103
Obrtnija.
Spajanje (lotanje).
Spajanje kovin je velevažno za premnoge obrti.  Ne le pravi kovinski obrtnik, temveč tudi izdelovatelji lesnih
in kamnitih predmetov ter razni drugi obrtniki potrebujejo nekoliko znanja o spajanji, če si hočejo v neštevilnih slučajih sami pomagati iz zadrege. Uže z ozirom na kovinsko orodje, ki je vsem rokodelstvom skupno, je prijetno, ako pozna obrtnik vsaj glavne načine spajanja. Zato hočemo v naslednjih oddelkih spajanje ali lotanje kovin nekoliko podrobneje opisati in naše čitatelje obrtniške seznaniti z vsemi važnimi načini, kako se kovine lotajo.
Lotanje imenujemo ona dela, pri katerih vežemo kovinske ploskve z drugo kovino, djano med nje v raztopljenem stanji. Dotična kovina se.strdi med obema ploskvama ter jih združi na jako trden način; pravimo ji lot.
Lote delimo v dva oddelka. V prvem nahajamo kovine, ki se rade in hitro tope, a imajo malo trdnosti; to so mehki loti (Weichlot, Schnelllot, Weisslot, Zinn-lot) V drugem pa so loti, ki se ne tope tako radi, a dokaj trdneje zvežejo kovine, kakor poprej našteti loti; ime jim je trdni loti (Hartlot, Strenglot, Schlaglot) — ker smemo ž njimi zlotane predmete tolči in kovati, ne da bi se razrušili.
Po tej lastnosti ločimo tudi lotanje v dvojno, namreč v mehko in trdno spajanje. Lehko topljive kovine, kakor n. pr.: kositar, svinec, cinek itd. se morejo seveda spajati le z mehkimi loti.
Najvažnejši loti so :
a)  Mehki loti: 1.) kositar (cin) brez primešanin, se rabi v spajanje železa (razun grodlja), bakra, medi, cinka, svinca, zlata in srebra. Vendar se pa v te namene le malokdaj rabi, ker premalo čisto steče. Kleparjem služi posebno za lotanje predmetov iz kositra. Navadno z besedo »lotanje s činom" ali „cinjenjea zaznamujemo spajanje s tako zvanim hitrim lotom (Schnelllot).
2.) Hitri lot je zmes svinca in kositra in rabi v spajanje pocinjenega železnega pleha, bakra, medi, kositra, cinka itd. čim manj ima svinca v sebi, tem bolji je. Včasih vzamejo jednake dele svinca in kositra, drugič zopet 2 do 21/2 dela kositra na 1 del svinca; najbolj vgaja zmes 5 delov kositra na 3 dele svinca. Ko se dober hitri lot izlije in ohladi, mora kazati lepe kristalinske cvetlice in svetle okrogle lise na motni podlagi; če se to ne zgodi, je dokaz, da je v lotu premalo kositra.
3.) Bizmutov lot sestoji iz dveh do osem delov navadnega hitrega lota in jednega dela bizmuta. Ta lot se rad lomi, a tudi jako rad topi, zato se rabi v spajanje čina.
b)  Trdni loti. 1.) Lito železo se rabi v spajanje kovnega železa.
2.) Bakrov lot, ki je najboljše sredstvo za lotanje železa. Zmes 5 delov bakra in 1 dela svinca je izvrstna za spajanje bakra.
3.) Medeni lot (Messingschlaglot) je navadno v porabi pri lotanji železa, jekla, bakra, medi itd. Posebno za zadnji dve kovini je neobhodno potreben. Po barvi razločujemo rumeni medeni lot,  ki se najneraje topi,
104
polubeli in beli medeni lot. Prvi sestoji iz 7 delov medi (vzamejo se odrezki medenega pleha) in 1 dela cinka, ali če hočemo, da se nekoliko rajše topi, vzeti  je
v
le 3—4 dele medenih odrezkov. Ce pa stopimo 5 delov medi in 2 do 5 delov cinka, dobimo zmes, ki se primerno najraje topi izmed rumenih lotov in ki se posebno rabi pri spajanji medenih del. Polubeli loti imajo v sebi: 12 delov medi, 4—7 delov cinka in 1 del kositra. Beli loti: 20 delov medi, 1 del cinka, 4 dele kositra; ali 11 delov medi, 1 del cinka in 2 dela kositra; ali konečno 6 delov bakra, 4 medi in 10 kositra.
