potjauv špancerale, se nota poveselo trausili, na raji skakali, ka kazale, svojo norüvanjij tašoga ipa prej nikdar nika nje delale, aj lüstvo ne boli. Na srejdi so bili Vinski vsakšo leko vijdi. Istibratje, steri so davali muziko pod no, ka so na konci tak peté sakalauvskoj mladoj folklori vküp bili že stisnjeni, pa vsejm Sakalauvčarom, steri so nej bilau drügo, kak Pisana druščina, Porabki z Goričancom redno pomladili s svojimi mozačniti fašensko vesedernimi maskami té dugi red. Za lico. Plesali so malinjimi so pa vlekli muzikanti Ni- moderni svejt postavili pred nas, -velki, nota zravnjeni pa civilni, mam časa iz Rogašovec, aj lüstvo, ka od mlajšov ranč nemo gon- najbola so pa uživali mlajši, bilau stero ji sprvaja, tü leko pozna tau čali, kak so bili dobri. V centri nji je kaulek 15 nota naravnjeni. Mlajši iz Sakalauvec Center Monoštra je tak li štrmo od djukanja, popejvanja, igranja, so furt bole batrivni pa kreativni doudji lejt, zdaj so tü pozvali eške tisti tü mogo čüti, sto nej sto. bili. Par lejt nazaj so spoznali, ka maškare od Drüštva penzionisLüstvo, stero je zvöjn Varašancov tau érbo samo tak leko prejk dajo tov Šalovci. Na pomauč so bili iz porabski vasnic tü lepau prišlo mladini, jo nota navčijo, če zvöjn eške Gasilsko drüštvo Sakalauvvküp, se je pa tomi radüvalo, kaksvoji vnukov dostaveč drügi tü ci, Folklorna skupina Sakaluvci šno dobro volo majo vsi. Gda so aktivizirajo, vcuj potegnejo. Zatau ZSM pa traujifele muzikanti. Gonazaj prišli v Slovenski daum, so zovejo vcuj porabske slovenske rički padaši s Stankotom se že za čerelice z velkim dinom naganjaorganizacije s svojimi mladimi veterane računajo, tak dugo nas le pa tazacmarile zimau, potistim držinami pa mladinov, z Gorič- sprvajajo, Nimam časa iz Rogase je pa v Lipi tadale plesalo za koga pa penzioniste, aj vsebole šovec so že tü skur domanji, prvo dugi len pa kusto repo, dočas je krepšo bau slovensko djedro. paut so pa bili na povorki Vinski stoj volo emo. Igrali so vsi muDrüštvo penzionistov je oprejto, bratje iz Gederovec. zikanti, pa tau za dobro volo. Na Plesalo je staro ino mlado rado dá maudoš drügi organi- No, telko flajsnoga lüstva pa fašenskom programi smo etak zacijam, lidam tü, aj na tau táli že nika döjn vej gora pokazati. na velki eške nikdar nej prišli tü spoznani pa priznani baujo. Slovenski daum, steri je solidno nej vsakdanešnjo karažnost pa varaša ji je dosta lüstva kaulek vküper, bilau nas 170. Tau pa že Letos je zaprosilo ves Sakalauv- fašensko bijo okinčani že od »norost«. Istino, ka dočas so gora vzelo, gda so se na dola zaprejto bila dobra drüžba! ce, stera je pod vodstvom do- zvöjna, se je tü fejs radüvo njim, prišli v center, je povorka tak vö- paut postavili zatok, aj program Klara Fodor manje županje Valike Rogan z znautra je pa vse štrmo od ka- gledala kak starušenca. Hvala Ba- vsi leko poglednejo, vej pa telko foto: M. Kozar Döbrögi s pipov Porabje, 9. marca 2017 4 PREKMURJE NAČRT PROGRAMOV ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM za leto 2017 Fse »Pravla san ti, ka te več ne nücan. Idi kraj, ne mešaj mi glave. Daj me več ne zovi. Neščen te več viditi«. Tak se začne pesem z naslovon Fse, stero je na Emi – tak se tove slovensko tekmovanje za Evrosong – zapopejvala mlada prekmurska pevka Nika Zorjan. Prišla je v finale med osem najbaukši, na konci pa je ostala v zlati sredini, peta. Gvino je pevec Omar Naber. Nemo vam dosta pisala o tom, kelko praja se je zdignilo zavolo toga, ka je lüstvo čemerno bilau zatau, ka sta ljubljenca njihovi src BQL (ide za kratico angleške fraze Be cool), pop duo bratov Piletič s Koroške, bila samo drügiva. Bole fontoško je zamé tau, ka v cajti, gda angleški gezik na dosta mestaj, sploj pa v muziki, tüdi v Sloveniji kraj tiska materni gezik, je lepau, ka se je Nika odlaučila, ka de popejvala v slovenščini. Od osmi finalistov so samo trgé popejvali v maternom geziki. Prekmurci smo ške telko bole ponosni, ka se je odlaučila, ka de popejvala v domanjom dialekti, v našoj lejpoj prekmurščini, stero tüdi Porabci dobro razmejte. Nej dugo toga smo slavili mednarodni den maternoga gezika. In te smo leko čüli, ka se gnesden po sveti guči ške okauli šest gezero gezikov, polonje od nji pa je takši, ka se leko zgodi, ka do vömrli. Sploj tisti so v nevarnosti, ka jih malo lüstva guči. Znamo, ka v Porabji trno malo takši mlajšov geste, ka znajo povedati kakšno rejč po domanje. V Prekmurji je vala baugi takši dosta. Čiglij tüdi naša mladina – poglednite samo na Facebook in drüga družbena omrežja – dosta angleški rejči nüca, je vseeno ške dosta takši tö, ka flajsno nücajo gezik, steroga so daubili z maternim mlejkom in v sterom tüdi senjajo. Naj bau ške dugo tak. Silva Eöry A Magyarországi Szlovének Szövetsége 2017. évi programterve 5. januar … april Hrvaške in Porabja v Italiji. Otvoritev fotorazstave Mirjane Ča- Seja predsedstva Zveze Slovencev na september-oktober-november sar v Slovenskem domu v Monoštru. Madžarskem. Tečaj slovenskega jezika v Sloven27. januar april, maj, junij, september skem domu (tedensko). Obujamo dediščino s pravljičnimi Seznanjenje predšolskih otrok s po- ...september večeri za odrasle v soorganizaciji Po- rabsko dediščino preko izvedenih Premierna predstava gledališke skukrajinske in študijske knjižnice Mur- delavnic na vzorčni kmatiji na Gor- pine Nindrik-indrik ZSM v kulturska Sobota v Hiši jabolk na Gornjem njem Seniku. nem domu v Števanovcih v okviru Seniku. 7. maj Srečanja gledaliških skupin. 19. januar »Od kec si, lubica?« Srečanje ljudskih ... september Seja predsedstva Zveze Slovencev na pevcev in godcev v Slovenskem domu Mednarodni kolesarski maraton v Madžarskem. v Monoštru. soorganizaciji ŠDK Monošter. 12. februar 19. maj ... september Slovenski kulturni praznik. Predsta- Občni zbor ZSM v Slovenskem domu Seja predsedstva Zveze Slovencev na vitev zgoščenke z naslovom Edna v Monoštru. Madžarskem. ftica priletejla (ljudske pesmi iz Po- ... maj 16.-17. september rabja) v Slovenskem domu v MonoSeja predsedstva Zveze Slovencev na Predstavitev „Porabskega borovega štru. Na kulturnem programu soMadžarskem gostüvanja” ob sprejemu novih eledelujejo Ljudski pevci ZSM Gornji maj ali september mentov na Nacionalni seznam žive Senik, Pevska skupina Sombotelske spominčice in pevka Dorina Gujt Predavanje o gobah, nabiranje in kulturne dediščine za leto 2017. s spremljavo Andija Sobočana na priprava gob pri Porabski domačiji v 14. oktober Andovcih. Predavanje bo imel Slavko V. Vrajža nauč v Andovcih v soorgacimbalah. Šerod, predsednik Gobarskega dru- nizaciji PKTD Andovci. 23. februar štva Lisička Maribor. 28. oktober Predstavitev knjige Branka Šömna …junij z naslovom Rakičanski breg/MonoKoncert moškega in ženskega zbora šterski brejg v Slovenskem domu v Sodelovanje Športnega društva Slo- VIDOVO iz Šentvida v kulturnem venska ves na mednarodni prireditvi, domu na Gornjem Seniku. Monoštru. 41. Srečanje mladih slovenskih špor28. februar 10. november tnikov iz obmejnih dežel v Sloveniji. Oživitev pustnih šeg v porabskih vaMED MÜJROV IN RABOV, narečna 10. junij seh. glasba in recital o Müjri (Tine MliPORABSKI DAN – Srečanje Porab- narič in Moirissimo quartet) marec-april-maj skih Slovencev v Monoštru. … november Tečaj slovenskega jezika v SlovenLIPAFEST – II. Medanrodni festival skem domu (tedensko). Otvoritev razstave ustvarjalcev XVI. plesa. Na plesnem festivalu bo sodeMednarodne likovne kolonije v Mo17. marec lovala Akademska FS France Marolt. noštru. Izdaja kataloga. Obujamo dediščino s pravljičnimi Koncert glasbene skupine ORLEK na ... november večeri za odrasle v soorganizaciji Podvorišču Slovenskega doma. krajinske in študijske knjižnice MurSeja predsedstva Zveze Slovencev na 17.-18. junij ska Sobota v Števanovcih. Madžarskem. 