ŽIVLJENJE
glasilo tlvlavrvr delovne organizacije alpina Uri
LETNIK 20
ŠTEVILKA 6
ŽIRI, JUNIJ 1982
Delo v težjih pogojih
Sredi maja je bil v skupščini SFRJ sprejet zakon o uporabi konvertibilnih deviz, s katerim se organizacijam združenega dela bistveno zmanjšuje odstotek razpolaganja z devizami za lastne potrebe. V lanskem in v začetku letošnjega leta smo v Sloveniji v OZ D razpolagali s 65% deviz, ustvarjenih z izvozom. Kakšen bo točen odstotek po novem zakonu, mi v trenutku pisanja tega sestavka še ni znano, vendar pa bo to okrog 28,5%.
Kako poslovati naprej v tako zoženih materialnih okvirih? Naj ponovim besede predsednika IS SRS Janeza Zemljariča, ki jih je izrekel ob zaključku sestanka s predstavniki večjih izvoznikov v Sloveniji, neposredno po sprejemu zakona. Predsednik IS je tedaj ocenil, da tako težkega položaja ne bomo rešili z neprestanimi kritikami, češ, kdo je za to kriv in kako je do teh razmer prišlo, prav tako ne z obu-pavanjem in malodušno-stjo.
Stanje lahko izboljšamo izključno z učinkovito akcijo za povečanje izvoza v vseh okoljih.
Prav gotovo bo v Jugoslaviji potrebno poiskati odgovore na vprašanje, kakšno ekonomsko politiko voditi v bodoče, da bi izboljšali nezavidljivo stanje. Sedanje težave, kijih doživljamo, so seveda dolg preteklosti, posledica prehitrega razvoja, prevelikega zadolževanja v tujini in nesmotrnega trošenja teh kreditov. Tako ostaja dejstvo, pa če je za nas še tako težko sprejemljivo, da mora Jugoslavija v letošnjem letu odplačati še tolikšne zneske deviznih dolgov in obresti, da najvišjim organom resnično najbrž ni preostalo drugega, kot z zakonom zajeti za vračanje teh kreditov velik del deviznega priliva gospodarstva.
Kako bomo poslovali naprej v pogojih 28,5-od-stotnega koriščenja deviz, je v tem trenutku še nemogoče oceniti. Dejstvo je, da smo v Alpini našo le-
Smučarski čevlji počasi dobivajo svojo dokončno obliko
tošnjo devizno bilanco planirali na predpostavki 65% odstotnega koriščenja deviz. Dosedanji meseci so pokazali, da je bil ob tej predpostavki plan dokaj realen. Računamo, da bomo dosegli planirani izvoz na konvertibilno področje v višini osem milijonov dolarjev.
Računamo tudi, da planiranega uvoza ne bomo presegli. Težave pa so se nam že doslej kazale na področju odstopa deviz dobaviteljem materialov. Za ta namen smo planirali 1,8 milijona dolarjev, vendar se zahteve dobaviteljev večajo in ta znesek ne zadošča.
Sedanje stanje 28,5 odstotnega koriščenja deviz nas seveda postavlja v popolnoma drugo situacijo. Če bi ob predvidenem 65-odstotnem koriščenju deviz imeli na razpolage? 8 milijonov $ izvoza 5,2 milijona $ za lastne potrebe, pomeni to ob 40 odstotnem koriščenju le še 3,2 milijona $.
Kako bomo to rešili, ni možno povedati takoj in v kratkem sestavku. Zapišemo naj le smernice, v katerih bomo morali iskati rešitve:
—	povečati konvertibilni izvoz
—	pri uvozu in nabavi materialov na domačem tržišču dati absolutno prednost materialom za izvoz na konvertibilno področje
—	tudi v proizvodnji bomo morali predvsem upoštevati usmeritve na zahodno tržišče
—	iskati možnosti za zamenjavo uvoženih materialov z domačimi.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Proizvodna problematika v Rovtah
10. marca je minilo 2 leti, ko je bil v Rovtah odprt obrat Alpine.
Mnogi verjetno ne vedo, da je bilu prej v tem prostoru šola. Ta prostor so Alpinini delavci preuredili v šivalnico. Toda s sprejemanjem novih delavk, je prostor hitro postal premajhen. Stanovalka v hiši nam je odstopila še en prostor in del shrambe, toda prostora je še vedno premalo. Kavno smo izvedeli, da so investicije za novogradnje v Rovtah začasno ustavljene, zalo bo nujno začeti misliti na postavitev zasilnega skladišča, ker v teh prostorih, kjer delamo, ni prostora za ves material, ki ga pripeljejo, hodnik pa zaradi varnostnih razlogov ne sme biti založen.
ludi drugi problemi spremljajo našo proizvodnjo, ki je dnevno okrog 800 parov apreski obutve. Tekočega traku nimamo. Prinašanje in odnašanje zabojev je precej zamudno in otežkočeno.
Zaradi pomanjkanja materiala smo porabile tudi že nekaj dni dopusta, /godi se tudi, da kasnijo z dovozom materiala, zato pride do čakalnih ur in slabe volje.
Še eno težavo imamo včasih ... To je popravilo strojev. Tudi v Rovtah bi rade imele hitro in dobro pripravljene stroje. Zato bi bilo v kolektivu treba imeti še več dobro usposobljenih mehanikov.
lončka POLJANŠEK i
BELO
DELO V TEŽJIH POGOJIH
(Nadaljevanje s 1. strani)
Z vsem tem pa kljub temu v letošnjem letu najbrž ne bo mogoče zagotoviti normalnega poslovanja, saj bistvenega povečanja izvoza ne bomo dosegli čez noč. Zato lahko v drugi polovici leta pričakujemo resne težave pri preskrbi z materiali in zastoje v proizvodnji. Zato smo predlagali samoupravnim organom še nekatere sklepe, kot so:
—	delali bomo takrat, ko bo material, če bo to potrebno zaradi izpolnjevanja rokov, tudi v nadurah. Te nadure bomo izkoristili takrat, kadar ne bo materiala. Če nam bo uspelo normalno poslovati do konca leta, bodo te nadure plačane decembra
—	Delavskemu svetu smo predlagali sklep, da bi v primeru zaradi izpolnjevanja rokov začasno lahko prerazporedili določeno število delavcev iz spremljajočih dejavnosti in DSSS v neposredno proizvodnjo.
—	Začasno se ustavijo vse večje in nove investicije.
—	Začasno se ustavijo vsa izplačila iz sklada skupne porabe, razen regresa za prehrano, regresa za letni dopust in stanovanjskih kreditov ter odpravnin. Ce bo finančni rezultat to omogočal, bomo ostalo izplačali v decembru.
Vse to so ukrepi, ki naj bi nam pomagali prebroditi letošnje težave tudi v primeru, če se bomo srečali z zastoji zaradi pomanjkanja materiala. Dolgoročno pa moramo seveda rešitve iskati v večjem izvozu. Letos smo planirali 8 milijonov dolarjev izvoza na konvertibilno področje, kar pomeni skoraj 50 odstotno povečanje v primerjavi z lanskim le-
tom. Že sedaj nam je lahko jasno, da bomo morali tudi v prihodnjem letu postaviti za cilj vsaj 50 odstotno povečanje zahodnega izvoza. Da bi to dosegli pa bi morali v prihodnjem letu prodati na zahodno tržišče več kot polovico proizvodnje.
lo bo zahtevalo seveda orgromne napore in priprave tako po komercialni plati, pri pripravah kolekcij in vseh drugih prvin ponudbe, pri obdelavi trga in seveda kasneje pri nabavi materialov in v neposredni proizvodnji, ki mora biti kvalitetna. Vendar se moramo zavedati dejstva, da nam sedanja situacija ne pušča prostora za razmišljanje, ali to bomo storili ali ne. To enostavno moramo doseči, če hočemo zagotoviti material, s tem pa tovarni delo in sebi vsakdanji kruh.
Če bomo povečevali prodajo na zahod, bomo seveda dosegli tudi slabšo akumulacijo in slabše finančne rezultate. To pomeni, da bomo morali biti zelo realni tudi v zahtevah po povišanju osebnih dohodkov, zahtevah po delitvi sredstev za skupno porabo in podobno.
Zavedati se bomo morali, da je boljše imeti delo pri nekaj nižjih osebnih dohodkih, kot pa pri višjih osebnih dohodkih čez nekaj mesecev ali pol leta ostati brez dela.
Bistveno za vsakega od nas in s tem za Alpino pa je to, da nas sedanje razmere ne smejo vreči s tira, nas pripeljati v malodušje ali obup, ampak nasprotno. Dejstvo, da bo v prihodnje situacija težka, mora vplivati na vsakega, da bo skušal svoje delo opraviti še boljše. Edino z velikim skupnim prizadevanjem bomo dosegli rezultate, ki nas bodo pripeljali iz sedanjih težav v boljši jutri.
Tomaž KOŠIR
dogovarjamo se - dogovorili smo se
Načrtovanju mora takoj slediti izvajanje
Sredi maja so sv sestali komunisti Alpine in vodstva drugih družbeno-politico ili organizacij ter samoupravnih organov in razpravljali o položaju, ki je nastal po sprejemu Zakona o razpolaganju s konvertibilnimi devizami. Posebno pa še zato, da bi se dogovorili o ukrepih znotraj delovne organizacije, s katerimi bomo reševali situacijo.
Direktor je prisotne seznanil z novimi pogoji gospodarjenja ob sprejemu zakona o razpolaganju s konvertibilnimi devizami, o katerih je predhodno tekla razprava tudi na razširjeni seji kolegija. Da bi v teh zaostrenih gospodarskih razmerah dosegli čimboljše rezultate gospodarjenja, izpolnili postavljene dobavne roke in omogočili nemoten potek proizvodnje zaradi pomanjkanja delavcev v nekaterih proizvodnih oddelkih, je predlagal vrsto ukrepov, o katerih naj bi DPO in samoupravni organi razpravljali in podprli ter predlagali delavskim svetom v obravnavo in sprejem.
Poleg teh začetnih predlogov so dali še druge predloge ukrepov za boljše gospodarjenje, zaostritev odgovornosti in delovne discipline in sicer:
— nosilci poslovnih funkcij naj bi pripravili analize takojšnjih in perspektivnih ukrepov povečanega izvoza na konvertibilno področje, smotrnega gospodarjenja s tem, da bi vse te načrte takoj začeli izvajati tudi v praksi.
—	uvesti je traba več spodbud za dobro delo, ne samo zaostriti odgovornost
—	izboljšati bo treba delo in nagrajevati po delovnem prispevku
—	zmanjšati zapuščanje delovnega mesta zaradi raznih sestankov med delovnim časom in obveznosti v raznih društvih,
—	vse predsednike in sklicatelje sestankov raznih komisij, odborov opozoriti, naj bodo sestanki kratki in jedrnati, zato je treba zagotoviti, da bodo dobro pripravljeni in delovni,
—	povečati je potrebno delovno disciplino v vseh oddelkih, predvsem pa na trakovih, kjer so izpadi tudi zaradi kajenja predolgi
—	poiskati možnosti za zmanjšan obseg dela diciplin-ske komisije,
—	k varčevalnim ukrepom moramo prišteti še smotrnejše ravnanje in porabo materiala ter zmanjšanje prevozov z osebnimi avtomobili,
—	zaradi večje izdelave in prodaje artiklov za izvoz, bo potrebno še bolj poskrbeti za preskrbo izdelkov za prodajo v naših prodajalnah. Prav tako je potrebno v prodajalnah omejiti zaposlovanje novih delavcev.
Ob koncu razprave so prisotni soglasno sprejeli vse predloge in jih dali v razpravo delavskim svetom.
Po zapisniku
Ali bo s sestavo pancarjev kaj težav?
dogovarjamo se - dogovorili smo se
Ob rob sklepov delavskih svetov
Vsi delavski sveti so na svojih rednih sejah v maju, kot osrednjo točko, obravnavali poročilo o doseganju plana izvoza in nastalo devizno problematiko in v zvezi s tem soglasno sprejeli naslednje ukrepe:
1. V primeru potrebe zaradi izpolnjevanja rokov se spremeni letni plan izrabe delovnega časa. Če bo mesečno opravljenih več kot 182 ur, se plača 182 ur, višek pa se evidentira in se koristi v primeru pomanjkanja materiala, in sicer uro za uro.
V kolikor bo proizvodnja tekla normalno in se te ure ne bodo izkoristile, se le-te obračunajo in izplačajo kot nadure v mesecu decembru.
ritve ter stanovanjski krediti in dotacije za zaključni izlet 8. razredov. Ostala izplačila bodo izvršena v decembru 1982, če bo finančni rezultat to omogočal.
