iNajve čji slovenski dnamfl^^ v THmženih državah Vdja za vse leto > • Za pol leta • . « • Za Ne* York celo leto Za inozemstvo celo leto $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 GLAS The largest Vf' Da3y List ^slovenskih idelavcev v Ameriki the United States Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3,1879. NO. 107. — ŠTEV. 107. TELEFON: COKTLAXDT 2876. NEW YORK, SATURDAY. MAY 7. 1927. — SOBOTA, 7. MAJA 1927. VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV. Za odpravo generalnih stavk in strokovnih unij v Angliji. ČE SE ANGLEŠKI VLADI POSREČI NAKLEP, BODO IZUGBILI DELAVCI SKORO VSE SVOJE SVOBODSČINE Predloga, ki se obrača proti generalni stavki in strokovnim unijam, je bila sprejeta pri drugem čitanju. — Delavska stranka je vložila dvesto amendmentov. — Govor Filipa Snowdena. LONDON, Anglija, 6. maja. — Drugo čitanje vladne predloge glede strokovnih sporov in strokovnih unij je bilo zavrženo včeraj zvečer v poslanski zbornici sredi precejšnjega razburjenja. Po štirih dneh debate je dobila vlada večino 2 1 5 glasov glede zadeve, o kateri se priznava, da je najbolj sporna točka zakonodaje, kar se jih je u-vedlo v zadnjih letih. Tekom drugega čitanja so pričeli člani predlagati amendmente za komitej-Ški stadij, ki se bo pričel prihodnjo sredo. Izpre-membe v predlogi so predložene za vlado, konservativce ter za delavske in liberalne člane. Splošno se pričakuje, da b o spravil vladni amendment generalno stavko v cilj predloge. Delavska stranka je vložila dvesto amendmentov, o katerih priznava, da so uničevalnega značaja. Liberalni amendmenti pa hočejo izčistiti in omejiti predlogo. Najbolj važni govor tekom včerajšnje debate je bil govor Filipa Snowdena, prejšnjega delavskega finančnega ministra. Snowden se je dvignil nad enostavno obštrukci-jo in njegov ostališče je bilo stališče starejšega državnika, kateremu se gnusijo "tepci in hipokriti", ki predlagajo predlogo kot kos uspešne zakonodaje, in oni, ki jih podpihujejo z divjaštvi. — Glavni hinavec, — je rekel, — je bil Sir John Simon, liberalni odvetnik, ki se je tekom včerajšnje debate pobotal s konservativci. Po mnenju Snowdena je predloga nepotrebna, ne le nepostav-na in nepraktična. V odgovor na vprašanje, če odobrava generalne stavke, je rekel, da so po njegovem mnenju generalne neumnosti, ne raditega, ker so krivične, temveč ker so neuspešne. Nobene nemoralnosti ni v poskusih, da se prisili vlado storiti kako potrebno stvar. David Lloyd George je izjavil, da bi ne bila predloga skrčila generalne stavke niti za eno uro. Navedel je podrobne pomanjkljivosti predloge, katere so imenovali že drugi govorniki ter trdil, da ne sega daleč preko svojih nominalnih ciljev, a je jasna. Med industrijalci ni nikake zahteve za tako postavo, — je dostavil, nakar je prosil ministrskega predsednika, naj bo tako drzen kot možje iz Locarno in naj ne zapusti poti miru ob prvi zapreki. BIVŠI ANGLEŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK Pekinška posvarjena OGORČENJE RUSKIH DELAVCEV JE PRIKIPEL0 DO VIŠKA Moskva je v posebni poslanici posvarila vlado v Pekingu. — Usmrčenje jetnikov bo najbrž imelo usodepolne posledice. — Se nikakih poročil o ženi Borodina. HENRY H!U.t*. W«:H O C/ H a m say McDonald iti njegova hči sia obiskala predsednika Cool idge-a. Na levi je angleški poslanik v Washington*!, Sir E>ine Howard. GRAY JE BIL POPOLNOMA POD VPLIVOM MRS. SNYDER Gray je priznal, da je bil popolnoma obvladan od svoje ljubice. — Mrs. Ruth Snyder je predstavil kot svojega zlega "demona". NICARAGUA SE JE POMIRILA V Niqaragui se je pričel bližati mir. — Liberalci se nočejo boriti proti Združenim državam. MANAGUA, Nicaragua, 6. maja. — Čeprav se je včerajšnja mirovna konferenca med Henrv Stimpsonom. posebnim odposlancem predsednika Coolidga, in generalom Moncado, vrhovnim poveljnikom liberalnih sil, izjalovila, jc vendar izjavil Moncade. da je pripravljen odložiti orožje, če vztrajajo Zdr. države pri tem. Nekemu zastopniku Associated Press je rekel Moncadn: — Vem, da bi Združene države nastopile proti nam, ee bi nadaljevali x boji. Pripravljen sem na Konferenca male an-tante. Za sredo maja