48. Tabor slovenskih pevskih zborov v 23. marec 5. december Šentvidu pri Stični, ki se ga bo udelePotopisno zgodovinsko predavanje žil MePZ Avgust Pavel Gornji Senik. Miklavževanje za porabske malčke v Srečka Kalamarja o Likiji Slovenskem domu. 8.-15. julij 25. marec 9. december Jezikovne počitnice v Piranu za učenSodelovanje Komornega pevskega Porabski božični bazar na dvorišču ce in dijake v organizaciji ZRSŠ. zbora na pevski reviji Primorska Slovenskega doma (žive jaslice – bo6.-13. avgust poje. žične igre-oživitev šeg, božični pro16. mednarodna likovna kolonija v gram, skupno okraševanje božične9. april Monoštru. ga drevesa in medenjakov). Velikonočni koncert pevskega zbora 26. avgust december Maranata iz Nuskove v kulturnem 20. obletnica Folklorne skupine ZSM Božični koncerti domu v Števanovcih. Sakalovci. 23. april Nastop Ferija Lainščka in Ditke. ….. avgust Gyöngyi Bajzek Koncert uglasbene poezije v Sloven- 47. Mednarodna likovna kolonija sekretarka ZSM mladih iz Slovenije, Avstrije, Italije, skem domu v Monoštru. Porabje, 9. marca 2017 5 PLAN PROGRAMOV DRÜŠTVA PORABSKI SLOVENSKI PENZIONISTOV ŽELEZNA ŽUPANIJA za leto 2017 pondejlek, 9. januar * Seja/djilejš predsedstva v Slovenskom daumi v Monoštri. januar-februar-marciuš-apriliš Začetni pa nadaljevalni računalniški tečaj (fizetős kezdő és haladó számítógépkezelői tanfolyam) želimo vküp spraviti za naše penzioniste, če si najdemo šaulo pa školnika. pondejlek, 3. apriliš Vüzemska rokodelska delavnica s pomočtjauv rokodelske sekcije DU Murska Sobota, na stero do pozvani slovenski dijaki pa vnuki naši penzionistov. pondejlek, 10. apriliš Predvüzemska mala prauška k vöposvejtlenomi križi v Sakalauvca. pondejlek pa torek, 23. in 24. januar Gastronomska delavnica: pekli mo porabske specialitete (reteše, djabočne palanke) v Hiši jabolk pod vodstvom naši vertinj pa pico v Küharjevi spominski iži na Gorejnjom Seniki pod vodstvom sodelavca iže Norbija Gyečeka. Kulturna delavnica: za pevski zbor drüštva, steri de se pripravlo na poletno prauško sobota 29. apriliš Pomagali mo okinčati mlaj (majpan) na 1. maj pri Civilnom forumi v Monoštri petek, 03. februar Otvoritev fotorazstave pa ogled digitalni kejpov Miškana Ropoša, člana našoga drüštva v Slovenskom daumi v Monoštri. pondejlak, 8. majuš * Seja/djilejš predsedstva v Slovenskom daumi. nedela, 26. februar VARAŠKI SLOVENSKI FAŠENEK z veselim programom v Monoštri v soorganizaciji vesi Sakaluvci - vaška samouprava, Slovenska narodnostna samouprava pa Gasilsko dröjštvo - pa Drüštva penzionistov Rogašovci. Vcuj do eške vnuki članov drüštva. Program dajo: Vinjski bratje iz Gederovec, Gorički padaši s Stankonom, Folklorna skupina Sakalauvci ZSM pa muzikanti »Nimam časa« DU Rogašovci. Fašenska veselica pa pogostitev v Slovenskom daumi, igrali do gorički muzikanti. torek, 7. marec * Seja/djilejš predsedstva v Slovenskom daumi. pondejlek, 14. marciuš: »Porabske vasnice in Porabci v arhivski dokumentaj« Marija Kozar Mukič, etnologinja z več strani nota pokaže s kejpi pa arhivskimi dokumenti, pripovejdanjom zgodovino porabski vasnic pa Varaša v Slovenskom daumi v Monoštri. Srečanje s Francekom Mukičom, urednikom Radia Monošter, porabskim slovenskim pisatelom v Slovenskom daumi. Pogučavanja od njagvoga zgodovinskoga romana »Garaboncijaš«. torek, 28. marec OBČNI ZBOR/Velki djilejš. Poročilo (beszámoló) od dela pa gazdüvanja drüštva v leti 2016, sprejem bilance (mérleg elfogadása). Sprejem programa pa proračuna za leto 2017. Ustvaurimo večfele potrejbni sekcij (organizacijsko, kulturno, turistično, gastronomsko, rokodelsko). Filmski klub: Programi do zdaj v leti 2017 v kejpaj. Kratki film od stari naši programov iz arhiva Slovenski utrinkov. ... majuš, juniuš Paversko delo po indašnjom: sadili pa okapali mo kukarco za pauv lupinja pa tikvi za pauv guščic za lüjpanje. torek, 23. majuš Gora ziščemo Slovensko ižo v Skanzeni Železne županije v Somboteli, gde de nas vodila predsednica sombotelske Slovenske samouprave, etnologinja Marija Kozar Mukič. juniuš-juliuš-avgustuš-september-oktober Drüžili, padašivali mo se, gda mo brali gobe pa drügi pauv po goščaj. Če bau gobovi pauv, napravimo si gobovi piknik. torek, 6.junij Enodnevni izlet s prauškov v Slovenijo, v sprvajanji slovenskoga gospauda na fari Vasszécseny Ferenca Merklija. petek,17. junij Kamen polaužimo za Slovence v Monoštri na spomenik »Mali Triglav« v Andovci med programom Srečanja sombotelskih pa andovski Slovencov. nedela, 9. juliuš SREČANJE Z VESELIM GLASBENIM PROGRAMOM-PIKNIK v velkom šatori pri kulturnom daumi na Verici. S svoji programom nas razveselijo: pevska skupina Spominčice iz Sombotela, gledališčniki KUD Goričko Gornji Petrovci pa Humoristična skupina Nemaki iz Sela. Piknik z veselicov. pondejlek, 28. augustuš Pejška paut po brgaj »Rigo« pa »Fordjanin« v Otkauvci, kama vcuj pozovemo domanje mlade pa mlajše. sobota, 23. september Na pozvanje za jubilejni dar sombotelski Slovencov mo z drüštvom šli na Narodnostni den v Skanzen Železne županije v Somboteli. V kulturnom programi gora staupi Folklorna skupina penzionistk ZSM. Srečanje s sombotelskimi Slovenci. nedela, 15. oktober Poglednemo si Trejzovo sénje v Murskoj Soboti pa se srečamo z vodstvom DU Murska Sobota. pondejlek, 16. oktober * Seja/djilejš predsedstva v Slovenskom daumi. …oktober Kostanjovi piknik pri Hiši jabolk na Gorenjom Seniki, pred tistim mo brali kostanje na Gubičovom marofi na Gorenjom Seniki. september-oktober Čistili mo tikvi pri našoj vertinji Irenki Dančec v Slovenskoj vesi pa na v arendo vzeto grünti ali v Varaši ali Števanovci. …oktober, november Kukarco mo brali na kmetiji naše vertinje Irene Dančec v Slovenskoj vesi. Veliki zvončki S 1. marcom se začne sprtulejt, pa kak če bi tau znali, zdaj začnejo cvesti veliki zvončki (tőzike). Te bejle rauže so tak 10-15 cm visike, od začetka marca do konca apriliša cvetejo. Zdaj sprvoga ešče samo tü pa tam edna, edna rauža cvete, sledkar, gda do že bola cvele, po goštjaj vse bejlo baude. Na Vogrskom na najvekšom falati veliki zvončki v županiji Győr-Moson-Sopron v vesi Csáfordjánosfa rastejo. Če ranč negajo taši Kukarco mo brali pa völüjpali zavolo lupinja za delavnico na v arendo vzetom grünti v Varaši ali Števanovci. nedela, 26. november PREDADVENTNO-BOŽIČNO SREČANJE na konci leta v Slovenskom daumi v Monoštri. Adventni-božični koncert Me PZ Vladimir Močan DU Murska Sobota. Rokodelska delavnica: adventne vejnce mo si redli z žive brojce pa drügi okraskov pod vodstvom mladi cvetličark Marte Steinmetz pa Aniko Wachter Čičai v Slovenskom daumi. Kulturna delavnica: pevski zbor drüštva de se včiu adventno-božične pesmi. Pozvani do slovenski dijaki pa vnuki naši penzionistov. ...december Löjpanja tikvini guščic pri naši vertinji Irenki Dančec pa ali v Slovenskom daumi v Varaši. sobota, 2. december Miklaužovo srečanje v organizaciji Drüštva penzionistov Rogašovci z gorenjoseniško sekcijo v Hiši jabolk na Gorenjom Seniki. torek, 12. december Gastronomska delavnica: pekli mo medene figice, »puszedli« v Hiši jabolk na Gorejnjom Seniki. četrtek, 28. december * Delovno kosilo predsedstva/Munkaebéd az elnökség részére Sprejem Plana programov za leto 2018. PREDSEDSTVO SI GORA DRŽI PRAVICO, ČE DE POTREJBNO, PLAN PROGRAMOV SKAUZ LETA LEKO SPRMENIJ! Monošter, 09. 01. 2017 Porabje, 9. marca 2017 Klara Fodor predsednica velki falati, dapa v Železni županiji tö redno rastejo te rauže, sploj pa od tistoga mau, ka so zaščitene (védett). Najbola skrb je od tistoga mau majo, ka je nastau Nacionalni park Őrség. Zdaj če človek eden veliki zvonček dolavtrgne, za edno betvo deset djezero forintov štrafa plača, tak ka če stoj eden mali püšeu nabare pa ga zgrabijo, stau gezero forintov štrafa de mogo plačati. V Porabji največ veliki zvončkov vejn v Ritkarovci pri potoki raste, ta njiva rauž se vleče vse do Sakalovec. Prvin, gda je ešče leko brau te drauvne rauže, je tam telko lüstva bralo, ka so od mosta capaš napravli do doline veliki zvončkov, tak ka je ešče tisti tanajšo, steri ešče v življenji nej odo tam. Samo tau ne razmejm, prvin gda so je brali, je ranč telko rauž cvelo kak zdaj, gda edno betvo ne smej niške nej dolavtrgniti. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Borba za zaščito vina teran Proizvajalci terana so se v Bruslju – tja se je odpravilo približno 50 predstavnikov Civilne iniciative za spoštovanje zaščite vina teran – srečali s komisarjem za kmetijstvo Philom Hoganom. »Res, nad pričakovanji. Komisar nas je sprejel in nas poslušal uro in pol,« je po sestanku povedal predsednik civilne iniciative za zaščito terana Marjan Colja. Komisar je po besedah Colje povedal svojo plat zgodbe, a na koncu so imeli vsi možnost povedati argumente, pri čemer so predstavili tudi nekaj dejstev, ki jih komisija ni vedela. »Gre predvsem za hrvaško dokumentacijo, ki je v nekaterih delih ponarejena, in moram reči, da je bila to neka nova informacija za komisijo,« je dejal Colja in napovedal, da se bodo proizvajalci terana pritožili tudi pri evropskem uradu za boj proti goljufijam Olaf. Prav tako se bodo intenzivno nadaljevale priprave na tožbo proti Evropski komisiji na Sodišču EU. Porast števila žensk v zaporih »Od leta 2010 do današnjega dne je porast števila zaprtih žensk skoraj stoodstoten,« je razkril Jože Podržaj, direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) in dodal, »da si tega ne znamo razložiti, menimo pa, da je največji del odgovora v tem, da se družbena vloga žensk spreminja, da prevzemajo čedalje odgovornejše naloge - prihajajo v situacije, ki so povezane s čedalje večjimi tveganji, predvsem v poslovnem svetu, zato je tudi razumljivo, da se potem pojavlja tudi več odklonov od zakonitih ravnanj.« V začetku leta so sicer z odprtjem odprtega oddelka na Igu tamkajšnje zmogljivosti povečali s 86 na 103 postelje. Kljub temu je zapor še vedno prenapolnjen. Jubilej akademika dr. Antona Vratuše TRETJI DAN V STO TRETJEM LETU VSE NAJBOLJŠE! Malo je v Sloveniji stoletnikov s tako iskrivim duhom, poglobljenim spominom in tudi s sproščenostjo. Ko poslušam Antona Vratušo, si težko predstavljam, da je ob toliko življenjskih preizkušnjah, tudi trpkih, ohranil toliko življenjske orijo in jezikoslovjem (proučeval je narečje in govore na Goričkem in v Porabju), z zgodovino medvojnega časa, deloval v Organizaciji združenih narodov (kjer je zastopal nekdanjo Jugoslavijo), s sezonstvom in izseljenstvom, zelo pozorno je Akademik dr. Anton Vratuša v pogovoru z Ernestom Ebenšpangerjem, predsednikom uprave dr. Šiftarjeve fundacije energije in umirjenosti, s čimer preseneča vse, ki se z njim srečujemo. Hote ali nehote si ob Antonu Vratuši prikličem iz spomina pogovor z eno leto (še) starejšim pisateljem Borisom Pahorjem v Monoštru. Dva izobraženca, svetovljana z izjemnimi rezultati, uspehi, ki jih dopolnjujeta tudi zdaj, v drugem stoletju življenja; intelektualca v najširšem pomenu besede, rojena na nasprotnih polih male Slovenije, eden na primejnem Goričkem, drugi na mejnem ali čezmejnem Primorskem. Pregled biografije Antona Vratuše (21. februar 1915, Dolnji Slaveči), ki je študij slavistike končal ravno na začetku 2. svetovne vojne, nam pove, da se je ukvarjal z mnogimi stvarmi. Raziskoval je najrazličnejša družbena področja in poslanstva človekovega udejstvovanja ter sodeloval pri mnogih uspešnih projektih. Ukvarjal se je z literarno te- proučeval manjšinsko problematiko in v zadnjem obdobju začrtal smeri delovanja Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije. Bil je prvi predsednik programskega sveta, in tudi zdaj, po dvajsetih letih delovanja ustanove, pozorno prisluhnemo njegovim idejam, pobudam in, kot pravi, našim nalogam. Tudi na zadnjem srečanju na Petanjcih se je aktivno vključeval v razpravo o letošnjem programu Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije, predlagal, čemu nameniti še več poudarka letos, česa se lotiti v naslednjih letih. Prav dr. Šiftarjevi fundaciji namenja akademik Anton Vratuša zadnja leta največ pozornosti. Tako prireditvam, katerih pobudnik je bil (denimo majska srečanja, literarni natečaji za učence in dijake in še vrsta drugega), kakor skrbi in razvoju Vrta spominov in tovarištva, ki ga je zasnoval dr. Vanek Šiftar, s katerim je prijateljeval več desetletij. Odganjanje zime 25. februarja smo na Gornjem Seniku, v kulturnem domu, imeli pustno rajanje. Mladi, ki so se udeležili dogodka, so se našemili v različne maske. Večer se je začel s povorko, na kateri je dvočlanska žirija (Gyöngyi Bajzek, sekretarka ZSM, in Katalin Dániel, pred- sednica SNS Monošter-Slovenska ves) izbrala tri najboljše pustne maske. Tudi tokrat sta imeli članici žirije težko delo, ampak sta kar hitro razglasili rezultate. Tretje mesto sta podelili paru, ki sta se našemila kot strela in oseba, ki jo je strela udarila. Na drugem mestu sta končala fant in dekle, ki sta zamenjala vlogi. Prvo mesto je dobil gornjeseniški kmet. Posebno nagrado je žirija podelila mlademu naraščaju, ki ga je mama našemila kot zmaja. Razglasitvi rezultatov sta sledila večerja in druženje. Mladi smo plesali do zgodnjega jutra in na tak način odganjali zimo. Pustovanje je bilo izvedeno z delno finančno podporo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Martina Zakocs predsednica DPM Akademik dr. Anton Vratuša je še posebej povezan in navezan na Slovence na Madžarskem in avstrijskem Štajerskem. Njegovi spomini sežejo k dr. Avgustu Pavlu in so razprti k političnim spremembam, po katerih se je razmahnilo narodnostnopolitično, kulturno in deloma tudi izobraževalno življenje v Porabju. Ne opredeljuje se v eno smer, ampak poudarja pomen širšega sodelovanja in povezovanja v panonskem prostoru, kar je vseskozi izpostavljal tudi Vanek Šiftar, eden redkih, ki je bil dobro seznanjen tudi s položajem gradiščanskih Hrvatov v Avstriji. Iz tistega obdobja so srečanja panonskih pravnikov, kulturno-zgodovinski simpozij Modinci in (žal) ugasla mednarodna likovna kolonija Pannonia. Vratuša je tudi stalen in pozoren bralec tednika Porabje vse od izida prve do najnovejše številke. V imenu bralcev in uredništva mu želimo zdrava in z nenehnim delom in snovanjem prežeta leta! Tekst in foto: Ernest Ružič porabje.hu Porabje, 9. marca 2017 7 Nove publikacije V künji inda in gnes (9) Korito in masitnjek – korito ˝ na stojalu – dagasztótekno ˝ teknolábbal KLAVDIJA SEDAR: PORABJE NA STARIH SLIKAH Publikacije, kakršno je pripravila dr. Klaudija Sedar, izdala pa Pokrajinska in študijska knjižnica z naslovom Porabje na starih slikah, ima večplastni pomen. Seznanja in sporoča nam, kaj se je dogajalo v prostoru in času, kjer živimo, in hrati ohranja dokumente (v tem primeru fotografije, pospremljene z osnovnimi informacijami), ki bi sčasoma izginili, pretežno iz osebnih arhivov ali predalov, omar, podstrešij. Naj mimogrede omenim, da imajo podob- in etnoloških vsebin pomeni to gradivo izjemen dopolnilni vir drugega gradiva, saj so ti motivi pogosto edini ohranjeni slikovni dokumenti časa in kraja.