6.	Zaostri se odgovornost do dela in delovne discipline.
7.	Sestanki morajo biti kratki in jedrnati, zato se zahteva od strokovnih služb, da gradivo pripravijo pravočasno, od vseh udeležencev sestankov pa, da se na sestanke dobro pripravijo.
8.	Novo zaposlovanje delavcev mora biti dogovorjeno na ravni celotne delovne organizacije.
Nadalje so vsi delavski sveti obravnavali poročilo o porabi sredstev za reklamo in reprezentanco v letu 1981. Ugotov-
Prizor iz montaže
Sklep velja za vse delavce Alpine, razen za prodajalne, kjer so tudi nadure plačane iz mase za OU glede na promet v prodajalni.
2.	Od 1. junija 1982 dalje so delovne vse sobote za dopoldansko izmeno — 8 ur. Treba pa je zagotoviti, da bo tudi takrat delo normalno potekalo.
Koriščenje dopusta se odobri le v izjemnih primerih.
3.	V primeru potrebe, zaradi izpolnjevanju rokov, se lahko začasno prerazporedi delavce iz spremljajočih dejavnosti, službe planiranja proizvodnje, orodjarne, DSSS in TOZD Prodaje v neposredno proizvodnjo.
4.	Začasno se ustavi priprava investicij za Rovte, Vinico in vse nove investicije v MPM.
5.	Začasno se ustavi vsa izplačila iz sklada skupne porabe, razen regresa za prehrano, regresa za letni dopust, odpravnine in zobozdravstvene sto-
Ijeno je bilo, da so se sredstva za reprezentanco koristila v dovoljenih okvirih, še celo nekoliko so se zmanjšala.
Sredstva za reklamo so se prav tako koristila v skladu s planom, pri nekaterih postavkah je bil plan tudi prekoračen, vendar to le na račun dodatnih zahtev, ki so jih postavili naši zunanji kupci. Delegati so se strinjali, da bi v bodoče del sredstev prerazporedili za reklamiranje, ki bo vplivalo na prodajo oz. na izvoz.
Vsi delavski sveti so še obravnavali koncepcijo dolgoročnega razvoja DO Alpine in pristopili k samoupravnim sporazumom o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti, občinske kulturne skupnosti, občinske raziskovalne skupnosti, telesnokulturne skupnosti in samoupravne stanovanjske skupnosti.
Delavski svet TOZD Proizvodnja je poleg tega obravna-
val še zahtevke za varstvo pravice nekaterih delavcev, potrdil spremembo delovnega koledarja za obrat v Gorenji vasi, odobril izplačilo honorarja modelirju Gerhardu Wahrheitu, odobril nabavo kombija za prevoz delavcev na Colu in potrdil predlagane odpise v breme izrednih izdatkov in pripise v dobro izrednih dohodkov.
Delavski svet TOZD Prodaja je podrobneje razpravljal o predlogu spremembe degresivne skale in glede na to, da je bilo pri analizi poslovanja v prvih treh mesecih letošnjega leta ugotovljeno, da osebni dohodki v MPM rastejo hitreje kot v ostalih delih delovne organizacije, po daljši razpravi potrdil sklep, da se od 1. 5. 1982 zniža degresivno skalo za 5%.
Degresivno skalo se dopolni do razreda 500.000 din na zaposlenega. Potrdili so še predloge razpisne komisije in nabavo opreme za nekatere prodajalne od Alprema Kamnik.
V komisijo za delovna razmerja TOZD Prodaja se imenuje Bernarda Podobnik iz prodajalne Idrija, v razpisno komisijo pa Anica Simonič iz prodajalne Škofja Loka II.
Delegati so se strinjali z obiskom predstavnikov firme Al-pina Sports v delovni organizaciji in v zvezi s tem odobrili potrebna sredstva.
Delavski svet delovne organizacije je poleg navedenih točk obravnaval še predloge komisije za letovanja za regresiranje oskrbnih dni in seznam rešenih prosilcev za letovanje.
Ugotovljeno je bilo, da je v letošnjem letu zelo veliko delavcev nerešenih, kar nazorno kaže na veliko pomanjkanje kapacitet. Kljub temu, da je komisija, ko je razvrščala letoval-ce, upoštevala določene kriterije, so bile na seznam dane določene pripombe, predvsem za letovanje v Umagu, kjer je tudi največ odklonjenih. Delegati so bili mnenja, da bi morali dati prednost pri letovanju v cenejših letoviščih tistim družinam z nižjimi osebnimi dohodki.
Prav tako pa bo potrebno za naslednje leto že v zimskem času poskrbeti za to, da bi naše kapacitete nekoliko povečali, vsaj na ta način, da bi pri raznih turističnih agencijah pregledali ponudbe in do časa pripravili razpis letovanj.
Delavski svet je nekoliko spremenil tudi nekatere sklepe odbora za izobraževanje in zavzel strožje kriterije do tistih, ki odhajajo iz delovne organizacije, ali pa se niso zaposlili, ostale pa so jim neporavnane obveznosti do delovne organizacije.
Glavni direktor je seznanil delegate, kako se izvršujejo sklepi o odkupu dela ustanovne vloge firme Alpina Sports. Strinjali so se s predlogom, da se za izvedbo odkupa firme ter ureditev pogodbe angažira kot zastopnika advokata v Ameriki in da se v zvezi s tem odobri glavnemu direktorju Tomažu Koširju potovanje v Ameriko, če bo to potrebno. A. K.
Pred pakiranjem je treba obutev še očistiti
^oplsujk
Če so spomnite, sta bili na konferenci osnovnih organizacij zveze sindikatov še posebno poudarjeni dve usmeritvi: izboljšanje dela osnovnih organizacij in komisij.
Če ocenjujem, kako se te usmeritve sprovajajo v življenje, lahko rečem, da se stvari obračajo na bolje. Izvršni odbori OO so se začeli redneje sestajati, razen redkih izjem, so se o aktualni problematiki pogovarjale tudi posamezne komisije konference.
Še vedno pa je bilo nekaj sestankov nesklepčnih, ker vabljeni niso prišli. Vemo, da ta čas za sestankovanje ni najbolj primeren, toda tedaj, ko se pogovarjamo o delu, ki naj bi ga opravljali v nadalnjih dveh letih, je res treba priti zraven, ali pa vsaj naprej povedati, zakaj ne morem na sestanek.
Če govorimo o komisijah, ki delujejo pri konferenci OO ZS, to so: kadrovska komisija, komisija za življenjske in delovne pogoje, komisija za delitev sredstev za OD, komisija za planiranje in organizacijo, komisija za kulturo, komisija za šport in rekreacijo in komisija za nabavo ozimnice,
dogovarjamo se - dogovorili smo se
lahko ugotovimo, da gre za področja, ki neposredno vplivajo na naš osebni in družbeni standard.
Prav zato je odsotnost delegatov še toliko bolj nerazumljiva, da ne rečem neodgovorna.
Tisti organi, ki pa so se že sestali, so že razpravljali o zelo pomembnih rečeh: IO OO TOZD Proizvodnja o odgovornosti v zvezi z artiklom 0046 in SR 84 ter o-nekaterih socialnih vprašanjih delavcev; kadrovska komisija je evidentirala na desetine možnih kandidatov za člane izvršilnih organov delavskega sveta DO, komisija za rekreacijo pa je sestavila okvirni načrt dela, prav tako komisija za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, komisija za planiranje in organizacijo ter komisija za življenjske in delovne pogoje, pa sta bili ponovno sklicani zaradi nesklepčnosti.
Ostali sestanki komisij ta čas prav tako že potekajo.
Torej napredek je viden. Toda IO sami ali komisije ne bodo uspešne, če z njimi ne bomo sodelovati vsi.
N. P.
tovo je takti tekmovanje v času, v katerem živimo, ne samo potrebno, temveč lahko pomeni lepo spodbudo tudi za druge delavce, da v pripravah na taka tekmovanja organizirajo podobne preizkušnje tudi znotraj delovnih organizacij, s tem pa pripomorejo k hitrejši rasti produktivnosti dela in kvaliteti.
Seveda pa je bilo prvo tekmovanje čevljarskih delavcev tudi
izmenjava izkušenj in dosežkov, in kar je tudi važno, pomeni utrjevanje bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov.
Drugo tekmovanje bo v Sloveniji in to že naslednje leto. Torej, je na vseh nas, da se na to tekmovanje temeljito pripravljamo, ne samo v strokovnem pogledu, temveč tudi kot organizatorji.
N. 1'.
V osnovni organizaciji ZK DSSS izvolili novega sekretarja
Smučarski čev lji so pripravljeni za dolgo pot
Prvo proizvodno tekmovanje čevljarjev v Borovu
21. in 22. maja je bilo v Borovu prvo proizvodno tekmovanje jugoslovanskih čevljarjev. Skupno je nastopilo 94 tekmovalcev, med njimi tudi 17-članska ekipa iz Slovenije, v kateri so nastopili tudi trije člani našega kolektiva: Zofija Voljč, Lojze liurnik in Anton 1'intar iz Gorenje vasi. Med najboljšimi jugoslovanskimi čcvljarii, ki so nastopali v desetih disciplinah, so naši tekmovalci v svojih delovnih disciplinah dosegli naslednje rezultate.
Zofija Voljč je bila 9. v sestavi in šivanju zgornjih delov za proizvodnjo moške obutve: l.oj/e Burnik je bil 10. v montažni izdelavi spodnjih delov
obutve, medtem ko je bil Anton 1'intar 7. v sekanju gornjih delov obutve. Ti rezultati pričajo, da so se tudi naši tekmovalci dobro odrezali, še posebno če se zavemo, da so nastopili v konkurenci res najboljši in brez posebnih priprav. Ekipa Slovenije je bila prav tako solidno 3.
To so le skopi podatki o veliki manifestaciji jugoslovanskih čevljarjev, srečanju, ki pomeni mnogo več kot tekmovanje samo. Srečali so se delavci — čevljarji iz vseh jugoslovanskih republik, da se pomerijo med seboj v strokovnosti, ročnih spretnostih in poznavanju teorije. 1'rav go-
Mišo Čeplak je seznanil člane, da bo zaradi odhoda Srečka Erznožnika in Miša Čeplaka iz delovne organizacije ter zaradi premestitve Nataše Demšar v TOZD Proizvodnja, treba izvoliti nove člane sekretariata.
Člani so soglasni dali raz-rešnico starim članom sekretariata. Za novega sekretarja OO ZK DSSS so izvolili Rudija Rrvino, za njegovega namestnika Jerneja Peternelja, za evidentičarja pa Silvo Mrov-
'K
Clan sekretariata pa je še naprej Eva Dolenc — za IPD.
Naloge, ki čakajo OO ZK v bližnji prihodnosti bodo zlasti usmerjene v idejno-politič-no izobraaževanje:
—	obravnava še preostalih tem iz osnovnega programa izobraževanja
—	po možnosti občasna udeležba članov na seminarju z kandidate in za novosprejete člane ZK
—	obravnava gradiva za 12. kongres ZKJ
— organizacija program-sko-volilne in problemske konference ZSMS v Alpini
Pogovorili so se tudi o mladini, s čim jo pritegniti k delu. Možnosti je dovolj; delovna akcija ob izgradnji telefonskega omrežja in napeljavi elektrike delavcu Alpine iz Hlevnega vrha.
Delni zbori delavcev Alpine so dobro uspeli. V DSSS je bila udeležba precej slaba in zagotoviti bo potrebno, da bodo v prihodnje prišli vsi na takšne sestanke. Na sestankih morajo biti obvezno prisotni tudi vodilni delavci. Ugotavljali so tudi, da bodo komunisti morali še bolj sodelovati pri izboljšanju delovnega vzdušja in sodelovanja delavcev, kar naj bi razpravljali tudi na političnem aktivu.
Pri tem ne smemo pozabiti, da je sredstev za spodbujanje boljšega dela veliko. Tudi pohvale in priznanja lahko veliko pripomorejo, pa ustreznejše nagrajevanje in jasno tudi možnosti napredovanja ....
Sindikalna organizacija napreduje
dogovarjamo se - dogovorili smo se
Od nas samih je odvisen uspeh
»Že nekaj časa videvamo v tovarni človeka, ki nam je Že tlolgo znan — pa ne vemo ločno, kilo je; baje tlela v izvozu ■ ■ ■«
Tako so razmišljali mnogi delavci, zato smo tokrat obiskali Iztoka Čuka, tla ga spoznamo pobliže, in seveda njegovo delo tudi.
Iztok Čuk, vodja marketinga
» V tej panogi sem pravzaprav že od leta 1969, ko sem se zaposli! v Koteks-Tobusu. Študiral sem na komercialni, bil I leto v /l/i-gliji, kjer sem se izpopolnjeval v angleškem jeziku, sicer pa sem bil najprej referent za nabavo v MPM; kasneje sem odšel v komercialo in se začel ukvarjati s posli z.a Nemško demokratično republiko, kamor smo takrat prodajali zgornje dele obutve. Takrat sem tudi prvič prišel v stik z Alpino.