določena konferenca Male antante je bila odgo-dena na dan 30. maja. ročiti svojim četam, naj odlože svoje orožje ter ga izroče vojaštvu Združenih držav. Ker predstavlja nadaljni obstoj Diazovega pred-sedništva glavni pogoj programa Združenih držav, ne moremo nuditi nadaljnega odpora. Ne bomo pa podpisali nobene mirovne pogodbe, ki bi vključevala tako klavzulo. Vsled močnejše sile smo prisiljeni prekiniti svoj boj. Ker bo nastal vsled tega zopet mir, bom skušal prispevati k zopetnemu u-stanovljenju reda, da bodo dobili liberalci pri volitvah leta 1928, katere bodo nadzorovale Zdraže-. ne države, »legitimno in pošteno kontrolo. V križnem zaslišanju, kateremu' je izpostavil Orava zagovornik",laTek V *VOjem ravl,a»J« * moril-Ruth *nvder. odvetnik Wallace I"1 110<"'L V VS°b 'ln!",h UhM™!i »,a je zagovornik prisilil Grava poka-'"1 0DUIJati "^edi Grava. ,4-ii • ti ■ t ki je postal faktično državna pri- zati, kako je izvedel prvi udarec 1 „ .j. 1 4 v. , !<-a proti obtoženi, ki je bila nekoč z okensko utežjo proti Albertu' . _ Snvderjll njegova ljubica, čeprav mu je po- ^■o^to priskočil na pomoč zagovor-Preje je pod vodstvom svojega J ni k S»nvdcrjeve. prejšnji sodnik zagovornika, odvetnika Millerja..Hazelton. Enkrat je Wallace vpra-navedel do konca svojo povest o sal Grava, — kajti Gray je vedno moriliicin dejanju. Povedal je, ka-!pričenjal svoja izvajanja z bese-ko je Mrs. Snyder sežgala par dami: — "Izpil sem par šnopsov', predmetov, med njimi njegovo o-J— "če ve za en dan v zvezi s slu-lcrvavljeno srajco, kako je pokri-J čajem. ko ni do.sti pil*' e Xagli od-la utež s pepelom in kako ga je; govor >e je glasil: — "Vedno sem pozvala, naj ji pomaga oviti krog, pil. odkar sem poznal Mrs. Snv-vrafu moža žico, ker je domneva-1 der". la. da ni se popolnoma mrtev. J Gray je izjavil pozneje v krlž-Grav je rekel, da se je troselinem zaslišanju, da je od onega od preobilo zavžitega žganja in da j trenutka naprej, ko ga je Mrs. ni mogel storiti ničesar več. Nato Snyder naprosila, uai preizkusi je baje spravila v nered sobo terlspalni prašek, katerega je hotela ga je pozvala, naj jo udaril po nato porabiti na svojem možu, do-glavi, potem ko jo je povezal. On bro vedel, tla je popolnoma pod pa se ni mogel odločiti za to, —'vplivom od njene osebnosti ali je rekel. — nakar je v vseli podrobnostih opisal >voje potovanje PEKING, Kitajska, 6. maja. — Zastopnik kitajske vlade v Moskvi, Ceng Jen, je obvestil zunanji urad v Pekingu, da je sestavila sovjetska vlada poslanico, v kateri se ostro obrača proti ravnanju z Rusi, ki so bili aretirani pri napadu na poslopja sovjetskega poslaništva. Poslanica izjavlja, da je izvedela Moskva za namen, da se procesira Ruse pred vojnim sodiščem, i ki lahko odredi takojšnje usmrčenje, kot se je zgodilo z nekaterimi kitajskimi komunisti. — V takem slučaju, — se glasi v poslanici, — bo vprizorila sovjetska vlada primerne korake. Ti ugovori so imeli posledico posebno konferenco severnih oblasti. Iz zanesljivega vira se poroča, da se zavzema večina za deportacijo ujetih Rusov, med katerimi se tudi nahaja žena Borodina, katero dolže, da se je zarotila proti severni kitajski vladi. Poročilo, da vključujejo ugovori sovjetske vlade tudi Mrs. Borodin, je bilo tukaj zanikano, kar je smatrati za migljaj, da se bodo s tem slučajem posebej bavili. v Syracuse, aretacijo v naslednjem jutru in nato sledeče priznanje. Na vprašanje odvetnika Wallace, je navedel Gray, da je odložil v morilni noči. pred povratkom Snyderjeve družine, svoja očala, ker se je bal boja. Wallace ga je nato pozval, naj odloži očala ter mu dal dolgo, težko utež s pozivom, naj natančno pokaže, kako je izvedel "dva u-darea". Tako Gray kot njegov zagovornik Millard sta takoj protestirala. ker je govoril Wallace o dveli udarcih. Z utežjo v obeh rokah. kot se drži bat pri baseball igri, se je Gray dvignil, dočim so se na njegovem čelu pojavile znoj-| ne kapljice, da pokaže, na kakšen! način je izvedel udarec. Ni pa | mogel zamahniti, pač pa spustil utež navzdol. Odvetniku Wallace se je posrečilo dokazati Gravu, da je kljub pijanosti, s katero se izgovarja, pokazal presenetljivo jasen prev- (Nadaljevanje