« Fotografije, objavljenih je 55, so razdeljene na posamezne tematske sklope s kratkim uvodnim besedilom, ki oriše vsebino posameznega področja. Motivi na fotografijah so v glavnem vezani na družinsko in družabno življenje, dogodke, ki zaznamujejo življenjsko pot posameznika, Inda je bila v künji peč, v šteroj so pekli krü za dva-tri kedne, 5-8 kolačov po 3 kilograme. Zvečer so nutprinesli v künjo korito in ga postavili na masitnjek, šteri je tak viski biu, ka je leko vertinja naleki mejsila. Korito je bilau z enoga falata lesa narejeno, masitnjek pa je emo dvej nogači. V korito so zvečer nalekli melo in kvas, pa so dojpokrili s sal- vejto, pod štero so djali dvej kijauki poprejk. Zrankma rano je vertinja začnila mejsiti testau za krü. K meli in kvasi je mlačno vodau cülejvala. Mejsila je tak, ka je z enoga konca na drügi konec korita dejvala testau tačas, ka se več nej piknivalo gor na roké. Korito so tak čistili, ka so ga z ostrov žlicov postrügli. S testa, ka je tak vküpprišlo, so spekli postrüžnjek (vakarcs). Te mali krüjek so dali najmenjšoma deteti v držini, šteroga so tö tak zvali, ka postrüžnjek. Gnes v bauti kipüjemo krü. Ništerni doma pečejo v redlini ali v električnom mašini. Mejsijo pa v plastičnoj posaudi. Marija Kozar no, sicer širše in na daljše obdobje zastavljen program raziskovalni tabori, ki jih v obmejnem slovenskem in madžarskem prostoru že vrsto let organizira Pokrajinski arhiv iz Maribora. Doslej so zbrali na tisoče pisnih in slikovnih dokumentov. Klavdija Sedar poudarja: »Starejše slikovno gradivo predstavlja pomemben del kulturne zapuščine in je danes vse bolj dragocen zgodovinski vir za raziskovanje, saj daje vpogled v minuli čas, spoznavanje krajine, ljudi in način njihovega preteklega življenja. Predvsem za raziskovanje krajevne zgodovine življenje Porabskih Slovencev ob različnih trenutkih in mejnikih njihovega življenja. Pod fotografijami so zapisani tudi osnovni podatki, če so le-ti na voljo, to je čas nastanka fotografije, kraj, dogodek in osebe na fotografiji. Informacije in fotografije so prispevali István Császár z Gornjega Senika, Iluška Časar, Agica Holec, Balint Mešič in Anet Vajda iz Števanovec in Miška Ropoš z Verice-Ritkarovcev. Pred fotografijami je natisnjen Kratek zgodovinski oris Slovenskega Porabja. Objavljeni so osnovni podatki, kjer je tudi zapisano, da je Porabje geografsko, kulturno in narodnostno del prekmurskega Goričkega, od katerega je ločeno po pariški mirovni konferenci, po kateri je 9 porabskih vasi ostalo na Madžarskem. Čeprav so uvodna besedila kratka, iz njih izvemo kar veliko zanimivega. Že iz prvega o družinskem življenju vse do zadnjega o domačih in kmečkih opravilih. Kratko razmišljanje o pomenu publikacije je z naslovom Iztrgati uničenju in pozabi napisal mag. Franc Kuzmič. Na prvi predstavitvi v Murski Soboti (druga bo v Porabju 17. marca), je direktorica Jasna Horvat izpostavila, da Pokrajinska in študijska knjižnica uspešno sodeluje s Porabjem na več področjih, tako nadaljuje že pred leti začete stike z županijsko knjižnico Dániel Berzsenji v Sombotelu, in se odloča tudi za nove oblike povezovanja s Porabjem, zlasti v dogovoru z Zvezo Slovencev. Posebej dobro obiskan je bil pravljični večer za odrasle v Hiši jabolk na Gornjem Seniku, ki ga bodo ponovili 17. marca v Števanovcih. Ernest Ružič Porabje, 9. marca 2017 ... DO MADŽARSKE Uspešna madžarska filma V zadnjem mesecu sta dva madžarska filma dosegla izjemne uspehe. Zlatega medveda 67. Berlinala je namreč prejel film O telesu in duhu (On body and Soul) režiserke Ildikó Enyedi. Žirija Berlinala se je za film madžarske režiserke odločila ne samo zato, ker ga določa izjemna obrtniška izurjenost, temveč zato, ker nas opominja na besedo, ki jo uporabljamo preredko. Ta beseda je sočutje, kot je to zapisala žirija. Režiserka je ob prevzemu nagrade povedala, da so si želeli ustvariti preprost film, ki ga je mogoče razumeti samo, če si človek dobrega srca. Po lanski zmagi Savlovega sina, je tudi letos stala na zmagovalnem odru v Los Angelesu madžarska ekipa, ki je prejela Oskarja za kratek igrani film 'Mindeki' (Sing) v režiji Kristófa Deáka. Film nas popelje v madžarsko šolo v 90-ih letih prejšnjega stoletja in prikaže preko dejavnosti v pevskem zboru odnose in solidarnost med učenci (v razred pride tuja učenka) ter nasprotja med otroki in in učiteljico. Vsak peti človek na Madžarskem ima stanovanjske probleme Po podatkih Eurostat-a imajo na Madžarskem probleme s plačevanjem stanarine ali stanovanjskih stroškov v dveh milijonih gospodinjstev, kar pomeni vsakega petega državljana. Podobne probleme ima veliko manj ljudi v sosednjih srednjeevropskih državah, kot so na primer Slovaška, Češka ali Poljska. Zaradi pomanjkanja denarja 10 odstotkov prebivalstva ne more redno ogrevati svojega stanovanja ali hiše, v višegrajskih državah je ta delež le 5-odstotni. 15,5 odstotka živi v stanovanjih brez kopalnice ali stranišča, oz. v stanovanjih, kjer pušča streha ali ni zadosti svetlobe. Po mnenju analitikov t. i. stanovanjska beda v prvi vrsti ni povezana z gospodarsko močjo države, temveč z grešeno stanovanjsko in socialno politiko vlad, ki so v zadnjih 25. letih podpirale predvsem nakup ali gradnjo stanovanj in manj vzdrževanje starejših stanovanj ali hiš. 8 Če zdravdje slüži pa maš volau... Gašpar, po domanjom Pufarin Vendel v Števanovca živejo z ženauv. Njina iža stoji skrak pri pauti proto Verice. Njigvi oča so z Verice od Žöjlini bili, mati pa iz Andovec Vučtjina bejla. Najbola je tak najdate, ka pred ramon vsigdar drva majo vküpsklajeno, dapa tak lopau kak karte. Največkrat vanej delajo, zato ka oni brezi dela so nikdar nej mogli ostati, nji je delo vsigdar veselilo. - Vendel bači, vas je kelko bilau doma mlajšov? »Nas mlajšov je osem bilau, štirge podje pa štiri dekle, v Andovci smo gorrasli kak so mati doma bili, oča so pa tak z Verice bili. Zdaj že samo dja živem, pa nejsem dja bejo najmlajši, zato ka Iluš pa Fronci sta mlajšiva bila.« - Mesto je bilau, če je vas ranč dosta bilau, zato ka velki ram ste meli. »Te je nej tak bilau kak zdaj, ka vsakšoma posaba ižo trbej. V edno posteli smo tak po pari spali, postale so pa edna za drugim bile, dvej iže so bile, pa itak smo vsi mesto meli.« - Dosta ste mogli delati? »Tistoga reda je sto nej delo? Mogo si doma delati, zato ka nej bilau fabrike pa te smo še vse z rokauv delali. Drügo pa tau, če stoj ne dela, te nejma nika, dapa gnesden mladi si že ovak brodijo. Če pejnaze majo, te na tašo pocerajo, ka bi njim nej trbelo, šparati sploj ne vejo.« - Vi ste tö znali šparati? »Dja sem znau šparati že te, gda sem ešče doma bejo. Dostakrat sem se trgo z materdjov, gda je moje pejnaze, ka sem v omari emo, Froncija davala, on pa betjarsko špilo, zato ka njema plača nikdar nej dojšla. Gda sem vpamet vzejo, ka pejnezi falijo, te sem materi pravo, aj ne dava moje pejneze Froncija, on tö slüži, aj telko potori, tjelko ma, nej več.« - Gde ste vi delali? »Dja sem v gazdasaga (državno kmetijsko posestvo) delo, pa tam so me tö radi meli, zato ka dja sem nej tau gledo, gda osem vör dolaparteče pa fertik, liki vsigdar sem tau gledo, aj delo tanapravim. Dja sem kočiš bejo pa dostakrat bilau, ka večer pa vnoči so me zgonili, če kama trbelo titi, dja sem nikdar edno rejč nej pravo.« - Gde je te gazdasag bejo? »Dja sem na Fertődi pa v Győri vej, nej kak na Fertődi, gde je črna zemla bejla, pauv pa taši, ka sem v življenji dočas tašoga nej vido. Dvej leta sem tam delo na gaz- Pufarin Vendel z ženo delo, pa tau je bejla moja velka sreča, zato ka te čas, gda sem nej bejo doma, so moje stariše, brate pa sestre taodpelali na Hortobágy. Plača je nej vej ga baug bejla, dapa tejstoga reda je dela tö nej bilau, ka bi leko prebiro, z Andovec so Pufarin Vendel rad dela z drvami ešče Šauštrski Števan, Zetjin Lajoš, Kovačin Kari bili tam, tak ka dosta nas je bilau.« - Doma bi se bola splačalo gazdüvati, nej? »Te nej, zato ka si vse mogo doladavati, štrafali so edno pa drugo, tak se je pa te nej splačalo. Zemlé so pri nas töj po brgaj tö nej baug dašaga, te sem rutjivo, potistim je vövdarila revolucija ešče prvin, kak bi dolazaslüžo, pa sem te tak nazaj domau prejšo.« - Vam je nej namisli prišlo, ka bi odišli z rosaga? »Leko bi večkrat odišo, zato ka sem priliko emo, najbola te, gda sem na Fertődi bejo, samo nejsem sto. Tam je dosta bilau, steri so prejkodišli, gda so vanej na mezevaj delali, s skonjski kaulami so vcujstanili, kak je draut bejo, deskau so poprejk drauta ličili pa so odišli. Od mene so znali, ka so stariške pa cejla družina na Hortobágyi, zato ka je agronomuš pravo, ka so prišli pa so pitali, kak se ponašam. Tam so od mene nika lagvoga nej prajli, zato ka dja sem tam vse baugo, ka so mena prajli.