To sodelovanje se je kasneje še poglabljalo, saj sem bil v Koteks- Tobusu zadolžen za izvoz obutve iz Alpine. Skupaj z vami smo preživeli prve korake k uveljavitvi firme Alpina v svetu, saj vemo, da ste prej izvažali le pod imeni drugih uveljavljenih firm, kot so Tyrol, Rieker, Heier-ling . . .
Ni bilo lahko, kar se je v začetku poznalo tudi pri sami prodaji.
Tako sem se letos spomladi, ko sem se zaposlil v Alpini, kar hitro znašel, saj sem poznal že veliko ljudi, pa tudi razmere. Od
takrat pa sem spo'znal še druge stvari. Delavci v Alpini se v večini zavedajo, da je to njihov kruli, in to je dobro. Kes pa je, da imamo še pomanjkljivosti; razvoj še ni povsem izoblikovan in zato so sodelavci zunaj tovarne nujni. Drugo, kar mislim, da je pomembno; ljudje, zlasti strokovnjaki, bi se morali več učili tujih jezikov . . .
Moti me, da se posamezniki še ne zavedajo, da je tudi od njih odvisen končni rezultat dela, saj je vse zaman, če le eden v vsej vc-rigi naredi napako.
Postali smo priznan proizvajalec obutve v s vetu in lo pod imenom Alpina, zato moramo še bolj paziti, tla si ne porušimo zaupanja kupcev, saj je otl tega odvisno, kako bomo uspevali v prihodnje.
Za vse to pa ho potrebno izboljšati tudi notranji sistem sporazumevanja in odkritega dogovarjanja in seveda tudi izboljšali oblike stimuliranja dela.
Razčistiti bi morali pojem dobrega delavca«.
Kaj si lahko torej obetamo?
Zlasti v prekomorskih deželah se nam kar dobro obeta, če se bomo seveda izognili vsem, že povedanim pomanjkljivostim, bomo letošnje načrte izpolnili.
Težje je v Evropi, kjer smo z zahodnoevropskimi državami v neenakopravnem položaju zaradi 20% carine, kar ob istih pogojih pomeni, da moramo imeti 20% cenejšo obutev. Kje so torej rezerve, se ve . . .
Torej rezerve so nedvomno v organizaciji tlela, zato se moramo še bolj »odpreti« in kolikor je le mogoče izboljšati naše tlelo in poslovanje.
To je še pomembneje sedaj, ko bomo poslovali v še bolj zaostrenih razmerah, tudi glede plačil in podobno.
Kako ostali konkurenčen, je glavno vprašanje, ki si ga bi moral zastavljati vsak izmed nas, tako delavci v komerciali, pripravi, kot tudi delavci v proizvodnji«. /V. /'.
Le boljše delo - pogoj za vlaganja
Za razvoj maloprodajne mreže in obnovitev obstoječih prodajaln smo letos namenili več kot 40 milijonov din.
Ko sestavljamo plan, vedno vemo, kakšne so naše potrebe, na drugi strani pa moramo vedeti, koliko smo sposobni vlagati v tem letu. V letošnjem letu smo za investicije v MPM predvideli največ sredstev za nove prodajalne.
Kupili smo nove lokale v Našicah, Vukovaru in Arandje-lovcu. V Titogradu smo lokal kupili že lani, letos pa ga bomo usposobili in tu bomo do konca septembra že lahko prodajali. Zadnje čase veliko denarja potrošimo za nakup novih lokalov v mestu, kjer že imamo prodajalno zaradi rušenja ali odstopa prejšnjega lokala. Tako je v Ljubljani Ploščad Borisa Kraigherja, na Jesenicah, Domžalah in v Logatcu. V preteklosti smo že veliko investirali v nadomestne lokale. To je neke vrste prisila, če se hočemo obdržati na nekem tržišču. V tem primeru moramo vložiti veliko sredstev za le malo večji promet. Adaptacije obstoječih prodajaln pa so vedno nujne, če želimo obdržati neko raven kulturne in sodobne postrežbe in seveda raven že doseženega prometa. Take obnovitve so bile letos predvidene; v Žireh dve prodajalni, v Zagrebu III in Valjevu. Poleg tega smo predvideli tudi nekaj dopolnitev v tistih prodajalnah, katere naj bi začele prodajati športno opremo, in to Žiri I., Varaždin in Banja Luka, v novih pa na Jesenicah, Sarajevo II., Vukovar, Logatec in Tito-grad. To so predvidena vlaganja v nove in obstoječe prodajalne, kjer računamo, da bomo dosegli tudi večji promet. K temu prištevamo tudi tista sredstva, ki jih rabimo za tehnično opremo in vzdrževanje. Taka vlaganja so nujna, če hočemo razvijati MPM in jo obdržati na ravni konkurence. Zaradi ekonomske sigurnosti Alpine kot celote, bi morali v nekaj letih imeti sto prodajaln. To bi nam omogočalo dnevni pritok denarja, ki bi pokrival naše potrebe, hkrati pa bi postali dovolj resni kupci obutve naših dobaviteljev. Sedaj imamo probleme zaradi majhnih naročil po artiklu.
Izvajanje zastavljenega plana investicij v MPM za leto 1982
je do nedavnega potekalo več ali manj po predvidenem planu. Po novem zakonu o investicijah in po nastali situaciji v zvezi s stabilizacijo, smo nenadno v čisto drugačnih pogojih. Po seji družbenopolitičnih organizacij sredi maja in na seji delavskega sveta TOZD Prodaja, je bil sprejet sklep, da se v MPM ustavijo vse investicije, razen tistih, ki so že začete. To pa pomeni, da bomo lahko končali samo tisto, za kar smo že izločili sredstva na banko, po predračunu. Po novem zakonu o investicijah, lahko vložimo v investicije samo sredstva iz amortizacije, če hočemo vlagati kaj več, moramo to pokrivati iz poslovnega sklada. Poslovni sklad pa mora najprej pokrivati vse zaloge in ostale stroške poslovanja in šele potem, če vse to pokrijemo, preostala sredstva lahko porabimo za nova vlaganja v investicije. Pri nas poslovni sklad ne pokriva vsega, kaj šele, da bi ostala sredstva za investicije iz tega vira.
Ne preostane nam nič drugega, kot da se prilagodimo sedanjim razmeram in se usposobimo, da bomo lahko vlagali vsaj lastna sredstva.
Tako kot na vseh področjih poslovanja, se bomo morali tudi pri investicijah obnašati stabilizacijsko. Vse to bomo lahko dosegli le z boljšim poslovanjem, za kar pa so pogoji dokaj težki. Vsa prizadevanja v poslovanju morajo teči v smeri rentabilnega poslovanja in boljšega izkoriščanja obstoječih zmogljivosti prodajaln.
Ivan CAPUDER
Kako ustvarjamo
Za skladišče - začasna lopa
Če se sprehodimo po našem dvorišču, na vsakem koraku opazimo material večjega obsega, ki ga ne moremo shraniti nikamor. Tako se dela škoda, pa še izdatno kvari izgled našega okolja.
Zato je delavski svet TOZD Proizvodnja sklenil, da takoj zgradimo začasno leseno lopo v površini okrog 1500 kv. m.
Sredstva — okrog 9 milijonov din so že zagotovljena, zato upamo, da bomo lopo kmalu postavili.
CALLEJON DE HUAYIAS. P laguna Porta. 4,050 m.».m. Piramid. Gorciloio. 5 885 m.i.m Chocroro|u .it., 6,000 m.t.m. PERUVIAN SWITZERLAND lok. Parča, 13.288 It Pyramid Gorc!lo»o. 19.309 h Chocraroju Mit. 19.486 fi
iiLVn
OAl'hA. fW......v«o 2 i
.........Qj±....................2.M/...................
lutiai Lfi t"
.......lb tie PA............................
J Copyright 1978 : SwUi Foto S.A. Aportado 430 L Prohibido la l«prodwcci6rt. llmo.	'
Stane Stanonik in kolegi v škofjeloški odpravi v Ande so se nas spomnili
Iz naših prodajaln
Prodavaonica Zagreb I otvorena je 1954. godine, kao druga prodavaonica u MPM iza prodavaonice Sarajevo I i locirana je u centru grada tako zvannm za-grebačkom sitiju — trgo-vačkom centru.
Lokacija prodavaonice je dobra, ali su nedostatei u tome što ima vrlo male iz-loge i malu širino, tako da kod jaee frekvencije kupa-ca dolazi do velike gužve — pravih zagušenja, i normalno, time i do težeg posluži-vanja kupaca.
Bez obzira na sve te probleme naša je prodavaonica niz godina na prvom mjestu p«) višini ostvarenog prometa. Plan za ovu godinu je 48.000.000 dinara, za koji vjerujemo da čemo postiei, bez obzira na otežane uvje-te oko snabdjevanja, kao i pada kupovne moči.
(podišnji plan je razraden po mjcsccima i sezonskim gibanjima, tako da je najni-ži za mjesec august — 2 miliona dinara, da bi več za mjesec novcmhar bio 7 miliona dinara.
Naše očekivanje o prodaji, ako bismo postigli pro-
šlogodišnju parovnu prodaji! od približno 68.000 pari, osjetno bi bio premašen i financijski plan. Želja nam je da ove godine postignemo promet od preko 50 miliona dinara.
Uvjereni smo da bi naša prodavaonica mogla i treba-la dati i dosta veči promet od dosadašnjcg, ali je skla-dišni prostor jako ograni-čen, kao i da prodavaonica nijc najbolje funkcionalna i u derutnom je stanju. Zadnja adaptacija je izvršena 1969 godine.
Predvidenom adaptaci-jom u početku iduee godine, nadamo se da če se riješiti neki bitni problemi i da če naša prodavaonica ostvari-vati puno bolje poslovne rezultate.
U prodavaonici je zaposleno 14 radnika i to: Stje-pan Novoselec, Franjo To-lič, Josipa Vrbanc, Slavita Navračič, Zdenka Cinčič, Durda Zrinski, Koviljka Jagar, Ivanka Komin, Jadran Rajčič, Štefanija Valjavec, Milorad Sakan, Marinko Ceronja, Jadranka Kolaree i Nedeljka Dapič.
Kdo naj izbira material za zgornje dele
Zaostrene gospodarske razmere, predvsem pa omejen uvoz repromateriala nas mora še bolj spodbuditi za povečano odgovornost za boljše in učinkovitejše delo in gospodarjenje. To pa že pogojuje reševanje kopice starih in novih problemov, ki se pojavljajo v prikrojevalniei dan za dnem, i/ leta v leto.
Nekdaj smo se pritoževali zaradi izredno majhnih serij in preštevilnih artiklov, kar je povzročalo velik problem pri krojenju in kompletiranju sestavnih delov obutve, kar je tudi osnovni delovni proces v prikrojevalniei. Danes pa je za organizirano in plansko proizvodnjo »čudež«, da še lahko pod takimi pogoji delamo in oskrbujemo šest oddelkov šivalnic.
Naj vam osvetlim to samo z dvema od mnogih problemov, s katerimi se srečujemo že skoraj dva meseca.
Za tekaški program sekamo purko boks v barvi saphir, vendar ga ne dobimo včasih po dva do štiri dni niti m2, nato pa 100 do 200 m2. Tu se postavlja velik problem, kako v takih pogojih dela vsaj za silo reševati oskrbo šivalnic, da se ne pretrga repro-veriga proizvodnje. Kot drugi primer pa je problem enak prvemu. Za lahki program sekamo sandalo iz telečjega boksa v barvi beige, tu pa je še drugi problem, da je šivalnica vezana na določene stroje in dnevne kapacitete strojev. Primer z materiali pa je enak prvemu. Odmev na to je gotovo tak, vsaj pri nekaterih, ker ni dovolj nasekanih in pripravljenih sestavnih delov, češ da je za to krivo neodgovorno delo prikrojevalnice. Toda kot vidite, na takšen način oskrbe, to nikakor ni možno. Vprašanje
pa je, kako potem sploh še lahko šivalnice delajo? Prikrojc-valnica in šivalnica delata lahko le na ta način, da smo iz dneva v dan prisiljeni prerazporejati delavce in preusmerjati proizvodnjo na posameznih sekal-nih strojih na različne programe in materiale ter uvedbo treh izmen. Seveda se tu takoj pojavlja vprašanje storilnosti, učinka in zaslužka delavcev.