Posebno žilavost ima lot, sestoječ od 18 delov medi, 4 delov cinka in 1 dela finega srebra. S takim lotom spojene medene cevi se lahko zvlečejo v dokaj tanjše cevi, ne da bi lot odnehal.
(Dalje prihodnjič.)
123
Obrtnija.
Spajanje (lotanje).
(Dalje.)
4.) Novosrebrni lot (Neusilberschlaglot) za spajanje novega srebra, sestoji iz 5 delov novega srebra in 4 delov cinka. Novosrebro samo je zelo dobro spajalo finih železnih in jeklenih izdelkov, ker mu je barva skoraj ista, kakor jeklu, se komaj vidi kje, je stvar bila spojena.
5.) S r e b r n i lot (Silberlot) rabi za lotanje srebrnih izdelkov, a tudi medenih, bakrenih, jeklenih in železnih. Srebrni lot je zmes srebra in bakra, pridene se pa navadno še cinka ali medi, da rajše steče. Če ni cinka zraven, ali pa če ga je le malo (ne več kot jedna šestina vse zmesi) je srebrni lot dokaj pripravnejši nego medeni, ker je zelo vlečen in se ne zlomi z lepa.
Srebrnih lotov razločujemo več vrst. Najvažnejši so:
a)  Najtrji srebrni lot: 4 dele finega srebra, 1 del bakra.
b)  Trdi srebrni lot: 4 do 9 delov finega srebra, 3 dele medi, ali   19   delov   srebra,   1 del bakra, 10 delov
medi, ali 20 delov srebra, 1 del bakra, 9 delov medi, ali 28 delov srebra, 2 bakra,  10 medenega dratii.
c)  Mehki srebrni lot, ki se rabi za lotanje takih izdelkov, ki so že na kakem mestu zlotani: 2 dela finega srebra, 1 del medenega dratii; ali 1 del srebra, 1 del medi; ali 7 delov srebra, 3 bakra in 2 cinka; ali 3 srebra, 2 bakra, 1 cinka.
d)  Jako mehek, a bolj krhek srebrni lot za manj dela je: 5 delov srebra, 6 medi, 2 cinka. Svetlo rumen lot, posebno rabljiv pri izdelovanji medenih muzikalnih orodij napravimo iz 2 delov finega srebra, 3 delov bakra in 1 dela cinka.
Ako hočemo, da se nam spajanje posreči, moramo vstreči nastopnim pogojem:
1.) Ploskve, katere naj združimo, morajo biti popolnoma snažne in čiste. Zato jih neposredno pred lo-tanjem spilimo, ostržemo ali pa s kako kislino objemo; tudi jih ne bodemo po snaženji imeli dolgo na zraku, ali pa jih prijemali s prsti. Nesnažnih ploskev se lot slabo ali pa celo nič ne prime.
2.) Med lotanjem ne sme zrak priti do onega mesta,
v
ki ga spajamo. Ce pride zrak zraven, oksidira vroča kovina in ploskev ni več čista. Zato pokrijemo dotične ploskve z raznimi tvarinami, da zabranimo zraku pristop. Pri grobih delih, katere spajamo v veliki vročini, obdamo lotno mesto z ilovico. Pri finejih delih vzamemo kolofonij (ako spajamo z mehkimi loti), terpentin, tudi salmijak z vodo ali oljem, časih samo olje, in pogostoma tako zvano lotno vodo (Lotwasser), ki sestoji iz nasičene raztopine cinka v solni kislini. Se boljša je lotna voda, ako se 1 litru ravno omenjene raztopine pridene 1 liter vode, v katerem je 300 gramov salmijaka raztopljenega, ali pa 1 del nasičene cinkove raztopine v solni kislini, kateri se pridene x/s salmijakovca (Salmijakgeist) in 1 */8 dež-nice. Te tvarine se rabijo pri mehkem lotanji (cinjenji); pri trdnem lotanji pa vzamemo boraks ali pa druge soli, ki se tope, časih tudi stekleni prah.
3.) Oni deli, katere hočemo zlotati, se morajo med topljenjem lota dobro tiščati. Ako ne zadostuje navadno združenje obeh ploskev, jih moramo s kleščami dobro stisniti ali z železnim odjenjanim dratom povezati, ali pa z malimi štiftami zbiti in znetati.
(Dalje prihodnjič.)
129
Obrtnija.
Spajanje (lotanje).
(Dalje.)