« - Vi radi delate? »Dja sem sploj rad delo pa ešče gnesden rad delam, samo zdaj ne morem tak, kak gda sem mladi bejo, zato ka me nodjé bolijo, nej čüda vej pa že 85 lejt se star. Dja sem vsigdar rad delo, mena je furt kratek den bejo, tak sem rad delo.« - Gda je bilau najbaukše delati, gazdüvati? »Mena je vsigdar dobro bilau, dja sem gazdüvo z marov, s svinjami, dosta sem pauvo na njivi, z broj- Porabje, 9. marca 2017 cov, mena se je tau vse vidlo, kak sem že pravo, zato ka dja rad delam.« - Prvin tašoga reda, gda drügo nej mogo delati v zimi, te ste v gauštjo odli delat? »Prvin je tašoga reda trno v gauštjo nej mogo ojdti, zato ka je do pojasa snejg bejo, nej kak zdaj, ka nega snega. Prva lejta sem dja vsakšo zimau v gauštjo odo, tak si vido, tjelko drv sem emo töj doma. Dja sem nej samo kusta drva domau vozo, liki vejke sem tö vsigdar vöspuco, tak ka delo vsigdar bilau. Z vejkami je dosta dela, dapa mi je vse vösklestimo, zato ka te je čejsta gauštja. Mi vsakšo leto s čerdjauv Marikov pa z vnukom Zolinom kaulak demo po goštjaj pa vse vöščistimo, ka je tašo söjo ali potrejto. Z vejtjami doma nalagamo, ka je kusto, tejsto pa odamo, zato ka iz drugoga pejnez ne prejda nutra.« - Samo tau baja, ka drva nejmajo cejno. »Doudji lejs je nej vrejdno odavati, dapa drva za nalagati se splača. Doudji borovi lejs, ka za rame gorazožagajo, se rejsan ne splača, sploj pa tistim nej, steri vse morajo plačati, kak podiranje tak vövožanje.« - Vi tö v blati vozite domau? »Kak ovak bi leko, gda Nacionalni park tau pravi, ka do konca marciuša vsakši mora drva domau zvoziti, če nej, te poštrafajo. Vsakši te vozi domau drva, gda je najvekšo blato, pa paut vse nanikoj dejejo, popravlati go pa ništje ne popravla.« - Tau mena povejte, kak trbej drva klasti, aj tak lopau vövidi, kak vi mate vküpsklajeno? »Dja sem na tau aklavi, aj se drva lopau dolaskladejo, pa zdaj že vnuka Zolina tü nutravčin, aj na ednom tali gnako, lopau sklajeno baudejo.« - V cejlo življenji pa še zdaj dosta delate, odkec mate telko mauči? »Če zdravdje slöjži, te zato leko delaš, istina, volau tö moraš meti k deli, dja sem tau od svoje matere erbo, ona je fejst delavna bejla. Mena bi najvekši štraf tau bejo, če bi cejli den nikanej mogo delati.« Karči Holec 9 Slovenske zgodovinske pripovejsti – 10. »Li vküp, li vküp, bauga gmajna!« Ranč tak kak vseposedik indrik po Evropi so mog- mejstaj, upornike (felkelők) je zdrüžüvo lagvi ži- slovenski pavri - je naštampano na papéri z nemli slovenski pavri v 15.-16. stoletji začniti opravla- tek zavolo visiki porcov ino velki betegov, pa ško- škov pesmov od plačani sodakov. ti neagrarna dela tö, vej so pa mogli gospodarom da zavolo trausenja zemlé v leti 1511. Depa bili Minaulo je skoro šest desetletij do nauve rabuke. peneze dojdavati. Tlaka (neplačano mujs delo za so drügi vzroki ranč tak: na priliko visika voda Na grüntaj Ferenca Tahyna na Štajerskom ino Hrzemliškoga gospauda - robot) je ranč tak vsikdar na Ljubljanici, štera je zalejala njive, agresija ze- vaškom je vse sploj lagvo bilau za pavre, gospaud vekša grtüvala. Nej pa je emo vsikši paver gna- mliški gospaudov ino dojzapovejdanje ništerni pa je eške grdau vöponüco njine žené pa čéri tö. koga bogastva: »gruntari« so meli cejlo gazdijo, meštrij. Nemér se je začno že leta 1571, gda je čemerasto na šteroj je leko držina živejla, »kajžari« so meli Ejkstra središča so se začnila povezüvati na za- lüstvo zbilo odposlanca gospauda, šteri je prišo malo zemlé pa mali ram, »bajtari« so grünta nej četki leta 1515. Pavri so napravili svojo »zvezo«, po porce, edno leto kisnej pa so pavri tazagnali meli, ižo pa donk, »gostači« pa so ranč svonjegvo držino z grada Susedgrad. Na konci joga rama nej meli. Kauli 80 procentov pajanuara 1573 je Ilija Gregorić pauzvo k upori, verskoga lüstva je živelo blüzi eksistenčnoga pa grato prvi prejdjen paverske sodačije. minimuma. Dosta pavrov se je navčilo vojskovanje v Tistoga ipa je bila agrarna kriza po cejloj Vojnoj krajini prauti Törkom. Drügi vodiEvropi. Po habsburški krajinaj pa so eške Törteu Matija Gubec je ovaško rabuko pelo, kak ki tö robili, divdjale so dinastične bojne, nut liki so bile preminauče: stvauriti je sto pravi so vderali Vaugri pod kralom Matjašom pa paverski rosag pod samim cesarom. Upor je eške Benetke (Velence) z drüge strani. Pavri vövdaro na bejdvej stranaj štajersko-rovačke so mogli gospodarom vsikdar več dojdavati, grajnce, biu je sploj krepek, trpo pa je samo tlaka se je vekšala - zavolo toga so fevdalci kratko. 29. januara so prejkvzeli rovački grad eške bole bogati gratali pa luksuzno živeli. Cesargrad, po tistom so k sebi vzeli pavre Odavanje pa küpüvanje paverskoga pauva so kauli slovenskoga varaša Brežice pa v krajinaj steli vcejlak prejkvzeti gospaudge pa varaši. Kozjansko ino Hrvaško Zagorje. V Zagrebi se pripravlajo na mantranje paverskoga prejdnja Matije Zavolo Törkov je rosag tö več porcov (davGlavne bitke (csaták) med pavri pa gospauGubeca (kejp Otona Ivekovića) kov) pobero za sodačijo, prausni lidgé pa so dami so bile med 5. ino 9. februarom. Največ ranč tak mogli za sodaka rukivati. depa so se nej pogučavali z odposlanci dežele. Raj Gubecovi upornikov - kauli tri gezero lüdi - so Lüstvi se je tau nikak nej vidlo, pa se je vsikdar so uni sami poslali svoje lidi k casari. Doma so dojzbili v eričnoj bitji pri vesi Stubica. Plemiči več gučalo o »staroj pravdi«, o stari porcaj, šteri prejkvzeli več gradov, rabuka se je - zvün našoga so se strašno vödejvali. Matijo Gubeca ino drüge so bili dojspisani v »urbaraj«, knigaj od porcov z Prekmurja ino dežele Goriške - vužgala na cej- voditele so pred cerkvov svetoga Marka v Zagrebi grünta. Pavri so steli zavolo modernizacije bauk- lom Slovenskom. Gospaudge so vseposedik zbej- kronali z žarečov železnov kronov, po smrti pa še živeti. Na konci srejdnjoga so njina tejla na štiri tale vrazmo pa na začetki nauvoga vöka je sekli. na Slovenskom zatok več rabuk Slejdnja velka paverska rabuka vövdarilo: veuki paverski »punna Slovenskom je bila leta 1713 ti« prauti gospodarsko-političkauli varaša Tolmin pri reki Soči. nomi sistemi, ino lokalni, zavolo Zatok je vövdarila, ka so nutvpedomanji problemov. lali nauve rosačke porce na meNa Koroškom so se pavri začnili sau pa vino, té peneze pa so graupovezüvati že v drügoj polovibo nutpoberali. Za en malo so ci 15. stoletja, vej so pa v njino pavri že terdjali »staro pravdo« krajino brezi kontrole nutvderali - nej so bili samo prauti svojim Törki. V svojoj »paverskoj zvezi« gospaudom, liki prauti rosagi so gospodarom prtíli, ka nedo več ranč tak. Vö so oslobaudili svoje porcov plačüvali, če je ne obrativariše iz vauze v Gorici, porüšiZaman je bilau pavrov dosta več, gospaudge so je vsikdar dojzbili (Tolmince na kejpi Toneta nijo. Oprejta rabuka se je začnila li so več mitnic, ramov za pobeKralja ranč tak) leta 1478, gda so domanji gosparanje porcov. Stvaurili so krepko udge eške več penez terdjali. Koroškim pavrom žali v vekše varaše. paversko zvezo pa zdignili lüstvo na Kranjskom. so se pridrüžili rudarge (bányászok) ino drügi Centralnoga voditela so pavri nej meli, organi- Goriški pa kranjski gospaudge so prosili pomauč, majstri, sledik pa eške bližanji varašanci. Enjali so zerani so bili kak liki prauti Törkom. Nej so bili rosag je poslo sodačijo iz Vojne krajine. Rabuko plačüvati gospodarom, peneze so dali paverskoj vönavčeni sodacke, meli so malo škeri. Največ je so dojspotrli, voditele pa obsaudili na smrt ali na zvezi, postavlali so svoje birauve ino plebanoše. je vküper bilau 80 gezero, dosta menjša gospočka dugo vauzo. Steli so se sami odlaučati od deželni porcov. Cesar pa cesarska