Moram pa priznati, da delavci v večini sprejmejo to z razumevanjem. Prav enak problem je z umetnimi in tekstilnimi materiali. Vse to pa v končni fazi še bolj pogojuje v nakate-rih obdobjih problem zadostnega števila delavcev. Delavci in organizatorji se trudimo, da stvari rešujemo, vendar pa si upam trditi, da ne pride do večjih zastojev zaradi tega, ker centralno sekamo in imamo možnost preusmeritve in večjo možnost izkoriščanja strojev. Sploh pa si ne morem predstavljati, kako bi lahko pri taki oskrbi z materiali delali v ozko specializirani prikrojevalniei. Verjetno bi bilo zastojev v celotni reprodukcijski verigi še mnogo, mnogo več.
Še in še bi lahko našteval probleme, omenil bi težnjo, to je kvaliteto in kriterij do materialov. Mislim, da smo organizirani in da vsak odgovarja za določeno področje svojega dela, zato naj velja že enkrat pravilo, da v oddelek mora priti material izbran za pravi namen.
Preprosto pa se dogaja, da mora delavec na strojih konkretizirati ustreznost materialov (kaširanje, debeline, širine, struktura, barve, itd), to vse nikakor ne sodi v dela krojenja. Problemi torej so in bodo tudi še v prihodnje. Mislim pa, da je naša naloga, zlasti še v tem trenutku, ko se moramo še bolj usmerjati v izvoz, da jih skušamo reševati in zmanjševati.
To naj ne bi veljalo le za delavce v neposredni proizvodnji, temveč še zlasti za organizatorje in vodilne ter vodstvene delavce. To pa terja več odgovornosti in zavesti ter varčevanja z ustvarjenimi družbenimi
sreds,vi- Lojze POLJANŠEK
razgovor za urednikovo mizo — razgovor
na temo: KRAJEVNA SKUPNOST V TEM TRENUTKU
V razgovoru so sodelovali: Vinko Markclj — predsednik sveta KS Žiri, Tone Oblak — predsednik skupščine KS Žiri, Bojan Starman — predsednik gospodarske komisije, Eija Cajnkar — predsednica komisije za zdravstvo in socialno skrbstvo.
Razgovor je vodil Nejko Podobnik, zapiske pa pripravil Mišo Ccplak.
1. Kako ocenjujete sedanji položaj v krajevni skupnosti, zlasti z vidika zastavljenih načrtov in vedno bolj omejenih možnosti?
Tone OBLAK:
Krajevna skupnost je napravila 5-letni plan, ki se ga držimo in delamo po njem. Seveda pa se kažejo tudi določena odstopanja v izvrševanju zastavljenih nalog. Zavedamo se, da je položaj v krajevnih skupnostih, podobno kot v delovnih organizacijah, vedno težji.
Z začetimi investicijami iz prejšnjega obdobja nadaljujemo, oz. jih dokončujemo. Nove pa začenjamo in bomo začenjali le, če bodo zanje zagotovljena finančna sredstva in pripravljena vsa potrebna dokumentacija.
Dobro je, da smo komunalo začeli urejevati že v prejšnjem, petletnem obdobju in da io v sedanjem zaključujemo. Če bi jo začeli šele sedaj, bi verjetno obstali na pol poti. Infrastruktura bo tako večinoma urejena, nekaj del pa bo verjetno treba prenesti še v naslednje obdobje.
Kako ocenjujete razpoloženje in ustvarjalno delovanje občanov pri uresničevanju zastavljenih nalog iz petletnega plana in letnega razvojnega načrta krajevne skupnosti?
Sodelovanje krajanov je v redu. Obstaja pa tudi manjšina, ki ni najbolj zainteresirana. Vsi krajani so željni napredka in vsak po svojih močeh pomaga
pri izvrševanju nalog ob komunalnem urejevanju. Niso pa vsi v enakem položaju — eni morajo bolj delati, drugi pa raje stoje ob strani in kritizirajo.
V čem bodo glavne zasnove za izpolnjevanje plana?
Predvsem bi tu omenil finančne težave in pa problem pomanjkanja potrebnih materialov. Tiste materiale, ki jih za gradnjo komunalnih naprav moramo nabaviti v tujini, bo vse težje dobiti, boljši pa je položaj z domačimi materiali.
Kako pa ocenjujete razmere v krajevni skupnosti s širšega družbenega vidika, z vidika družbenega standarda, samoupravnega dogovarjanja?
Naša krajevna skupnost je nekako specifična skupnost — je precej velika, ima določen geografski položaj in se zato kot celota malo bolj obravnava. Ne moremo izdvajati posameznih zaselkov ali vasi, temveč moramo gledati krajevno skupnost kot celoto. Včasih pride bolj do izraza delo v centru, gleda pa se, da se tudi okoliške vasi in zaselki razvijajo.
Včasih se v delovanju KS pojavijo določeni problemi, npr. na področju samouprave. To smo že večkrat izpostavili in iskali rešitve, kako položaj izboljšati — tako v sodelovanju z delovnimi organizacijami kot tudi preko vaških odborov SZDL.
Kje so še rezerve za boljše izkoriščanje finančnih sredstev?
Glede izkoriščenosti finančnih sredstev lahko rečem, da je
pri zahtevnejših programih tudi finančno pokritje drugačno. Če pa so ljudje zainteresirani in veliko sodelujejo pri delu, se lahko na ta način največ prihrani. Važna pa je organizacija dela in kdo je nosilec akcije.
Rezerve so tudi v možnosti organizacije mladinskih delovnih brigad, delovnih akcij, česar se doslej še nismo posluževali, čeprav smo že govorili o tem. Tudi osnovne organizacije mladine in šolska mladina bi lahko sodelovali pri raznih delih. Ne smemo pa pozabiti še na udarniško delo, ki je bilo včasih precej razvito. Dejstvo je, če bo finančnih sredstev primanjkovalo, se bomo morali posluževati teh oblik dela.
2. Prosimo, da ocenite izvajanje letošnjega razvojnega programa Krajevne skupnosti Ziri, s posebnim poudarkom na nekaterih ključnih akcijah. Kaj si lahko obetamo v prihodnje?
Vinko MARKELJ:
Na kratko bi lahko rekel, da plan izvajamo zelo slabo, ker še lanskoletnih del nismo končali.
Telefonija kot glavna investicija zelo slabo napreduje. Finančno akcijo nosi krajevna skupnost, investitor pa je PTT Kranj, s katerim je sklenjena ustrezna pogodba, da naj bi bila telefonska mreža zgrajena do krajevnega praznika v letu 1983 — ob 40-letnici osvoboditve Žirov.
Predvidena predračunska vrednost celotne investicije je 20 milj. od tega leta 1981 6 milijonov. Sredstva smo v celoti nakazali na PTT, letos 8 milij, in leta 1983 spet 6 milij. din.
PTT je z izvajalcem za lansko leto sklenil pogodbo v višini 7 milij. din in po tej pogodbi bi morali leta 1981 položiti zemeljske kable v celoti v središču — proti Novi vasi, Stari vasi, Dobračevi. To je osnova, da gradimo omrežje tudi do ostalih vasi. Dela bi morali končati že konec decembra, pa še sedaj niso končana. Prosili smo jih, naj vsaj pripravijo kakšno obvestilo za občane, a ne dobimo odgovora. Trdijo, da je dela ogromno. Vedeti pa moramo, da so pri teh sredstvih s 40% udeleženi občani (400 prijavljenih). Še danes pa ne vemo, kako bomo letos izkoristili planirana sredstva za telefonijo. Nimamo še predloga s strani PTT, kako investicijo čim prej in čim racionalneje izvesti. Ni še razčiščeno ali bomo delali v lastni režiji ali
ne. Izgovarjajo se, da kablov ni, ker grejo v celoti v izvoz. Po naših informacijah pa to ne drži povsem. Dejstvo je, če bomo hoteli z deli končati do oktobra 1983, bomo mnogo morali narediti sami — to pomeni kupiti kable, drogove in začeti z delovnimi akcijami. Kreditov nimamo, sredstva požira inflacija. S pomočjo strokovnjaka pa smo izračunali, da bi za preostalo omrežje (30 km) in priključke do hiš, stal material približno 8 milj. din. Ostalo pa bi lahko naredili povsem udarniško.
Lani pri telefoniji dejansko ni bilo nič narejenega in upamo, da bo letos bolje.
Kanalizacija predstavlja drugo večjo investicijo. Lansko leto smo tu precej naredili. Letos pa so predvidena dela v »Dražgošah« v vrednosti 2,11 milij. gre za ureditev ulične kanalizacije in priključkov za 23 hiš.
Na eno hišo tako odpade preko 90.000 din, od tega pa občani prispevajo 16.000 din ali 18%, ostalo pa prispeva KS in združenih sredstev. Na vsako hišo pride še 50 ur dela ter ureditev hišnega priključka.
Zadnje čase slišimo pripombe teh krajanov, kaj vse ne delamo prav. Poudaril bi, da smo pogodbo z izvajalcem del (Remont gradnje) sklenili 24. maja in do konca julija morajo biti dela končana. Posamezniki v tem naselju so se pritoževali, zakaj je KS zaustavila začeta dela. Krajevna skupnost dela sploh ni mogla zaustaviti, saj je bila pogodba sklenjena šele, kot sem omenil, 24. maja — prej stvari še niso bile jasne, ni bilo predračunov, ipd. Izvedeli pa smo, da je Remont na svojo roko začel z delom in ga potem tudi sam ustavil. Torej naj tudi sam nosi posledice, če je nasedel nepristojnemu človeku.
Mrliška vežica: Ostalo je vprašanje ureditve okolja, opreme in portala. Skupaj je predvideno za to 400.000 din. Sedaj se je deloma uredilo okolje, treba je poravnati tla in posejati travo. Z Remontom in šolsko mladino bomo to uredili v najkrajšem času. Portal naj bi bil urejen postopoma.
Razmišljati pa bomo morali, kdo bo upravljal mrliško vežico. Verjetno bi moral to prevzeti Remont, je pa vprašanje, če je kadrovsko sposoben to opravljati. Stališče sveta KS je da Remont nadaljuje z upravljanjem pokopališča in mrliške vežice. Predlagali smo jim že,
(Nadaljevanje na 8. strani)
razgovor za urednikovo mizo — razgovor
(Nadaljevanje s 7. strani)
da izdelajo pravila za upravljanje, a jih še niso naredili.
Tisti, ki s tem objektom upravlja, mora imeti določena pravila igre. Ta pa se sprejmejo na osnovi odloka o pokopališkem redu.
Urbanistična dokumentacija predstavlja rak rano posameznim gradnjam. Že več let smo si želeli, da bi se izdelala nove-lacija urbanističnega načrta, ki zajema področje od starih Žirov do Rakulka. Novelaci-jo izdeluje projektivni atelje Idrija in letos bo osnutek pripravljen.
Sedaj pa je bil v javni razpravi zazidalni načrt blokovne gradnje. Kot informacijo bi še dodal, da zazidalni načrt centra financira KS, zazidalni načrt industrijske cone združeno delo, zazidalni načrt individualnih in družbenih gradenj pa je stvar občine.
V zvezi z zazidalnim načrtom centra je naše stališče, da naj se najprej naredita blagovnica in pošta, potem bomo pa videli, če bo potrebna kakšna sprememba načrta. Za blagovnico je zemljišče kupljeno, rušenje se začenja in sprememb ne moremo delati. Ko pa bo enkrat blagovnica postavljena, se bodo mogoče pojavili novi investitorji za center. Nova avtobusna postaja je stvar SAP in Alpe-tourja, ki vzporedno dobiva tudi gostinstvo s predvidenim hotelom ob avtobusni postaji. Važno je, da zgradimo en objekt, do takrat pa ne moremo kaj prida spreminjati.
Ali svet KSže razmišlja o tem, kako izvesti določena dela v lastni režiji? Vinko MARKELJ:
Pod lastno režijo je mišljeno, da nekaj zgradimo sami. Npr. pri telefoniji mi lahko zgradimo celotno mrežo, postavimo drogove do vseh vasi. Izvajalce od zunaj bomo naročali le, če določenih del sami ne bomo sposobni narediti. Tudi material bi sami kupili. Za te posamezne gradnje, ki bi jih izvajali v lastni režiji, moramo imeti režijske odbore in pa nekega strokovnjaka, da nadzira delo.
PTT lahko rečemo, da bomo omrežje zgradili sami. Že sedaj delamo pri izkopih, ki jih opravlja Podjetje za avtomatizacijo prometa (PAP). Na žalost pa nam oni plačajo le 130 din za izkopani meter, mi pa moramo njemu plačati 400 din. Tu pa ni nobene logike.
Gradbeni odbor za telefonijo vodi sedaj razgovore s PTT, da bi dela prevzeli sami.
Nejko Podobnik: Če gledamo kot bralci, krajani, kritično sami na sebe lahko rečemo, da npr. hočemo videti nek zazidalni načrt, potem pa ne sodelujemo v javni razpravi ko ga imamo možnost videti in dati pripombe nanj. Vinko MARKEIJ:
Prav je, da imajo ljudje možnost videti zazidalni načrt in dati pripombe nanj ter da se hkrati izognemo vsem kasnejšim kritikam, da smo npr. pozidali rodovitno zemljo ali kaj podobnega.