4.) Deli morajo imeti na zveznem mestu obliko in lego, ki sta ugodni trdni zvezi. Ako se n. pr. robovi topo stikajo, potem je njih zveza manj trdna, kakor če smo jih na pošev odrezali in skupaj stisnili.
5.) Lot se mora primerno in ne preobilno položiti na zvezno mesto. Ko se topi, mora teči v razpoko in jo napolniti, a površine ne sme zakidati in onesnažiti.
6.) Pri otlih predmetih moramo skrbeti, da zamore zrak iz njih uhajati, kedar jih lotamo. Ako tedaj spajamo otlo kroglo iz dveh polukrogelj, treba napraviti na primernem, ne preveč vidnem kraji malo luknjico, skozi katero mora uhajati zrak.
7.) Toplota mora biti tolika, da se lot popolnoma in hitro stopi. Včasih razbelimo ves kos, vsasih pa samo ono mesto, katero lotamo. Glede na razne razmere uporabljamo sledeča razgretja:
a)  Razgretje na prosto žarečem oglji, katerega se poslužujemo pri lotanji s trdimi loti in pri večjih predmetih.
b)  Razgretje na železni plošči ali pa v železni posodi, kedar spajamo veliko število malih predmetov.
c)  Razgretje nad prostim plamenom.
d)  Razgretje   s  pihanim  plamenom ali s puhalnico
(Lothrohr). Konec plamena se napelje na ono mesto, ka-
130
tero hočemo spojiti. Dotični predmet se položi na košček lesnega oglja ali pa ga držimo s kleščami. Jako priročne so za male objekte tako zvane spajalne klešče (Lothrohr-zange). Ce se bojimo, da bi plamen poškodoval sosedne dele našega predmeta, jih  pokrijemo   z  mokrim peskom.
e) Razgretje s spajalom (Lothkolben).
Pe teh splošnih opazkah o lotanji hočemo glavni skupini spajanja, namreč mehko in trdo lotanje, nekoliko poprobneje opisati.
Mehko  1otan e.
Mehkega spajanja se tedaj poslužujemo, kedar lo-tamo stvari, ki ne prenašajo hude vročine. To velja n. pr. o lahko tekočih kovinah, o svincu, činu, cinku, pocinjenem železnem plehu i. t. d., ali pa o izdelkih, ki nosijo razne okraske, katere bi ugonobili s hudim ognjem, kakor pri izdelkih iz drazih kovin, okrašenih s kameni, finimi or-namenti i. t. d. Tudi pri zelo velikih predmetih, katerih ne moremo na jedenkrat razgreti, uporabljamo mehko lotanje. Jako pogostoma pa segamo po mehkih lotih tudi vsled priročnosti in hitre uporabnosti njihove. Mehko spajanje izvršujemo večinoma s pomočjo spajala.
Če je spajalo novo ali pa sveže spiljeno, je moramo najprej prirediti za vsprejem lota. To se zgodi na razne načine. Nekateri spajalo lepo opilijo, potem ga vtaknejo v raztopljen, s kolofonijem potresen cin; drugi drgnejo razbeljeno spajalo po koščku čina, ki je potresen s kolofonijem; tretji razbelijo spajalo, drgnejo ž njim po kosu salmijaka, potem denejo nanj malo čina in vnovič drgnejo po salmijaku, cinjarji (Zinngiesser) pa vtaknejo spajalo brez kolofonije v raztopljen cin.
Spajalo se mora med lesnim ogljem razbeliti. Lotna ploskev naj bode pri tem obrnjena kvišku in paziti je, da ne pride v neposredno dotiko z ogljem. Ploskve, katere hočemo sciniti, treba poprej svetlo spiliti ali ostrgati, lepo prirediti drugo k drugi in potem s kolofonijem po-tresti. Nato se dene košček cinovega lota na dotično mesto, vzame razbeljeno spajalo in ž njim raztopi in zdrgne činov lot. Ko sta obe ploskvi na ta način pocinjeni, se nad ogljem nekoliko segrejeta, skupaj stisneta in tedaj s spajalom spustimo nekoliko lota med razpoko. Ko je to delo dovršeno, odpilimo in odstranimo ves lot, kar ga je prišlo preveč na ploskve.
Navadno pa se vrši lotanje še bolj priprosto.
(Dalje prihodnjič.)
138
Obrtnija.
Spajanje (lotanje).
(Dalje.)