sodačija pa je je brž dojzbila pa vraz- Zgodovina je pokazala, ka so pavri nindrik nej je zapovödo dojzbiti rabuko, tau so pa eške pred mo zagnala. Voditele so bujli ali obesili, pavrom mogli dosegniti, ka so steli - rosag pa gospaudge plemiškov sodačijov razgnali törski šeregi, šteri so so na Kranjskom naprejspisali nauve porce, zavo- so bili vsikdar krepši od nji. Lagvo so bili organiostali eške tri kedne robit v krajini. Gda so musli- lo rabuke pa so mogli plačüvati eške »puntarski zerani, njine sodačije so nej bile povezane, falilo mani taodišli, so gospaudge na Koroškom spolau- pfenig«. Več tlake je bilau za obnauvo na nikoj jim je škeri pa sodačkoga znanja. Po dojzbitji ravili ino poštrafali paverske voditele. djani gradov tö. buk so mogli čakati vse do cajtov cesarice Marije 37 lejt kisnej, leta 1515, je vövdarila najvekša ra- Od velkoga punta smo erbali prve nadrukniva- Terezije na srejdi 18. stoletja, štera je njine mantre buka na Slovenskom: cuj so bili pavri s Kranjske, ne rejči v slovenskom geziki: »stara prauda« ino malo ležejše napravila. Štajerske ino Koroške. Začnila se je na več ejkstra »leukhup, leukhup ... woga gmaina«, so kričali -dm- Porabje, 9. marca 2017 10 ŽE OD MALEGA JE TREBA STATI NA ODRU Gledališka skupina na Doš Jožefa Košiča na Gornjem Seniku v minulih treh letih Obstoj vsake narodnostne skupnosti je najtesneje povezan z ohranjanjem kulturne dediščine, med katero zagotovo spadajo razne kulturne skupine. Gre za različne generacije ljudi, ki se v prvi meri med seboj družijo, obujajo stare ali sprejemajo nove običaje, predvsem pa ob vsem tem potrjujejo svojo narodno zavest. Med vsemi temi skupinami, kjer se govori, poje, pleše, igra ... pa je zagotovo pomembno tudi gledališče. Že od malega je treba stati na odru, da izgubiš strah pred nastopanjem in si tudi kasneje lahko aktiven član kakršne koli kulturne skupine. Brez tega zavedanja bo prihodnost kulturnih skupin, tudi v Porabju, lahko zelo ogrožena. Gledališka skupina na DOŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku ima vsem znano dolgo in bogato zgodovino. Učenci so že od nekdaj radi nastopali na odru, bodisi kot dramski igralci bodisi kot lutkarji, in mnogi izmed njih so kasneje postali aktivni člani odraslih kulturnih skupin. Nepoznavajoč položaj in stanje bogate kulturne zapuščine na Gornjem Seniku sem v šolskem letu 2013/14 prevzel vodenje gledališke skupine mladih gledališčnikov na osnovni šoli. To je bil pravzaprav razlog, da sem se znašel v Porabju. Prva generacija učencev, s katerimi sem začel delati, so bili: Arnold Vogrinčič, Balint Labric, Eliza Nagy, Brendon Schreiber in Laura Nemeth. Zagotovo brez pomoči seniške ravnateljice ge. Ildike T. D. ne bi šlo. Lotili smo se dramatizacije svetovno znane Grimmove pravljice Pepelka. Čeprav je osnovnih dramatiziranih besedil na spletu in v knjigah že ogromno, smo kaj hitro ugotovili, da bo, ne glede na izbiro teksta, treba še veliko sprememb. Otroci namreč niso razumeli vseh besed, stavki so bili pretežki, določenega besedila je bilo preveč. Naši teksti so bili prečrtani, popravljeni, včasih že skoraj nepregledni. A najprej je bilo bistveno samo to, da so učenci vedeli, kaj govorijo in šele potem, kako bodo na sta bili zagotovo »igranje violine« in »ples mlade ciganke«. A z vztrajnostjo in mnogokaterimi popoldanskimi petkovimi vajami smo nekako rešili tudi ti težavi – Zalika in Gusti sta Pepelka odru to povedali. Čeprav smo imeli problem še z moškimi in ženskimi vlogami (nismo imeli dovolj deklic, ki bi pokrile vse ženske vloge v igri), smo na koncu rešili tudi to. K sreči sta dva fanta bila pripavljena igrati tudi ženski vlogi. Seveda smo se za sceno, rekvizite in kostume morali znajti sami. Premiero naše dramske igre »Pepelka« smo odigrali ob slovenskem kulturnem prazniku leta 2014 v monoštrskem gledališču. Igro smo ponovili še na spomlad v gornjesniškem kulturnem domu. V naslednjem šolskem letu 2015/16 so h gledališki skupini, kot zunajšolski dejavnosti, prihajali naslednji učenci: Laura Nemeth, Eliza Nagy, Brendon Schreiber in Levente Nagy, kasneje se nam je pridužila še učenka Čenge Toth. To leto smo se lotili prekmurske pravljice Ferija Lainščka: »Zalika in Gusti«. Za razliko od prejšnjega šolskega leta, ko smo pri Pepelki imeli veliko prizorov, smo se letos odločili, da bomo imeli povezovalki besedila – bralki, ki bosta brali vmesni tekst, da bo pravljica lepše (s) tekla. Tudi tukaj smo se znašli pred veliko ovirami – največji ostala skupaj in v pravljici še danes živita nekje med rekama Muro in Rabo. Naša premiera je bila v mesecu maju leta 2016, ko so se v gornjeseniškem kulturnem domu predstavile vse kulturne skupine na šoli. Učenci in učitelji so bili navdušeni. nosti: od športa, petja, plesa ... Pa še to je treba povedati: učenci, ki sodelujejo pri eni kulturni skupini, so največkrat tudi člani ostalih kulturnih skupin. »So pač talentirani za to«, radi rečemo danes. Zato je treba upoštevati tudi njihove želje in interese. Veliko učencev pa tako ali tako nimamo na šoli. Tako so se v letošnjem šolskem letu h gledališki skupini prijavili naslednji učenci: Eliza Nagy, Levente Nagy, Kevin Takač, Mate Labric in Čenge Toth. Z učenci smo začeli zelo sproščeno: najprej smo v mesecu septembru razvijali razne dramske tehnike: od mimike, kretenj, pantomime, gibanja na odru ... nekajkrat smo skupaj celo zapeli in zaplesali. Šele konec septembra smo začeli delati z besedilom. Tokrat je bila naša osnova slovenska ljudska pravljica s Štajerskega »Sedem laži«. Gre za prijetno, hudomušno, sorazmerno kratko igrico, ki smo jo priredili tudi tako, da smo jo postavili v naš prostor (zgodba se dogaja na Gornjem Sedem laži Letošnje šolsko leto pa je prineslo največjo spremembo. Torej to, da sem s septembrom postal še učitelj asistent. Človek bi rekel, da je to za neko zunajšolsko dejavnost prednost, saj sem vsakodnevno na šoli in imam več možnosti, da lahko vadim z učenci. A treba je vedeti, da imajo učenci dandanes poln urnik raznih dejav- Seniku, glavna igralca govorita »po domanje«). Prav zaradi tega smo imeli spet nekoliko več dela. Če je nekoč še veljalo, da učenci v šolo prinesejo vsaj domanji jezik, lahko danes govorimo zgolj še o nekaterih besedah. Seveda so tudi te »domače besede« dobrodošle in jih pri učenju slovenščine upoštevamo (narečje je del jezika), Porabje, 9. marca 2017 vendar je včasih med besedami takšna velika razlika, da učence na koncu samo »zmešamo« in več ne vedo, kaj je slovensko, kaj je porabsko in kaj je madžarsko. Da ne omenjam še moje materinščine »goričkega narečja«. A skoraj vsakotedenske petkove vaje so se obrestovale, čeprav sem moral včasih tudi sam, zaradi bolezni učencev, priskočiti na pomoč in odigrati kakšno vlogo. Učenci so takrat zelo uživali in tudi sami so lahko opazili, da je oder »velika igra«. Z našo igro Sedem laži smo želeli pri izgovorjavi (zaradi manjšega obsega besedila) »izpliti« čim več besed – tako v knjižni slovenščini kot v narečju. Po premieri, ki smo jo imeli ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika 10. februarja na Gornjem Seniku, lahko po navdušenju občinstva napišem, da nam je »skoraj uspelo«. Čeprav vedno rečem: »Nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti boljše.