Nejko Podobnik: Ali lahko podrobneje razložite stališče v zvezi z zazidalnim načrtom centra, da bomo najprej naredili blagovnico in pošto, potem pa po potrebi spremenili zazidalni načrt? Vinko MARKELJ:
Zazidalni "načrt centra imamo. Ko bo blagovnica zgrajena, pa se bo pokazalo, če bodo potrebne spremembe, često je narisano eno, zgrajeni objekt pa odnos do stvari spremeni. Tako smo se npr. ob izdelavi zazidalnega načrta pritoževali, da je premalo funkcionalnega prostora za parkiranje. Sedaj bomo pa videli, kaj je. Verjetno bomo morali posegati v nadaljnje rušenje za gradnjo centra. Tone OBLAK:
V	zvezi z blagovnico in gostinstvom bi dodal še to, da morajo vsi tisti, ki žele graditi v centru, oddati svoje programe, ki jih bo potrebno potem uskladiti. Takrat bomo tudi točno videli, kakšne površine bodo potrebne.
V	Žireh nekaj časa ni bilo posebnih možnosti, da bi organizirali delovne akcije. Pred-stoječa dela pa nam to vsekakor omogočajo, npr. izgradnja telefonskega omrežja do posameznih vasi in zaselkov. Lahko bi organizirali t.i. »weekend« brigade, ki bi opravljale delo od petka do nedelje.
Mišo Čeplak: Tu se ponuja tudi priložnost za društva, da kaj zaslužijo. V okviru društev lahko pripravijo delovno akcijo in za opravljeno delo dobe ustrezno plačilo. Glede na trenutno gospodarsko situacijo, ko dotacij ne bo lahko dobiti, je tak način pridobivanja finančnih sredstev velika priložnost za posamezna društva.
3. V težjih razmerah se bo zaradi splošne zaostritve znašla tudi krajevna skupnost. Kakšno sodelovanje predlagate, kakšne ukrepe, omejitve, spodbude?
Bojan STARMAN:
Posledice novega deviznega zakona bodo velike, od zastojev
dela do zmanjšanja dohodka ipd. Ti ukrepi ne bodo prizadeli le delovnih organizacij, ampak tudi krajevne skupnosti, ker bo treba z začetimi projekti nadaljevati, vendar stvari maksimalno racionalizirati.
Pozabiti bo potrebno na določene stvari, ki trenutno niso najbolj nujne in se o tem tudi pametno pogovoriti s krajani. Delovne organizacije sprejemajo ustrezne ukrepe, kako poslovati naprej in jasno je, če v delovnih organizacijah ne bo na voljo npr. niti sredstev za izplačilo osebnih dohodkov, se bo to odrazilo tudi pri nadaljnjem razvoju KS, pri investicijah.
Brez smisla je pričakovati, da bi naslednje leto imeli blagovnico, saj investitorji tega ne bodo mogli izpeljati. Sredstva se bodo prvenstveno usmerjala v proizvodnjo za izvoz.
V gorenjski regiji imamo nekaj velikih investicijskih zalogajev, zato bo za infrastrukturo po krajevnih skupnostih težko ali celo nemogoče dobiti kakšne bančne kredite.
Kot ekonomist bi z vidika ukrepov po delovnih organizacijah rekel, da je tudi v kraju nesmiselno reči, da bo telefonija brž sedaj narejena. Če pa bomo veliko dela opravili sami, organizirali delovne akcije, pa bo tudi ta velika akcija lahko tekla naprej.
Sprevideli bomo, da nekaj ne bo mogoče izpeljati za vsako ceno takoj, ampak bo potrebno gledati realno in v okviru možnosti.
Ali ima komisija za gospodarstvo namen pripraviti kakšne konkretne akcije, ukrepe, kaj storiti do konca leta?
Sigurno bo potrebno bolj konkretno diskusijo o posameznih stvareh. Sedaj tečejo po delovnih organizacijah razprave o tem, kako ukrepati, kakšne bodo posledice. Na osnovi jasne slike po delovnih organizacijah bo komisija lahko tudi izdelala konkreten program za razvoj kraja, v okviru finančnih zmožnosti gospodarstva.
Naredili bomo pregled vseh investicij — začetih in načrtovanih in razpravljali, kaj nam še manjka do uresničitve letnega plana ter na podlagi tega videli, kaj se da narediti.
Občane bo potrebno dobro seznaniti, kakšno je stanje v delovnih organizacijah ter kako poteka izvrševanje plana KS.
Vinko MARKELJ:
Že sedaj lahko obvestimo ljudi o tem. Investiciji imamo to leto 2 milij. din za kanalizacijo, kjer dela gredo h koncu,
ter 8 milij. din za telefonijo. V letošnjem letu, mislim, da še ne moremo biti prizadeti kar zadeva ta dela. Jasno pa je, da o zdravstvenem domu, pošti, blagovnici ne moremo govoriti. Za vse te nimamo planiranih sredstev, saj so investitorji drugi in vztrajati moramo, da te gradnje dobro izvedejo. Če bodo naše DO dobro poslovale tudi v zaostrenih pogojih, bo pa sploh dobro. Mi smo zavestno že pred časom znižali prispevno stopnjo delovnim organizacijam s 4,25 na 4% prav zaradi stabilizacijskih ukrepov. Bistvo pa je, da denar, ki ga imamo na razpolago, pametno investiramo. Če bomo več naredili v lastni režiji, bo ostalo več sredstev. Seveda pa takšen način dela zahteva od vseh nas več prizadevanj.
Če pa delovne organizacije ne bi imele sredstev za izplačilo osebnih dohodkov, regres za prehrano, letni dopust, ipd., potem tudi krajevna skupnost ne more pričakovati sredstev, kljub temu da imamo sklenjen samoupravni sporazum.
Nejko Podobnik: Delovne organizacije so morale popraviti plane, to velja tudi za celotno družbo, tudi za krajevne skupnosti. Poudariti pa moramo, da so največje rezerve v nas samih.
4. Na človeka ne smemo pozabiti nikoli. Seveda, če so skromne možnosti, moramo to delati z manj stroški. Kako se bomo ravnali v Žireh?
Lija CAJNKAR:
Zdravstvo in sociala sta dve veliki področji. Pri socialnem skrbstvu moramo ločiti krajane, ki imajo svoja sredstva (osebni dohodki, pokojnine) in tiste, ki takšnih sredstev nimajo. Življenjski stroški rastejo hitro, osebni dohodki počasneje. Zaostreni ukrepi poslovanja lahko povzroče, da bo npr. v kakšni delovni organizaciji potrebno plačevati 80% osebne dohodke. To pa hkrati lahko povzroči, da bodo družine, ki sedaj niso socialni problem, to postale.
Krajevna skupnost sredstev za ta namen ne zbira, ampak se zbirajo v okviru samoupravne interesne skupnosti. Druga stvar pa je, da imajo delovne organizacije strokovno službo, ki se ukvarja s področjem so-ciale. Zato o tem ne bi toliko govorila, ampak bolj o tistih krajanih, ki niso v delovnem razmerju. V Žireh imamo približno 600 upokojencev, 200 ljudi, ki so starejši od 80 let, 6 krajanov, ki nimajo nobenih
razgovor za urednikovo mizo — razgovor
sredstev. Vedeti moramo, da so otroci dolžni skrbeti za starše, ki se sami niso več sposobni preživljati.
V Žireh je tudi 28 krajanov, ki dobivajo socialno podporo. Kaj storiti, če bo ta problem postal še večji. Res je, da število ljudi brez sredstev v kraju upada.
Vsekakor se mora komisija za zdravstvo in socialno skrbstvo bolj povezati z našo delegacijo v SIS za socialno skrbstvo, ker edino po tej poti je možno ljudem zagotoviti socialno podporo. Komisija lahko skupščini SIS le predlaga socialno podporo za nekoga, več pa ne moremo narediti. Delegati, ki zastopajo krajevno skupnost v skupščini SIS, pa o tem lahko rečejo kakšno besedo.
Nejko Podobnik: Sredstev za reševanje takšnih problemov v občini verjetno ne bo nič več, kot jih je bilo doslej. Zato mora komisija v kraju verjetno delovati še v drugi vlogi, v vlogi organizatorja ljudi za reševanje socialnih problemov v okviru možnosti same krajevne skupnosti — pomoč ostarelim, varstvo, boljša družbena prehrana, ipd.
Lija CAJNKAR:
Letos je leto ostarelih. Naša komisija si prizadeva zaposliti v kraju medicinsko sestro prav za nego na domu. Na žalost pa ne vemo, kako bi to izvedli, oz. kje dobiti denar zanjo. Ugotavljamo, da je oskrba v domu ostarelih zelo draga. Ena sestra pa bi lahko tu veliko prihranila, če bi skrbela za ostarele krajane, ki ne morejo sami skrbeti zase, oz. tudi nimajo nikogar, ki bi lahko zanje skrbel.
Domove za ostarele plačuje sociala, če krajan sam tega ne more. Običajno pa gredo v domove tisti, ki imajo vsaj nekaj lastnih sredstev.
Trenutno imamo 5 takšnih ljudi, ki jim je naša pomoč res potrebna in ti žive večinoma v hribovitih predelih.
Položaj rešujemo ob sodelovanju s krajevno organizacijo rdečega križa v obliki enkratnih pomoči. To pa ni stalna rešitev. Kaj pa storiti v bodoče, je težko reči.
Nejko Podobnik: Komisija je verjetno najbolj pristojna da predlaga rešitev tega problema.
Lija CAJNKAR:
Probleme poskušamo reševati tudi preko šolske mladine, ki pa lahko le deloma pomaga tem ljudem.
Mi lahko storimo le to, da o položaju stalno obveščamo socialno službo v Škofji Loki
in v sodelovanju z njo poskušamo najti čim boljše rešitve. Nejko Podobnik:
Ali smo se kot krajevna skupnost sposobni dogovoriti, da bi npr. prestavili za en mesec neko gospodarsko investicijo, zato da bi pomagali socialno prizadetemu krajanu? Vinko MARKELJ:
Pri vseh elementarnih nesrečah so se ljudje izkazali. In če bi danes rekli, za nekoga je treba dati 10.000 din mesečno, ne bi bilo problema dati. Mislim, da ni človeka, ki pri tem ne bi sodeloval. Teh ljudi pa imamo tako malo, da jim večer življenja moramo zagotoviti. Če mu skupnost socialnega skrbstva ne bi mogla pomagati, bomo to uredili kot krajevna skupnost. Vsekakor pa je ideja o nastavitvi medicinske sestre za nego na domu zelo dobra in potrebna.
Lija CAJNKAR:
Medicinske sestre v kraju ne bi bilo problem dobiti. Ne vemo pa, kje najti sredstva za njene osebne dohodke. Del bi jih dala skupnost socialnega skrbstva, del verjetno krajevna skupnost.
Nejko Podobnik: V Žireh je 2000 zaposlenih in če bi vsak dal mesečno po 10 din, bi se lahko zagotovil osebni dohodek tej medicinski sestri. Vinko MARKELJ:
Še boljša varianta bi bila, da bi za takega človeka, ki se ne more preživljati, našli družino, ki bi skrbela zanj in njej dali del sredstev.
Lija CAJNKAR:
Dvakrat smo to že poizkušali. Dobili smo družini, ki bi skrbeli za oba krajana, toda sorodnikom ni bilo povšeči, da bi del denarja (3000 din) dobila ta družina, del sredstev pa bi namenili za oskrbo tega človeka.
Nejko Podobnik: Koliko pa se komisija ukvarja s problemi zdravstva v Žireh?
Lija CAJNKAR:
Dobro organizirano zdravstvo je zelo pomembno za združeno delo. Ni toliko bolniških izostankov z dela ipd. Če je v Žireh splošno zdravstvo še kar urejeno, je pa težje z zobozdravstvom. O tem problemu smo se že precej pogovarjali. Moram pa povedati, da je delo komisije bolj usmerjeno na področje socialnega skrbstva, kot pa na področje zdravstva. Več problemov imamo tam in položaja socialno prizadetih oseb nihče ne rešuje, medtem ko se s problemom zdravstva ukvarjajo tudi delovne organizacije.
Z zdravstvom se več ukvarjamo šele zadnje čase, ko smo ugotovili, da je treba nekaj storiti na področju zobozdravstva.