Kedar spajamo cinek, pomažemo robove z močno solno kislino (6 delov kupljene, kadeče se solne kisline in 1 del vode); s tem postanejo robovi snažni in čisti, ne da bi jih bilo treba strgati in piliti. Potem denemo nanje s pomočjo spajala potrebno množino čina. Tukaj torej ni treba robov poprej pocinjevati; tudi kolofonije ali salmijaka ne potrebujemo. Se bolj pogostoma se rabi pri navadnem spajanji kovin z mehkim lotom uže opisana lotna voda (Lothwasser). S to tekočino, v katero včasih malo stolčenega škroba (štirke) vmešamo, da se ložje maže po kovini, se robovi brez vsacih priprav namažejo in potem s spajalom zlotajo. Na ta način spajamo baker, železo, celo rujnato, plavo jeklo, oksidirana med i. t. d. Spojeni kos pa se mora konečno zelo skrbno sprati v vodi, da se ga pozneje ne prime rija.
Cinasti deli se lotajo vselej brez kolofonija ali lotne vode in sicer z onim činom, iz katerega sestoje. V ta namen se spajalo razbeli in nad robovi drgne. Da cin ne teče skozi špranje, se na drugi strani podstavi mokra, z glino pokrita cunja.
Svinčene plošče lotamo brez spajala. Robove jim je treba lepo osnažiti, potem jih pocinimo s spajalom, položimo jeden na drugega in vlijemo nanje raztopljenega, a ne prevročega svinca, ki raztopi lot med robovoma. Ker se svinec ni prijel nečiste plošče, ga lahko odstranimo, ko se je ohladil. Mesto da bi vlili na plošče svinec, jih tudi lahko z likalom ogrejemo (Zusammenbtigeln).
Mala dela naredimo na navadni alkoholovi svetil-niči. Koščeke lota povaljamo v terpentinu in jih položimo na špranjo ter držimo na luči.
Zanimivo je tudi mehko lotanje počenih zvonov, ki dobe potem zopet svoj lepi glas. Znani sta dve metodi. Pri prvi se vzame kot lot zmes 9 delov čina in 1 dela bakra. Razpoka se zmije najprej z vrelim kalijevim lugom, potem pa z vodo in bližina razpoke se namaže s solno kislino. Zvon je trebo tako položiti, da je razpoka spodaj; v razpoko vlijemo raztopino klorovega cinka, ob njej na-tresemo koščeke lota, potem pa zakurimo pod razpoko z ogljem ali vinskim cvetom.   Po drugem načinu postopajo
zvonarji takole: Zvon se postavi po konci, krog razpoke se lepo osnaži in razpoka s papirjem zalepi, da ne more dim do nje. Potem se pod zvonom zakuri, da se primerno ogreje. Konečno se papir potrga proč in po razpoki vlečemo v lotno vodo pomočeno palčico, sestoječo iz 5 delov svinca, 3 delov čina in 8 delov bismuta. Palčiča se topi in tako počasi napolnimo špranjo z lotom.
(Dalje prihodnjič.)
145
Obrtnija.
Spajanje (lotanje).
(Dalje.)
Trdo lotanje.
Pri tem spajanji razgrejemo kovine na lesnem oglji, na plinovi luči ali pa s puhalnico (Lothrohr). Dotično mesto je treba na čisto spiliti, ter potresti z boraksom in koščeki lota. Boraks se raztopi, jame kipeti in šumeti, potem se zopet strdi, a kmalu vnovič raztopi ter prevleče kovinQ s tekočim steklom. Ta prevlaka brani pristopu zraka, ob jednem pa raztaplja vse oksidirane dele, ki se pokažejo sem ter tja. Ko se tudi lot raztopi in v razpoko steče, je delo dovršeno.
Boraks uporabljamo v podobi moke, katero potre-semo po kovinah; drugi zmešajo in zdrgnejo na kamnu ali pa na motni stekleni šipi konček boraksa z vodo, da dobe mlečno, precej čisto zmes, s katero pomočijo kraj spajanja. To postopanje zasluži prednost pred prvim, ker boraksova kaša drži lotove koščeke, da ne odlete od svojega mesta. Pri večjih delih zmešajo tudi jeden del boraksa s tremi deli lota ter namočijo z vodo, da dobe primerno gosto kašo.
Za potresanje boraksove moke slnži mala medena pušica, ki ima na spodnjem konci pritrjeno ozko ter na pošev in navzgor molečo cev, iz katere se stresa boraks. Da pride boraksova moka iz cevi, treba pušico nekoliko potresti. To se zgodi tako, da z nohtom praskamo po malem stebelci, ki veže cev s pušico. Ko se začne boraks peneti, se rado prigodi, da se lotovi konci premaknejo iz svojega mesta. Zato je najbolje, ako uporabljamo žgan boraks, katerega si pripravimo, ako žgemo navadni kri-stalizovani boraks v topilni skledici, dokler ne zgubi svoje vode.