« Predstavo bomo ponovili še to pomlad, ko se bodo, tako kot vsako leto, na gornjesniškem odru, predstavile vse kulturne skupine na DOŠ Jožefa Košiča. Lepo vabljeni. Slovenska gledališka in filmska igralka Milena Zupančič, ki je bila v Sloveniji odlikovna z najvišjimi nagradami, je nekaj let nazaj nastopila v svoji biografski igri z naslovom: »Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba«. Tudi sam se poskušam držati tega načela, tako skozi izbrana besedila, predvsem pa skozi dojemanja učencev. Želim si, da se učenci na odru počutijo dobro, da kjub majčkeni tremi v nastopu uživajo, predvsem pa je moja želja ta, da bodo z delom nadaljevali tudi, ko bodo odrasli. V Porabju je to za »preživetje kulturnih skupin« edina nujna pot in šole imajo pri tem zelo pomembno vlogo. Besedilo: Nino Gumilar Slike: Arhiv DOŠ Jožefa Košiča Gornji Senik 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 10.03.2017, I. spored TVS 5.55 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 12.00 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 12.25 Danes dol, jutri gor: Bio-eko-vegi projekt 2., slovenska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Studio 3, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Duhovni utrip: Reformacija srca, 16.25 Profil, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Slovenski magazin, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.10 Pujsa Pepa: Ogledala, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Alice ne živi več tukaj, ameriški film, 0.55 Profil, 1.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.40 Info-kanal PETEK, 10.03.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.40 To bo moj poklic: Zlatar, 9.05 Slovenski vodni krog: Bistrica, dokumentarna nanizanka, 9.50 Bleščica, oddaja o modi, 10.35 Na obisku, 11.00 Halo TV, 11.50 Dobro jutro, 13.30 Dober dan, 14.25 Biatlon - svetovni pokal: sprint (M), 15.40 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.20 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Taksi, kviz z Jožetom, 17.45 Evropsko prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem, 18.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 1. vožnja, 20.05 Zvesti soprog, nemški film, 21.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 2. vožnja, 23.00 Polnočni klub: Pozno starševstvo, 0.15 Svetovni popotnik: Sveta dežela: Izrael, 1.05 Glasbeni spoti, 2.05 Biatlon - svetovni pokal: sprint (M), 3.20 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 1. vožnja, 4.15 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 2. vožnja, 5.20 Glasbeni spoti, SOBOTA, 11.03.2017, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op 10.50 Vina sveta, razvedrilno potopisno kulturna oddaja, 11.40 Tednik, 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.30 Osamljeni planet - 1000 fantastičnih doživetij: Stavbarske mojstrovine, 15.05 Planet Zemlja (II.): Travnate planjave, koprodukcijska dokumentarna serija, 16.00 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Oblikovanje vrtov: Vrt na balkonu, 17.45 Taksi, kviz z Jožetom, 18.00 Pregreha brez greha, kuharska oddaja, 18.30 Ozare, 18.40 Kalimero: Zlati zmaj, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 21.15 Bučke, satirično informativna oddaja, 21.40 Prevara (II.), ameriška nadaljevanka, 22.40 Poročila, Šport, Vreme, 23.15 Grigris, francosko-čadski film, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 2.10 Info-kanal SOBOTA, 11.03.2017, II. spored TVS 6.30 10 domačih, 7.00 Najboljše jutro, 9.15 Dober dan, 10.15 Na lepše, 11.00 Biatlon - svetovni pokal: sprint (Ž), 11.55 Biatlon svetovni pokal: zasledovalna tekma (M), 12.55 Tehnika ljudstvu, dokumentarni film, 14.00 Popšop, 14.45 Čarokuhinja pri atu: Savinjska dolina, 15.10 Biatlon - svetovni pokal: zasledovalna tekma (Ž), 16.05 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), ekipna tekma, 18.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (Ž), 1. vožnja, 19.55 Deskanje prostega sloga – svetovno prvenstvo, snežni žleb, 21.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (Ž), 2. vožnja, 23.00 Nocoj v Palladiumu, 23.50 Popšop, 0.20 Vlado Kreslin - Moji dnevi, koncert, 1.25 Bleščica, oddaja o modi, 2.00 Glasbeni spoti, 3.00 Deskanje prostega sloga – svetovno prvenstvo, snežni žleb, 4.20 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), ekipna tekma, 5.10 Glasbeni spoti, 6.15 Popšop, NEDELJA, 12.03.2017, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.10 Danov Dinosvet: Mini dinozaver; Tri mlade paleontologinje, kanadska otroška nanizanka, 10.50 Prisluhnimo tišini, izobraževalna oddaja, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha: Srečen pri delu, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 15.00 Čarokuhinja pri atu: Posavje, 15.25 Modna hiša Velvet: Nič ni tako preprosto, španska nadaljevanka, 16.45 Kino Fokus, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.35 Tilka in prijatelji: Hektor in strašni volk, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Več po oglasih: Izginotja, slovenska nadaljevanka, 20.30 Intervju, 21.20 Stranpoti evgenike, francoska dokumentarna oddaja, 22.45 Poročila, Šport, Vreme, 23.15 Irena Grafenauer, Simfoniki RTV Slovenija in Anton Nanut (W. A. Mozart), 23.40 Slovenski sodobni ples: M. Farič: 3. OLO, 23.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.15 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.10 Info-kanal NEDELJA, 12.03.2017, II. spored TVS 6.45 Duhovni utrip: Reformacija srca, 7.00 Glasbena matineja, 8.50 Posebna ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja, 9.40 Oblikovanje vrtov: Vrt na balkonu, 10.20 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), 12.20 Mira Marko, dokumentarni portret, 13.25 Avtomobilnost, 14.00 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 16.10 Biatlon - svetovni pokal: mešane štafete, 17.30 Evropsko prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem, 18.30 Biatlon - svetovni pokal: posamična štafeta, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Planet Zemlja (II.): Mesta, koprodukcijska dokumentarna serija, 20.50 City folk - Obrazi mest: Ciudad de Mexico, dokumentarna oddaja, 21.15 Hilda, mehiški film, 22.40 Bučke, satirično informativna oddaja, 23.00 Vikend paket, 0.15 Glasbeni spoti, 1.20 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 3.05 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), 4.40 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti, PONEDELJEK, 13.03.2017, I. spored TVS 5.55 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.15 Pregreha brez greha, kuharska oddaja, 10.40 10 domačih, 11.15 Vem!, kviz, 11.55 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.30 Danes dol, jutri gor: Boro in njegove nadnaravne sposobnosti, slovenska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Panoptikum, 14.25 Osmi dan, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.30 Armanova skrivnost: Dajana, nemška mladinska nadaljevanka, 15.55 Z glasbo in s plesom, 16.25 Profil: Fabrizio Montecchi, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Adrenalinci: Potapljanje, dokumentarna serija o mladostnikih, 17.55 Novice, 18.00 eRTeVe, 18.10 Ozi bu: Halo, je kdo tam?, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio city, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Pisave: Portret Jaroslava Skrušnýja, 23.40 Glasbeni večer, 0.35 Profil: Fabrizio Montecchi, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.20 Info-kanal PONEDELJEK, 13.03.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.50 To bo moj poklic: Zlatar, 9.35 Slovenski vodni krog: Bloščica, dokumentarna nanizanka, 10.15 Ženska, 2. del, dokumentarni film, 11.20 Dobro jutro, 14.00 Polnočni klub: Pozno starševstvo, 15.10 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.15 Avtomobilnost, 16.45 Taksi, kviz z Jožetom, 17.