Nejko Podobnik: Verjetno bi komisija morala posvetiti pozornost tudi preventivnemu delovanju. Omenil bi nekaj pojavov, s katerimi se je potrebno ukvarjati: alkoholizem kot bolezen in socialni pojav, preventiva proti uživanju mamil, prosvetljevanje ljudi, da bi s svojim ravnanjem zmanjševali možnosti obolevanja, usposabljanje družinskih članov za nego na domu. Lija CAJNKAR:
V Žireh je včasih deloval kljub alkoholikov. Na komisiji smo se tudi dogovorili, da bomo preko sindikatov v delovnih organizacijah poskušali kaj narediti na tem področju. Takšni bolniki so v vsaki delovni organizaciji. Vendar ta naš sklep ni bil uresničen.
Kar zadeva nego na domu, je bil organiziran 80-urni tečaj v Žireh.
Vinko MARKELJ:
Razmišljali smo, da bi imeli urejen laboratorij v Žireh. Treba pa bi bilo narediti analizo, kolikšni so stroški, ko morajo ljudje za vsako takšno malenkost oditi v Škofjo Loko in izostati z dela.
Na osnovi te analize bi lahko postavili takšno zahtevo.
Lija CAJNKAR:
Dejstvo je, da je delo naše komisije preobširno, saj se moramo ukvarjati tako z zdravstvom, socialnim skrbstvom, kot tudi z otroškim varstvom. Komisija je že precej naredila, lahko bi pa seveda še več.
Mislim pa, da bi delovne organizacije, oz. njihovi strokovni delavci, ki se ukvarjajo s področjem sociale, morali najti stik z našo komisijo. Često se tudi zgodi, da komisija pošlje na strokovne službe SIS kakšno vprašanje, a nanj ne dobi odgovora. Verjetno bi tu naše delegacije v SIS morale odigrati pomembno vlogo.
Zaključek:
Obravnavana tematika je izredno široka, toda zanimiva in pomembna za vse nas. Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja razvoj krajevne skupnosti ne sme zaostati. Sredstev bo na razpolago malo, zato bo izredno veliko odvisno od nas samih, kako se bomo sposobni organizirati in z udarniškim delom, z delovnimi akcijami, poskušali čim bolj racionalno trositi sredstva oz. z malo denarja narediti veliko.
Človek mora ostati središče dogajanja in ne smemo pozabiti na tiste, ki so socialno ogroženi. Za marsikaj smo že prostovoljno združili sredstva, ali smo jih sposobni tudi za področje sociale?
Vsekakor pa so v kraju pomembna tudi druga vprašanja — izobraževanje, kultura, stanovanja, šport in rekreacija ipd., o katerih bi v bodoče morali prav tako spregovoriti kaj več.
Gostje iz Madrisia na promenadnem koncertu v Žireh
Važno je da vemo • Važno je da vemo • Važno je da vemo
(pocGciii 60 &&
V pokoj odhajajo
Spremenjeni otroški dodatki
Skupščina skupnosti otroškega varstva Škofja Loka je v februarju letos sprejela sklep o višini denarnih pomoči (do-kladov) in dohodkovnih pogojih v letu 1982. Sklep je začel veljati s 1. majem 1982.
Pravico do otroškega dodatka ima v znesku
1.	1.200,00 din mesečno vsak otrok, če je celotni dohodek družine v kateri otrok živi, oz. spada do 2.900 din mesečno na družinskega člana;
2.	850,00 din mesečno vsak otrok, če je celotni dohodek družine nad 2.900 do 3.700 din mesečno na družinskega člana;
3.450,00 din mesečno vsak otrok, če je celotni dohodek družine nad 3.700 do 4.200 din mesečno na družinskega člana
Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne pomoči se upošteva dejanski socialni položaj družine, v kateri otrok živi, oz. spada. Upoštevajo se vsi dohodki družine, ne glede na vir ali predpise, po katerih jih družina ali otrok ima.
Dohodek od kmetijske dejavnosti se upošteva v sedemkrat-
nem znesku katastrskega dohodka.
Občanu, ki s člani svoje družine živi na kmetijskem posestvu sorodnika, po katerem ima katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja, se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti, v kolikor ne dokaže, da tega dohodka nima, in sicer, če pride na člana družine, lastnika posestva, ki jih preživlja, več kot 7.000 din katastrskega dohodka letno.
Pravico do povečane denarne pomoči ima v znesku 1. 250.— din mesečno otrok, ki
ima edinega hranilca 2.450.— din mesečno telesno ali duševno prizadet otrok. Pravico do povečane denarne pomoči ima otrok, ki je upravičen do otroškega dodatka.
Za člana občanove družine se štejejo starši, ki jih občan in njegov zakonec preživljata, če dohodek starša ne presega 1.400 din mesečno, s tem, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteva v 4-kratnem znesku katastrskega dohodka.
Jernejka TRČEK
Sodelavcem: Nudi Šubic, Francki Košir, Danijeli Tratnik, Mariji Nagode, Eriki Pregelj in Dragici Gaberšek ob vstopu na novo življenjsko pot iskreno čestitamo in jim želimo sreče, zdravja in razumevanja v zakonu.
Med željami in možnostmi
Dolgoletnim sodelavcem Alojziji Mrlak in Ani Podobnik iz šivalnice; Stanislavu Mrlaku iz oddelka termoplastov in Antonu Kolencu iz skladišča, ob odhodu v pokoj želimo predvsem trdnega zdravja, dobrega počutja in zadovoljstva med domačimi ter lep spomin na prehojeno pot v Alpini.
Ob odhodu v pokoj so se zbrali pri direktorju: Anton Kolenc, Marija Kavčič, Stanko Mrlak, Cecilija Peternelj in Ana Podobnik
Kako je organizirano letovanje v letu 1982 ste si lahko ogledali na tovarniških oglasnih deskah. Zmogljivosti letovanja se niso povečale, premestili smo le tri prikolice iz avto-kampa Banjole v Medulin.
Večjih težav z ureditvijo obstoječih kapacitet za letovanje za letošnjo sezono nismo imeli. Letovalci prvih izmen bodo morali prvi dan prebivanja v prikolicah le-te temeljito prezračiti, ker so bile pač vso zimo zaprte. Sicer pa so odeje vse čiščene.
Sedaj imamo 9 počitniških prikolic, ob tem p^ seveda moramo vedeti, da se prikolice z leti izrabljajo in so kljub stalnemu vzdrževanju med sezono možne manjše okvare. Ce na take stvari naletite, nas takoj po končanem letovanju obvestite, da bomo stvari uredili.
Najmanj težav z organizacijo letovanja pa je v Umagu. Tu razpolagamo z desetimi počitniškimi hišicami, ki omogočajo prijetno in poceni letovanje, kar je za sedanje čase še posebno zanimivo, saj ljudje radi prihranijo kak dinar.
Komisija za letovanje je imela precej težav z razvrščanjem
prijav letovanja v posameznih časovnih obdobjih. Prejeli smo kar 229 prijav, od tega smo 182 prijav uspeli rešiti, sedem-inštiridesetim pa nismo uspeli ustreči, saj je bilo za letovanje v času od 14. julija do 14. avgusta včasih kar dvakrat več prijav, kot imamo zmogljivosti.
V letošnjem letu bo v Alpi-ninih hišicah in prikolicah letovalo le 13,67% naših delavcev. To pa nazorno pove, da imamo veliko premalo lastnih počitniških zmogljivosti, za zakup zasebnih sob pa ni interesa, saj so vplačila letoval-cev v tem primeru znatno višja. Poizkušali smo dobiti morebitne proste kapacitete drugih — iz občine Škofja Loka (delovne organizacije in počitniška skupnost), vendar so nam povsod ponudili le predsezono in posezono; to pa lahko rešujemo že sami s svojimi letoval-nimi zmogljivostmi.
Za predsezono in posezno se naši delavci običajno ne odločajo, saj vsako leto ostanejo ti termini v glavnem neizkoriščeni. Če bomo hoteli imeti več kapacitet med glavno sezono letovanja, to je julija in
Delovno razmerje v TOZD Proizvodnja so nastopili v obratu Gorenja vas: Marija Košir, Martina Oblak in Marinka Peternelj; v obratu Rovte Erika Marolt, v obratu Col: Viljenka Tratnik, Jelica Žonta, Marija Rupnik, Alojz Tratnik, Katica Černigoj, Marija Vidmar in Marija Trošt.
Delovno razmerje je prenehalo naslednjim delavcem v TOZD Proizvodnja: Tereziji Podobnik, Ani Podobnik, Alojziji Mrlak — iz šivalnice, Stanislavu Mrlak iz oddelka predelave termoplastov, Radu Bur-niku iz orodjarne in Nadi Cankar iz Gorenje vasi; iz TOZD Prodaja je prenehala z delom prodajalka Slavica Nakič — prodajalna Travnik in Dragan Dordevič iz prodajalne Novi Sad; iz delovne skupnosti skupnih služb so odšli: Srečko V mesecu maju 1982 je bilo Erznožnik iz službe za nagra-sprejetih v delovno razmerje 12 jevanjc in Vladimir-Mišo Cep-novih delavcev, z delovnim raz- lak iz službe za samoupravna merjem pa je prenehalo 10 de- in pravna vprašanja ter Anton lavcev.	Kolenc iz nabavnega sektorja.
Stana Bašelj iz kadrovske službe
insMOi
Važno je da vemo • Važno je da vemo • Važno je da vemo
Namensko varčevanje - pogoj za kredit
Opozarjamo vse, ki v prihodnjih letih nameravajo zaprositi za stanovanjsko posojilo v Alpini, da morajo obvezno namensko varčevati — isto velja za prosilce za družbeno najemna stanovanja. Pogodbe o namenskem varčevanju bodo zainteresirani
delavci lahko sklepali z Jugobanko preko naše kadrovske službe ali pa osebno na Jugobanki v Ljubljani.
Podrobne informacije dobite v kadrovski službi.
Več o tem bomo pisali še v Informatorju oz. naslednji številki.
Spoštovani bralec, bralka
Cena za preostale tri knjige bo objavljena najkasneje v začetku prihodnjega leta.
5.964,00 din v desetih obrokih po 596,40 din
Če kupec plača prve štiri knjige v 6 obrokih, dobi 7% popusta t.j. 417,60 din, obrok pa znaša 924,40 din.
Če pa plačate prve štiri knjige v enem obroku, dobite 15% popusta t. j. 894,60 din, celoten obrok pa znaša 5.069,40 din.
DARILO:
Vsak naročnik bo prejel kot darilo stensko politično karto sveta.
V novi enciklopedični zbirki bo v prihodnjih dveh letih izšlo sedem obsežnih, bogato ilustriranih knjig, ki so prava družinska enciklopedija znanja z vseh mogočih področij. Zbirka vsebuje naslednje naslove: Zemlja, Narava, Znanost in Vesolje, Človek in Stroji, Človek in družba, Zgodovina in kultura (v dveh knjigah). Prve tri knjige izidejo letos.
Plačilni pogoji:
Kupec nepreklicno naroča celotno zbirko sedmih knjig. Cena je določena za prve štiri knjige in znaša 5.964,00 din.
avgusta, bomo morali poiskati dodatna sredstya, saj so sredstva s katerimi trenutno razpolaga komisija za letovanje, premajhna, da bi lahko bistveno povečali počitniške zmogljivosti. Razpolagamo z 10% zneska za letni regres. Ta sredstva porabimo za regresiranje oskrbnih dni, vzdrževanje kapacitet, pogodbene obveznosti, skratka za vse stroške, ki so povezani z organizacijo letovanja. Tako nam na koncu ostane zelo malo denarja za nakup novih zmogljivosti. Zavedamo se tudi, da počitniške prikolice niso dolgotrajna naložba, saj se z leti izrabljajo. Poleg tega prikolic niti ne moremo kupiti, keriih za domače tržišče ni.
Ce bi hoteli dolgoročnejše rešitve za letovanja, bi se morali usmeriti v nakup ali gradnjo počitniškega doma ali pa počitniških hišic. To lahko ugotovimo že sedaj, samo če pomislimo na primer na Umag, ki nam nazorno pokaže, da se to najbolj izplača. Letno smo za zimovanje (vzdrževanje in ostalo) in namestitev ene prikolice v kampu, prispevali približno 7.000.— din (ostalo krijejo letovalci), medtem ko so edini stroški, ki jih imamo v
Z njimi je rasla Alpina
Umagu, čiščenje hišic in samo občasno manjša popravila.
Kako bomo letovali letos vemo, kako pa bo naslednje leto, pa je odvisno od nas vseh. Če bomo pripravljeni odstopiti letni regres za povečanje počitniških zmogljivosti, bomo vsaj za nekaj časa imeli rešen problem pomanjkanja letoval-■lih možnosti ali pa bomo iz leta v leto imeli na desetine prijav, ki jih ne bomo mogli ugodno rešiti.
Ilcrmina CANKAR
sec. Takrat smo z velikim veseljem vse dneve delali vsi, saj smo vedeli, da s tem ustvarjamo možnosti za izboljšanje našega življenja, ki takrat ni bilo kaj prida.