Mesto boraksa rabijo tudi druge soli, časih same, navadno pa v družbi z boraksom. Za lotanje srebrnih izdelkov se pogostoma vzame 4 dele pepeljike ali potošlja,
3  dele kuhinjske  soli in   2 dela boraksa, ali pa zmes 8 delov kristalizovanega boraksa, 8 delov žganega boraksa,
4  dele kuhinjske soli in 1 del klorovega kalija.
Ko je lotanje dovršeno, se boraks kaj trdno drži. Odpravimo ga pa lahko, ako dotični izdelek namočimo z razredčeno žvepleno kislino in sicer 1 del kisline in 7 delov vode. Ce smo lotali železne stvari, jih prevlečemo poprej z voskom, da kislina železa ne poškoduje in obje. Ako je delo nenatančno in grobo, vzamejo kleparji mesto boraksa navadno steklo,  ki tudi zadošča za take slučaje.
Ako moramo na jednem kosu večkrat lotati, vzamemo za vsako pozneje spajanje lot, ki rajše teče, nego poprej uporabljeni. Uže zlotana mesta pokrijemo z ilovico, ali pri manjših izdelkih z boraksom, da se zlotani deli zopet ne razdružijo in da ne zgore ali oksidirajo.
(Dalje prihodnjič.)
169
Obrtnija.
Spajanje (lotanje).
(Dalje.)
s Nekoliko zgledov bode opisano postopanje pri spajanji najlepše pojasnilo. — Recimo, da nam je zlotati cevy ki je narejena iz medenega pleha. Najprvo treba oba robova, ki se imata sprijeti, dobro očistiti in s pilo ob-drsati, da se pokaže svetla kovina. Na raznih mestih se ovije krog cevi skaljenega železnega dratu, da se špranja čim lepše stisne. Z malo žlicico ali ploskatim lesenim klinčkom se potem natrosi v cev ali pa zunaj cevi (če je namreč cev predolga, da ne moremo z zličico vanjo) kašnata zmes boraksa in stolčenega trdnega lota ali pa se razpoka pomoči z vodo, nanje se polože zrna lotova in vse skup se potrese z boraksom. Cev se položi vodoravno med žareče oglje; razgrreva se s prva počasi, da se boraks speni, potem pa močneje do razbeljenosti. Paziti je treba, kedaj lot steče; takrat potegnemo cev takoj iz oglja, kajti drugače se začne medena pločevina tudi topiti ali pa nam zgori. —
Otle kroglje, (n. pr. plehnate skledice, krogljaste gumbe i. t. d.), ki se zlotajo iz dveh polukroglih delov, se spajajo tako, da namažemo notranji rob vsake polu-oble z mokrim boraksom in lotom, potem jih z dratom povežemo in konečno razbelimo. — Tenke medene stvari namažemo z ilovico, predno jih položimo v ogenj, da nam jih ogenj ne pokonča.
Med se z železom ali pa bakrom na isti način spaja, kakor med z medjo.
v
Železo   lotamo   na  železo   večinoma in  najboljše z
v
bakrom. Ce hočemo n. pr, zlotati železni obroč, spilimo njegova konca na pošev tako, da vzamemo vsakemu polovico proč in jih položimo drug na druzega. Špranje pokrijemo znotraj s tenkim bakrenim plehom, kateremu zavijemo konce čez obroč, da ne odpade; nadalje pomočimo razpoko in sosednje dele v ilovico, katere potem na ognji posušimo, nataknemo obroč na železno palico ter ga držimo s špranjo navzdol v kovaškem ognji. Ko je obroč postal v ognji belo-žareč, je tudi bakreni pleh stopljen in obroček je zlotan.
(Dalje prihodnjič.)
186
Obrtnija.
Spajanje (lotanje).
(Dalje.)