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), kvalifikacije, 18.40 Migaj raje z nami, oddaja za razgibano življenje, 19.05 Otroški program: Op! 20.00 Svetovni popotnik: Barcelona, vodnik po mestu, 20.50 Popravljena krivica (III.), ameriška nadaljevanka, 21.35 Varna hiša, angleška miniserija, 23.05 Bergmanova in Magnanijeva - vojna vulkanov, dokumentarni film, 0.00 Glasbeni spoti, 1.05 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), kvalifikacije, 2.15 Zabavni kanal, 5.20 Glasbeni spoti, TOREK, 14.03.2017, I. spored TVS 5.40 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Obzorja duha: Srečen pri delu, 12.25 Danes dol, jutri gor: »Bejbi bum«, slovenska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Studio city, 14.40 eRTeVe, 15.00 Potepanja - Barangolások, oddaja TV Lendava, 15.30 Otroški program: Op! 16.30 Po Sloveniji, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Posebna ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Poldi: Dan, ko sta Poldi in Lili odkrila inkovski tempelj, risanka, 18.10 Pavle, rdeči lisjaček: Pavle abrakadabra, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Oproščen, norveška nadaljevanka, 20.50 Križ in pištola, italijanska dokumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Pričevalci, dokumentarna oddaja, 0.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.35 Po Sloveniji, 1.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.55 Info-kanal TOREK, 14.03.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.40 To bo moj poklic: Vzdrževalec tekstilij, 9.20 Slovenski vodni krog: Rašica, dokumentarna nanizanka, 10.05 Hribovci pod krilom, dokumentarna oddaja, 10.50 Utrinek - zgodbe priseljencev: Ibrahim Kasabji, izobraževalno-svetovalna oddaja, 11.00 Dobro jutro, 12.55 Deskanje na snegu - svetovno prvenstvo, paralelni veleslalom, 14.15 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 15.45 Čarokuhinja pri atu: Idrijsko, 16.15 Ta- Porabje, 9. marca 2017 OD 10. DO 16. MARCA ksi, kviz z Jožetom, 16.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 19.05 Otroški program: Op! 20.00 Digitalno razstrupljanje, francoska dokumentarna oddaja, 20.55 Prava ideja, 21.30 Nocoj v Palladiumu, 22.15 Votla krona, angleška nadaljevanka, 23.05 Težavna vzgoja, ameriški film, 0.50 Glasbeni spoti, 1.55 Deskanje na snegu - svetovno prvenstvo, paralelni veleslalom, 3.15 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 5.00 Zabavni kanal, 5.20 Glasbeni spoti, SREDA, 15.03.2017, I. spored TVS 5.40 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.50 Pisave: Portret Jaroslava Skrušnýja, 12.25 Danes dol, jutri gor: Županske volitve, slovenska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Intervju: dr. Ernest Petrič, 14.35 Duhovni utrip: Reformacija srca, 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.40 Male sive celice: OŠ Narodnega heroja Maksa Pečarja in OŠ Gornja Radgona, kviz, 16.30 Po Sloveniji, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Zajček Belko: Prvič, ko sem ves dan gledal televizijo, risanka, 18.10 Pipi, Pupu in Rozmari: Smeh, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Dobra žena, srbsko-bosansko-hrvaški film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Zaljubljena v mir: Bertha von Suttner in Alfred Nobel, avstrijski film, 0.40 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.40 Po Sloveniji, 2.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.00 Info-kanal SREDA, 15.03.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.35 To bo moj poklic: Vzdrževalec tekstilij, 9.00 Slovenski vodni krog: Gruberjev prekop, dokumentarna nanizanka, 9.40 10 domačih, 10.30 eRTeVe, 11.00 Dobro jutro, 12.55 Deskanje na snegu - svetovno prvenstvo, paralelni slalom, 14.15 Prava ideja, 14.45 Vikend paket, 16.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), 17.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), 19.00 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), kvalifikacije, 20.00 Žrebanje Lota, 20.10 Dmitrij Šostakovič, človek z mnogimi obrazi, koprodukcijski glasbeno-dokumentarni film, 21.05 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 22.00 Bleščica, oddaja o modi, 22.30 Aritmija, 23.00 Aritmični koncert - Noctiferia, 0.35 Glasbeni spoti, 1.40 Deskanje na snegu - svetovno prvenstvo, paralelni slalom, 3.05 Zabavni kanal, 5.15 Glasbeni spoti, ČETRTEK, 16.03.2017, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.25 Danes dol, jutri gor: In potem svizec zavije čokolado, slovenska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Vojna za semena, francoska dokumentarna oddaja, 14.25 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV, 15.00 Brez meja - Határtalan, oddaja TV Lendava, 15.30 Svetovni popotnik: Barcelona, vodnik po mestu, 16.30 Po Sloveniji, oddaja TV Maribor, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek - zgodbe priseljencev, izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.05 Knjiga o džungli: Safari: Gnezdo, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Osmi dan, 23.40 Panoptikum, 0.30 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Po Sloveniji, oddaja TV Maribor, 1.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.40 Info-kanal ČETRTEK, 16.03.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.00 To bo moj poklic: Tesar, 8.40 Slovenski vodni krog: Brestanica, dokumentarna nanizanka, 9.05 Na lepše, 9.50 Kino Fokus, 10.00 Slovenski magazin, 10.40 Svet edincev, dokumentarni film, 11.45 Dobro jutro, 14.40 Posebna ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.20 Oblikovanje vrtov: Vrt na balkonu, 15.45 Taksi, kviz z Jožetom, 16.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (Ž), 17.30 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 19.00 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (M), 20.00 Vina sveta, razvedrilno potopisno kulturna oddaja, 20.50 Avtomobilnost, 21.20 Občudovani, avstralsko-francoski film, 23.10 Slovenska jazz scena, 0.10 Glasbeni spoti, 1.10 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 2.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (Ž), 3.35 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (M), 4.35 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti, SPOZNAJTE NAŠO ŠOLO, KI IMA ZELO DOBRE STIKE S STARŠI, ODPRTA JE IN MNOGOSTRANSKA! DAN ODPRTIH VRAT NA DVOJEZIČNI OSNOVNI ŠOLI V ŠTEVANOVCIH BO: 20. marca 2017, od 8.00 – 11.00 V obnovljeni šoli pričakujemo vse starše, ki imajo bodoče prvošolce, in tudi tiste, ki že imajo svoje otroke na naši šoli. Posebnosti: -pouk prilagojen posameznikovim sposobnostim, -zaupen stik med učiteljem in učencem, -učenje slovenskega in nemškega jezika, -krožki(lončarstvo, pevski zbor, šport, slovenska plesna skupina, rokodelstvo, citre,) brezplačni učbeniki, tabori, izleti, -mirno, zdravo okolje, -prevoz iz Monoštra z rednim avtobusom. Vljudno vabljeni! PROGRAM: 8: 00 - 8: 45 8: 55 - 10:35 8: 55 - 9: 40 9: 50 - 10: 35 10: 40 - 11:00 Števanovska bauta pride k vam domau! V Števanovci, Otkauvci, na Verici, v Ritkarovci, Andovci pa na Dolejnjon Seniki števanovska bauta pride domau! pa vse drügo, ka vam domá trbej. Za najmenja dvej djezero forintov si morate pristölati, te vam leko pripelamo domau. Pozovite našo bauto po telefoni zazranka do 8. vöre, povejte, ka bi tjöjpili, pa vam eštja dopodneva pripelamo k vam domau. Ponüjamo vam friško mesau, frištje žemlé, kif-line pa pogačice, pokaraj Naš telefon je: 350-026 ali leko pozovete Zoltána Nagya tö po telefoni 0630/640-1561. Splošne informacije o šoli Ogled pouka Madžarščina - 1. razred Slovenščina - 1. razred Pogovarjanje Tel: 06 94-436006 ali (06307993952) FOTOGRAFIJA TEDNA Bendeguz Vagner: Moj pes me gleda skozi okno (4. razred) Ta teden so nam poslali fotografije: TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za človeške vire (EMMI) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB Bendeguz Vagner: Moj pes me gleda skozi okno (4. razred) Levente Nagy: Verica-Ritkarovci na oblačen dan Stefánia Drávecz: Fašanska maska iz filma 101 dalmatinec in moj pes (5. razred) Pripisano: Ta teden so bili učenci preveč zasedeni s »fašenkom«, zato niso imeli časa poslati dosti fotografij. Sicer pa se prebuja že tudi »sprotoljetke« in kdo ve, če naslednjič že ne bodo na »kejpih« kakšne lepe rožice. (učitelj Nino)