Tri sami gradnji tovarne je bilo prav tako potrebno večkrat priskočiti na pomoč in navdušeni smo doživeli 15. avgust 1948, ko je bila tovarna dograjena in odprta.
Medtem pa je delo seveda moralo teči. Bil sem prvi vodja mehanične delavnice, tja do leta 1952, ko je delo za menoj prevzel Jernej Mlinar.
S starimi stroji je bilo veliko dela, pa še sproti sem nakupoval stroje, ki smo jili potrebovali. Tudi z elektriko se je bilo treba ukvarjati.«
Kljub mnogim delovnim zadolžitvam pri gradnji tovarne in zahtevnemu delu pri obnavljanju in vzdrževanju strojev, pa je Rudolf še našel čas in v letih 1946 do 1947 opravljal še druge dolžnosti. Bilje blagajnik sindikalne organizacije, s čimer je bilo kar veliko dela, delal je pri gasilcih, bil komandir protiletalske zaščite, sodeloval pri Rdečem križu, prvi pomoči. . .
To svojo vitalnost je ohranil še vsa leta po upokojitvi leta 1959. Vedno nekaj dela tu in tam naredi kakšno košaro, popravi dežnik ali kaj drugega.
ljudje pravijo, da čisto poceni, skoraj zastonj.
Mi smo spoznali, da dela še nekaj drugega — skriva leta — saj jih je že kar ele-vetinsedemdeset. /V. /'.
» Takoj po vojni, ko smo v Žireh začeli ustanavljati delavnice«, pripoveduje Rudolf Kristan s Sela, »sem bil zadolžen za prostore za delo in material.
Delavnice v katerih smo delali pred vojno, so bile še prazne in poskrbeti je bilo treba, da je delo lahko normalno steklo, kolikor je bilo seveda tedaj to mogoče.
O kakšnih posebnih novostih pri delu takrat ni bilo govora, saj so bili stroji in oprema zastareli.
Leta 1946 pa smo delali Že v vseh nekdanjih delavnicah. Začele so se priprave na gradnjo nove tovarne. Mene so zadožili, da sem prevzemal material, ki so ga vozili med drugim tudi z Vrhnike, na primer opeko, cement in drugo. Poskrbeti je bilo treba tudi za zavarovanje gradbenega materiala, ki se ga je kopičilo vedno več.
Potem so kmalu prišli na vrsto temelji oz. izkopi. Spominjam se udarniških akcij, ki so potekale kak rne-
Mermina Cankar, referent za družbeni standard
Razmere v prometu so vedno bolj težavne. Tudi naši ljudje se pogosto znajdejo v neprijetnem položaju. Tole se je zgodilo naši 101 28. maja pri VVolfsbergu v Avstriji.
Od tu in tam
Od tu in tam
Od tu in tam
Slani' Čar se je zahvalil tudi dolgoletnemu kapelniku Dragu Kan-duču
Ob 35-letnici pihalnega orkestra
V počastitev 90-letnice rojstva našega umrlega predsednika Josipa Broza- Tita, ob Dnevu mladosti in ob 35-let-nici Alpine, je slavil svojo 35-letnico tudi pihalni orkester Alpina.
Pihalna godba sindikalne podružnice Tovarne športnih čevljev je bila ustanovljena že nekaj mesecev po ustanovitvi naše sedanje Alpine na pobudo tedanjega direktorja Vinka Govekarja in predsednika sindikata Julija Glihe.
obnavlja inštrumente in opremo in izpopolnjuje svojo organiziranost v okviru Godbeno-pev-skega društva Alpina.
Ob tej priliki je Pihalni orkester Alpina v sodelovanju s svojimi glasbenimi prijatelji, godbeniki in plesalkami iz Madrisia v Italiji, priredil v soboto, 22. maja slavnostni koncert v telovadnici osnovne šole.
Že ob 18. uri, ko je bila napovedana parada in prome-nadni koncert, se je od osnovne
Posnetek za zgodovino — pihalni orkester Alpine ob 35-letnici
Od tedaj je godba neprestano napredovala. 35 let nepretrganega dela, že lani so imeli tisoči nastop, tako si sedaj ne moremo več zamisliti prireditve, da ne bi nastopili naši godbeniki; vse to so rezultati trdega, toda uspešnega dela vseh, ki so ob pomoči, zlasti delavcev Alpine, vztrajno razvijali to zvrst kulturne dejavnosti delavcev.
Tudi danes pihalni orkester skrbi za svoj razvoj. Usposablja mlade glasbenike, da bodo lahko dopolnili orkester, sproti
šole do Marke ta zbrala radovedna množica, ki je navdušeno pozdravila zlasti plesalke.
Oh 20. uri so domači glasbeniki in gostje s plesalkami spet navdušili poslušalce, ki so do skrajnosti napolnili tribuno v telovadnici osnovne šole.
Pihalni orkester je pokazal ves svoj najnovejši repertoar popularnih klasičnih in sodobnih skladb in resnično zasluži vsa priznanja.
Ob tem smo tudi manj vešči poslušalci spoznali ne samo
Za dolgoletno požrtvovalno delo so godbeniki nagradili tudi svojega predsednika Vikija Žaklia. Priznanje mu je izročil predsednik konference OOZS Stane Čar
pa podelil priznanja našim godbenikom in gostom.
Priznanja so prejeli tudi Kajetan Novak, za 35 let dela v pihalnem orkestru, Ivan Reven kot najstarejši član pihalnega orkestra, Vikiju Žaklju pa so za dolgoletno organizacijsko vodenje dali priznanje sami godbeniki.
Gallusova priznanja je v imenu Republiške zveze kulturnih organizacij, podelil predsednik ZKO Škofja Loka Peter Finžgar.
znanje, temveč tudi, kako pomembno je, da sproti obnavljajo instrumente.
Za prijetno popestritev so spet poskrbeli glasbeniki iz Madrisia, ki gojijo bolj glasbo, ki ustreza plesalkam za njihove nastope.
Kot se ob takem jubileju spodobi, je spregovoril tudi predstavnik Alpine — predsednik konference OO zveze sindikatov Stane Čar, ki je čestital vsem nastopajočim, hkrati
Žirovee so še posebno navdušile plesalke
To je naš kraj
To je naš kraj • To je naš kraj
Prvi nastop mešanega pevskega zbora
8. maja sla Ženski pevski zbor DPD Svoboda Žiri in Moški pevski zbor Alpina spet obogatila iirovsko kulturno Življenje.
V dokaj pestrem in zahtevnem programu sla se oba zbora predstavila v najlepši luči, zlasti če upoštevamo, da gre za amatersko delovanje, ki zahteva veliko prostega časa in odpovedovanja za pevske vaje, zlasti pred pomembnejšimi nastopi.
Ta trud je bil tudi tokrat poplačan, saj so poslušalci spet napolnili iirovsko dvorano, kar pevcem pomeni največje priznanje.
Pa še ena zanimivost; ob zaključku koncerta se je prvič predstavil mešani pevski zbor, ki je zapel dve pesmi. S tem so Žirovski pevci naredili nov korak v razvoju amaterskega petja in lahko upamo, da nas bodo še pogosto razveseljevali.
Priznanjv najstarejšemu godbeniku Ivanu Revenu
Takole so zaigrali naši godbeniki ob svoji 35-letniei
Bronasto odličje so prejeli:
Janko Demšar, Marjan Ke-pec, Stanko Mlinar, Albin Šifrer Srebrno odličje so prejeli: Janez Miklavčič, Ivo Špa-rovec
Zlato odličje pa: Viktor Čadež, Ciril Godec, Ivan Jereb, Janko Rupnik in Anton Trček.
Skratka, doživeli smo spet enkraten glasbeni večer. Ni nas motila gneča, niti vročina, ne nič kaj koncertno urejeno
okolje. Združila nas je melodija in nas spet obogatila za kulturno doživetje.
Vendarle smo vsi obiskovalci v dvorani spet ugotavljali: izhod je skrajno neprimeren, preozek, pa še stopnišče ni osvetljeno. Kaj bi se zgodilo, če bi prišlo do kakšne nesreče in bi bilo potrebno hitro zapustiti tribune? Upam, tla ponovne pripombe mnogih ne bodo ostale le na papirju . . .
Nejko PODOBNIK
Moški pevski zbor Alpine se je predstavil z zanimivim programom
Pevke so spet navdušile
dopisujte S
Mešani pevski zbor je 8. maja nastopil prvič
To je naš kraj
To je naš kraj
To je naš kraj
Predlagano mi je bilo, da napišem nekaj o novi številki Žirovskega občasnika (ŽO), časopisa za kulturna in družboslovna vprašanja na našem koncu, ki se je nedavno že četrtič pojaviI med nami.
Kot urednik seveda ne morem in nočem niti samokritično niti samohvalno ocenjevali svojega tlela. Vseeno trdim, tla je četrti ŽO vsebinsko, oblikovno in tehnično boljši od prvih treh, pri čemer bi se rad zahvalil vsem sodelavcem za pomoč, domačim in tujim bratcem pa za dober sprejem.
Te vrstice torej niso ocena in sistematična predstavitev tudi ne. Vsebinska zasnova ŽO vam je ze poznana in lahko sami presodite, kako je uveljavljena v zadnji številki.
In če bi tarnal, kako krute finančne zadrege še zmeraj bremenijo izdajanje ŽO in kako skopi so še zmeraj viri z občinske ravni, bi se spel ponavljal.
Zapisati pa je treba, da se odnos naše krajevne skupnosti, ki nam daje dotacijo ter otlnos žirovskih in drugih delovnih organizacij, ki nas podpirajo, še posebej tako, tla v časopisu oglašujejo svojo dejavnost, vendarle izboljšuje. Tudi prodaja raste.
ŽO 4 postavlja med drugim in predvsem temeljna izhodišča za teoretično ob-
ravnavo in praktični spoprijem s problematiko var-" stva in prenove naše naravne in kulturne dediščine v komaj obvladljivem procesu urbanizacije Žirov, nadaljuje z zbiranjem gradiva o naši krajevni zgodovini in ostaja spodbujevalec (animator) naše literarne, likovne, fotografske in siceršnje umetniške produkcije (delovanja).
Ponovno pozivam k sodelovanju vse zainteresirane v prizadevanjih, ki so zdaj aktualna in o katerih bomo poročali tudi v pričujočem časopisu in na Radiu Žiri.
Vabilo k naročilu
Uredništvo časopisa De-lo-življenje nam omogoča, da v njem objavimo naročilnico na ŽO. Ker imamo na območju naše pošte (64226) še kar dobro organizirano prodajno mrežo, bi bilo odveč, če hi časopis pošiljali samim sebi in si tako naložili še dodatne stroške poštnine.
Zelo radi pa hi odprli naši reviji pol v svet; tudi zato, ker je njen temeljni namen, da prinaša novega duha na Žirovsko, »v prelepo dolino na koncu sveta« in obenem seznanja druge z dogajanji v njej.
Prepričani smo, da bi bili naši številni rojaki po svetu in mnogi prijatelji Žirov veseli te revije, če bi jo dobili v roke. Ker pa ne vemo, kdo vse so in kje živijo, naprošamo domačine, tla seznanijo svoje sorodnike in prijatelje po svetu z možnostjo naročila na ŽO. Posredujte jim priloženo naročilnico ali pa kar naročite revijo v njihovem imenu.
Čitlj ivo izpolnjeno naročilnico je treba (izrezali, nalepiti na dopisnico in jo) poslati na naslov: DP D Svoboda Žiri Uredništvo ŽO Stara vas 14 64226 ŽIRI
Seveda se lahko obrnete tudi name osebno.
Miha NA (jLIL
NAROČILNICA
Nepreklicno naročam ... izvod(-ov) ŽO na naslov:
Ime in priimek .................................
Naslov .........................................
Letno naročnino 200 dinarjev in poštnino (!) bom poravnal s splošno položnico na tekoči račun 51510-679-71031 (z oznako: za ŽO) najkasneje do 31/12-1982.
(datum)
(podpis)
Po sledovih črne roke
Pri Založbi Borec bo letos aprila že tretjič izšla knjiga Jožeta Vitlica PO SLEDOVIH ČRNE ROKE. Medlem, ko je prvi natis obsegal 580 strani, 160 fotografij in dokumentov, bo tretji obsegal 680 strani, 200 fotografij in dokumentov. Cena je 650 dinarjev.
Črna roka je bila najbolj divja, edinstvena tajna morilska organizacija, ki je v minuli vojni delovala samo v Sloveniji. Morilci so ime povzeli po tajni organizaciji, ki je pred prvo svetovno vojno delovala v okviru obveščevalnega urada srbske vojske. Tudi slovenska črna roka se je izcimila iz obveščevalnega urada komande če t niš ke vojske za Slovenijo in urada tajne domobranske obveščevalne službe.