Na jednake načine postopamo tudi v druzih slučajih. Samo pri otlih predmetih se ravnamo nekoliko drugače, kjer ne moremo priti v njihovo votlino, tako n. pr. pri lotanji likavnikov (Btigeleisen), pri lotanji zavojev v pu-šico, da napravimo matico (Schraubenmutter) i. t. d. V takih slučajih denemo v votlino koščeke bakrenega ali medenega pleha ter jih zabašemo s sivim (volnatim) piv-nim papirjem. Ves kos obdamo nekaj milimetrov na debelo z ilovico, kateri primešamo pezdirja ali pa konjskih fig, ter razbelimo v ognji med vednim sukanjem. Tudi ko vzamemo predmet iz ognja, ga je treba še vrteti, da se lot na vse strani jednakomerno razteče. Sivi pivni papir je boljši, nego vsaka druga papirna vrsta, ker daje bolj trdo oglje, ko izgori; torej ne pade skup in drži do zadnjega lot na njegovem mestu. Kedaj je lot stopljen, spoznamo to tudi od zunaj, ker postane plamen zelen. — Nekateri delavci potresajo pri spajanji železnih predmetov lot s prahom zelenega stekla, predno obdajo predmete z ilovico; drugi pa trdijo, da je steklo nepotrebno. Stekleni prah se raztopi in vselej stane precej truda, predenj ostržemo raztopljeno plast.
Srebrni predmeti se lotajo kakor medeni, in sicer s puhalnico ali pa v oglji. Pri tem uporabljamo uže poprej opisani boraksov prah. Zlate izdelke spajamo skoraj brez izjeme s puhalnico, ker navadno nimajo velike obsežnosti. Jemlje se čisti boraks ali pa lotamo tudi brez njega, ker se površina  zlata itak ne oksidira tako hitro.
Posebne težkoče prizadeva spajanje aluminija. V novejšem času so iznašli lot, ki menda jako dobro služi v ta namen. Nanj smo uže opozarjali v našem listu.
Včasih se pripeti, da moramo zlotane predmete zopet razločiti in razdejati. Temu pravimo razlotanje (losloten). Premaknil se je n. pr. kak košček med lotanjem ter se prijel na nepravem mestu, tedaj ga moramo odločiti in z nova prilotati. Pri tem je treba velike previdnosti, da ne poškodujemo vsega predmeta. Vse dele pokrijemo z ilovico, razun onega, katerega hočemo razlotati; tega po-tresemo z boraksom ter denemo v ogenj. Ko se je lot raztopil, dvignemo dotični kos s pomočjo klešč ali pa drata iz nepravega mesta.                          (Dalje sledi)
201
Obrtnija.
Spajanje (lotanje).
(Konec.)
Našteti hočemo še nekatera dela, ki sicer ne spadajo med lotanje, a imajo ž njim veliko podobnost, Taka dela so: Zali tje s kovino, združenje razbeljenih uloskev brez lota in tako zvano galvansko spajanje.
Zalitje s kovino (Vergiessen) imenujmo ono posto-nanie   pri katerem združimo kovinske ploskve s pomočjo kake kovine, katero vlijemo v zelo razbeljenem stanji med dotične ploskve.   Ploskve se na robeh deloma raztope in tako nastane  Jako tesna zveza.    Deli svinčenih posod m ploč se  spajajo na opisani  način.    Dotikajoče  se robove svinčene  oloče odrežemo na  pošev,   tako da nastane trr-vo*lata špranja. V to špranjo vlijemo razbeljenega svinca, po°prej   smo  robove obdali z ilovico,   da  sam  svinec ne teče čez     Tekoči svinec  se mora  zmešati s kolofomjem, da mu vzamemo oksidirano površino.  Ako spajamo svinčene posode na ta način,  jih poprej  napolnimo s suhim peskom in  povežemo z dratom,   da nam ne   padejo vsak I bi   Tudi posamične dele raznih cinastih posod združujejo z »litjem. Celo počene zvonove so jeh v novejšem času na opisani način popravljati.
Brez lota združimo kovinske robove, ako jih toliko raztopimo, da se sprimejo. Kleparji postopajo tako pri spajanji cinastih delov. Robovi se lepo osnažijo, potem se pa lotna svetilnica naravna zaporedoma po vsej razpoki. Treba je pa pri tem veliko vaje in opreznosti, ker se rob hitro raztopi in pokvari. Zato je opisano spajanje redkokdaj v navadi in velja bolj za nekak mojsterski čin, ki se uporablja le v posebnih slučajih.
Spajanje z električnim tokom se v novejši dobi vedno bolj širi. A priprave za tako postopanje so obširne in drage, le v velikih tovarnah izpeljive. Mali obrtnik se pač ne more še posluževati elektriškega lotanja. Zato ga ne bodemo podrobneje opisovali in gotovo zadošča, ako ga samo naštejemo.