O črni roki smo doslej vedeli bore malo, čeprav je ta pošast strahotno pustošila po naših krajih. Morila je matere Z več kot desetimi otroki, mlada dekleta, otroke in starčke, včasih kar cele družine.
Pisec podrobno opisuje zločine črne roke na Jesenicah, v Kranju, Ljubljani in njeni okolici, na Škofljici, v Pijavi gorici, na Turjaku, v Velikih Laščah, v Žužemberku, v Miriti peči, v Novem mestu, v Grosttplju, Višnji gori, v Trebnjem, v dolini Mirne, Šentrttperiu, Škocjanu, Kostanjevici pa vse do hrvaške meje, na Notranjskem od Brezovice, pa Vrhnike in Logatca do Trsta, v Polhograjskih Dolomitih do Žirov v okolici Litije in drugod.
Knjigo je možno odplačali v treh obrokih, naročite pa jo lahko pri Založbi BOREC z objavljeno naročilnico:
NAROČILNICA:
ZALOŽBI BOREC, 6100« LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 28 I
Naročam knjigo
PO SLEDOVIH ČRNE ROKE.......izvodov
Ime in priimek........................................................
Zaposlen pri............................................................
Naslov stanovanja..................................................
Knjigo bom plačal: po prevzemu, v I, 2, ali 3 obrokih ustrezno obkroži ali podčrtaj. Cena knjige je 650 dinarjev.
iBSIl
1....U .. ..1.™ 1.	..................41962
To je naš kraj
To je naš kraj
To je naš kraj
Dogovori med predstavniki KS in delovnih organizacij o pomembnejših vprašanjih so postali že dokaj pogosta in tudi uspešna praksa.
Tako so se sredi maja spet zbrali, da bi obravnavali težave s katerimi se srečujejo zdravstveni delavci v Žireh, med drugim tudi stanovanjske težave.
Ugotovili so, da Zdravstveni dom Škofja Loka do sedaj ni kaj prida vlagal v stanovanja v Žireh, tudi zato, ker si je vsak sam poskušal izboljšati razmere. To seveda ni vedno mogoče in v prihodnje bo potrebno več načrtnega sodelovanja, pri čemer so tako delovne organizacije, kot organi krajevne skupnosti Žiri, pokazali izredno razumevanje, ob tem pa računajo, da se bodo tako ravnali tudi drugi.
Drugo vprašanje pa je, kako v Žireh izboljšati zobozdravstvo. Vsi poznamo ne samo neprijetno, temveč zdravju škodljivo dolgo čakalno dobo za zdravljenje, kar tudi ne gre v prid sedanjim razmeram.
Tega smo se v Žireh že dodobra zavedali, saj je na primer Alpina že lani spomladi sklenila poseben samoupravni spo-
Tovariški pozdrav
joi. vidic 61000 Ljubljana I Povšetova 104/d > tal. 454-898
razum o svobodni menjavi, s katerim za silo rešujemo položaj.
Po normativih Žirovcem pripada 1,5 celotne zobozdravstvene ekipe. To pomeni, da bi naši delegati morali zastopati stališče, da si izborimo kritje stroškov vsaj še za pol ekipe, medtem ko bi za drugo polovico ekipe zbrali sredstva v Žireh.
Alpina bi šele tedaj lahko odstopila od samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi, in lahko bi upali, da bomo ob dobrem delu otroške ambulante in dveh ekip za odrasle, kmalu »poravnali zobozdravstvene dolgove« za nazaj in se lotili le sprotnega zdravljenja in seveda preventive.
Ta varianta je tudi praktično izvedljiva, še posebno zjito, ker bo domačinov, tako stomatologov, kot tudi ostalega osebja, dovolj. To pa tudi pomeni, da ne bo stanovanjskih težav. Prostor za delo in opremo pa je tudi zadovoljiv.
Na vrsti so torej dogovori. Vsi skupaj bomo morali poskrbeti, da bomo pri našem prizadevanju dosledni.
Nejko PODOBNIK
Žirovski planinci in planinski vodniki smo se dogovorili, da bomo še bolje načrtovali izletniško dejavnost.
Izleti in pohodi bodo po težavnosti namenjeni vsem kategorijam planincev: cicibanom, pionirjem, manj in bolj izkušenim planincem in najstarejšim.
V delovnih organizacijah organiziramo krajše in manj zahtevne izlete, ki so namenjeni predvsem članom kolektiva in njihovim družinskim članom.
Potem pa so tu še organizirani izleti po markiranih transverzalnih poteh, tako bodo izletniki v nekaj letih lahko prehodili katerokoli od osmih transverzal v Sloveniji.
Letos bodo še naslednji izleti:
PREDSEDNIKU 10 00 SINDIKAT* ALPINA ŽIRI,
prad prvin aajea bo po aadaih letih ia tretjič Izšla aoja knjiga Po aladoTih črna roka. Bila ja I. februarja letos priporočana tudi v Informacijah RS ZSS za obveščanja t združene« dalu. Okall 40 glaail dal. organlza -olj ja objaTilo priloženi apla z naročilnico. Kar ja r knjtfei opisani rellko dogodkov tudi iz Žlrov, vaa proaia, če lahko to objavita v vašaa glaailu Id če lahko organizirata zbiranja naročnikov, aaj sea jaz v založbi vztrajal, da ja traba oaogočltl naročilo knjiga na tri obroka. V priaaru, da boata v tea aalalu kaj atorlll, al pošljite an izvod. Naročikllca lahko pošljeta na naalov založbe ali na aoj naslov.	^ j y
RISNJAK BLEGOŠ LEPA GLAVA SNEŽNIK
RAZOR PLANINA— ČRNA PRST— POREZEN
ROBANOV KOT — KOROŠICA—SKUTA— KOKRŠKO SEDLO
PRISOJNIK
JEREBICA
ROMBON
GOLAKI
Izlet za vodnike
Izlet v neznano
JALOVEC
RATITOVEC
LISCA — dan planincev
ROBIDENSKO BRDO— POREZEN—LABINJE— CERKNO
STORŽIČ
TOŠČ— OSOVNIK
KUMROVEC—BOHOR
BAZA 20
Okrog Žirov — tradicionalni spominski pohod
19.6. 20. 6. 27. 6.
4.	7.
10. 7,—11. 7. 17. 7,—18. 7.
25. 7.
25.	7. 1. 8. 7. 8.
14. 8,—15. 8. 22. 8.
29. 8.
5.	9. 12. 9. 19. 9.
26.	9. 3. 10. 10. 10. 17. 10. 24. 10.
J. Fakin A. Kolenc F. Oblak
M. Praprotnik
S. Dolinar
V.Eniko P. Žakelj
T. Kokelj Š. Mauri
M. Oblak R. Podobnik M. Pečelin
F. Reven
Š. Mauri
M. Poljanšek M. Praprotnik J. Fakin
M. Pečelin
A. Kolenc J. Bekš F. Temelj
S. Dolinar J. Bekš
V. Eniko M. Dolenec I. Pečelin Š. Mauri V. Podobnik
I. Pečelin F. Reven V. Podobnik F. Reven
IO PD ŽIRI
Več za zobozdravstvo
Planinski izleti za vsakogar
To je naš kraj
To je naš kraj
To je naš kraj
Dolga desetletja so se vašča-ni Ledinice borili za nov most, saj dotrajani leseni ni prenesel tovorne obremenitve, četudi je bil s svojo streho idilično počivališče. Les in drugi gradbeni material so morali namreč preko tega mostu prepeljati le z lažjo konjsko vprego. Sedaj so te nevšečnosti odpadle in čez novi most, ki je bil zgrajen s pomočjo družbenih sredstev, sedaj vozijo težka tovorna vozila z lesom in gradbenim materialom v obe smeri. Ta pomembna pridobitev se že kaže v nadaljnjem razvoju vasi, kar bo pripomoglo, da bodo mladi ostali v vasi. Sedaj so že skoraj pozabljena negodovanja in protislovja v zvezi z lokacijo in ob uresničevanju tega življenjsko važnega objekta.
Ker vas ni imela dobrega televizijskega sprejema, so v drugi polovici lanskega leta postavili na Kokljevo hišno sleme televizijske antene, do koder še sega dober televizijski signal. Ta signal je ustrezno ojačan in izboljšan. Signal so s prostozračnim kablom napeljali do vaških hiš. Menda jim je bolj ustrezal kabel po zraku, kakor pa da bi ga vkopali v zemljo, kar pa bodo še lahko storili, če se bo pokazala potreba. Sedaj imajo po vseh domovih dober televizijski sprejem na vseh treh kanalih. Lahko rečemo, da imajo na Ledinici prvo kabelsko televizijo v Žireh.
Letos so se lotili obnove vodovoda. Do sedaj so vodne zmogljivosti še zadoščale, vendar z nadaljnjim razvojem vasi in povečano uporabo vode, je bilo treba misliti tudi na to. Pod Breznico so napravili novo vodovodno zajetje, betonirano in zavarovano z železnimi vrati, tako da se vsa vzdrževalna dela opravijo znotraj, kar je tudi predpisano.
Od zajetja pa do rezervoarja nad ledinško cerkvijo so položili nove močnejše vodovodne cevi. Zbiralnik ima prostornino 15.000 litrov, kar zadošča za enodnevno porabo vode. Se-
NE POZABIMO
veda je zbiralnik, prav tako kot zajetje, zavarovan z betonskim plaščem in železnimi vrati pred nepoklicanimi in tako ustreza vsem higiensko sanitarnim zahtevam. V vasi so vgradili pet hidrantov, kar pride prav pri morebitnih požarih v vasi.
Trije vaščani so se izurili in predstavljajo gasilsko trojko, kar zadošča za prvo gasilsko posredovanje. Sedaj ko so vgrajeni hidranti upajo, da jim bo Gasilsko društvo Dobračeva kmalu odstopilo še najnujnejšo gasilsko opremo.
V sili vaščani še vedno lahko uporabijo stara manjša zajetja, vendar so ti vodni viri omejeni ter nekoliko manj higiensko zaščiteni.
Obnova vodovoda jih je veljala kar okoli 18 starih milijonov, od katerih so polovico zbrali s samoprispevkom, polovico pa je prispevala Krajevna skupnost Žiri. V to ceno pa niso všteti stroški izkopa in prostovoljne delovne ure, kar znese še precej več.
Prihodnje leto se nameravajo lotiti še kanalizacije, saj sedanji sistem odplak ne prispeva k ugledu vasi. Tudi elektriko nameravajo obnoviti in jo položiti v zemljo. Telefon pa je tako po planu krajevne skupnosti predviden za prihodnje leto.
Da ne pozabim omeniti; vaščani so, in tudi drugi prebivalci Ledinškega zvona, pod vodstvom prejšnjega župnega upravitelja, pomagali pri obnovi in zaščiti zunanjosti le-dinške cerkve, jo zaščitili pred propadanjem, saj je to lep in zanimiv kulturno-zgodovinski spomenik.
Pri tem so obnovili med drugim podporno zaščitni zid pri cerkvi, bakreno streho, žlebove in drugo.
Pa še imajo načrte in upajo, da bodo še kaj naredili . . . Prepričani smo lahko, da bo to res, saj če se ozreš naokoli, vidiš na Ledinici in okolici že sedaj veliko novega.
Ivan REVEN
Pomagajte nam razvozljati, kdaj je ta slika nastala in kdo so godbeniki na sliki
Humor
Hvalisanje
Sodobni slikar se na razstavi hvali: »Slikani le tisto, kar vidim!« Eden izmed obiskovalcev pa pikro pripomni: »Bolje bi bilo, če bi videli tisto kar slikate!«
Darilo
Jaka ima rojstni dan. Prijatelji premišljujejo, kaj bi mu kupili. Nekdo predlaga dobro knjigo. »Nima smisla,« meni Bumbar, »saj sem videl, da že ima eno!«
Opozorilo
Pred šolo je bila postavljena velika tabla z napisom: »Pazite, da ne povozite naših učencev!« Spodaj je bil pripis z rdečo kredo: »Raje počakajte na naše učitelje!«
»DELO-ŽIVLJENJE« je glasilo ALPINE, tovarne obutve Žiri, Stara vas 23, n. sol. o., ki ima v svoji sestavi: TOZD Proizvodnjo, TOZD Prodajo in Delovno skupnost skupnih služb. - Ureja ga uredniški odbor: Anica Govekar, Rado Kavčič, Anton Eniko, Srečko Erznožnik, Ivan Reven, Mišo Čeplak, Anu-ška Kavčič - tehnični urednik, Nejko Podobnik glavni in odgovorni urednik. - Izhaja mesečno, naklada 2000 izvodov. Fotografije: Bri-gita GroSelj. Tisk TK Gorenjski tisk, Kranj
Na Ledinici ne mirujejo