na 2. strani.) V splošnem prevladuje tukaj še vedno velika negotovost glede u sode Tiorouinove žene. MOSKVA. Rusija. G. maja. — Neki zastopni sovjetskega zunanjega urada je izjavil včeraj, da narašča med delavskimi masami ogorčenje vspriČo napadov na sovjetske na]trave in ruske državljane v severni Kitajski. Razvoje ] zasledujejo z največjo pozornostjo, — je rekel, — ter dostavil, da ima naročilo, zanikati vsa poročila glede vojnih pretenj ali repre-salij napram severni Kitajski. Izza odpoklicanja poslaniškega štaba po napadu na poslopja sovjetskega poslaništva v Pekingu od strani vojaštva Tang Tsolina ni bila poslana v Peking še nobena formalna poslanica. LONDON. Anglija, 6. maja. — Soglasno z Exchange Telegraph poročilom iz Hongkonga je doživel general Kaj-Šek poveljnik konservativnih ali nankiške naci-jonalistične stranke, več porazov. Iz F ueova je odšlo 4000 mož o jačenj za Kaj-.Šeka. Kaj-Sek sku šii še vedno priti do sporazuma ' generalom Sun Čang Fangom, severnim vojaškim voditeljem. MEDNARODNA KONFERENCA Belgijshji min. predsednik THeunis je otvoril mednarodno ekonomsko konferenco v Ženevi. ŽENEVA, Švica, 5. maja. — Mednarodna gospodarska konferenca, ki je bila sklicana v namenu, da Stabilizira gospodarske razmere po vsem svetu, je bila včeraj otvorjena v reformacijski dvorani. Navzočih je bilo približno 1500 delegatov, predstavljajo- Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denai-ja nam je treba poslati, da poskrbimo v .stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem piestn. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpoštevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din... 500 .. .. $ 9.40 Lir ... .. 100 ... ... $ 5.95 Din. . ... 1,000 .. .. $ 18.50 Lir .. 200 ... ... $11.60 Din. . ... 2,500 .. .. $ 46.25 Lir ... .. 300 ... ... $17.10 Din. . ... 5,000 .. .. $ 92.00 Lir ... ... 500 . .. ... $28.00 Din. . ... 10,000 .. .. $182.00 Lir ... .. 1000 ... ... $55.00 najkrajšem tea ter Za pošiljatve, ki presegajo DesettisoC Dinarjev all pa rivatiaoC Lir dovoljujemo poseben zneska primeren popust. Nakazila po brzojavnem pisma izvršujem« v računamo za stroške $1.— FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, Pbooe: CORTLANDT 4687 New York, N. Y. Posebni podatki. Pristojbina za izplačila ameriSkih dolarjev v Jugoslaviji in Italiji znaša kakor sledi: za $25, ali manji znesek 75 centov; od $25. naprej do $300. po 3 cente od vsakega dolarja. Za večje svote po pismenem dogovoru. KO JE BIL ¥ BLAZNICI GA JE OKRADLA Ženska je spravila svojega moža v umobolnico ter se polastila njegovega posestva. DEKLIN. Nemčija, 5. maja. — Gospa (.i u nt en je dobila od nekega zdravnika certifikat, da je njen sedem in šestdeset let stari mož, od katerega je živela ločeno osem let. brezupno blazen. Poslala ga je v umobolnico in tekom prve noči so ona in njeni sinovi popolnoma opleuili njegovo stanovanje. S postavnega stališča ni mogoče napraviti ženske odgovorne za intrigo, s katero je bil oropan njen mož prostosti za eno noč hi je tudi ni mogoče obdolžiti tatvine. Ker je navidez vsako dejanje odobreno od postave, se je pojavilo le vprašanje, kako bi se moglo preprečiti ponovitev takih slučajev. Po preiskavi, katero je vprizo-ril v umobolnici superintendent v teku 24 ur, prepisanih po postavi, je bil Gunl en proglašen duševno nenormalnih, a nenevarnim za javnost, vsled česar je bil izpuščen. Načelnik umobolnice ni našel nobenega nereda v ravnanju ravnateljstva zavoda. V družini von Gun t en je bilo trinajst otrok. Pred desetimi leti je vzel oče v hišo 14 let staro n-čenko in ostala je tam kljub protestom matere in otrok. Po ločitvi von Giint°na in njegove žene je postala ta deklica njegova gospodinja ter je pomagala upravljati mlekarno. Noben otrok ni ostal pri očetu, katerega so dolžili krutosti. Von Gunten je dobil pismo od sanatorija, naj se oglasi glede kon-trakta za dobavo mleka in odšel je tjakaj v spremstvu svoje gospodinje. Ivakorhitro sta bila v poslopju. so von Gunten a zaprli v celico. Žena. ko je prvi mož je umrl vsled blaznosti, je opazovala vse to iz sosednje sobe ter dobila nato hišne ključe. Gunten je rekel, da je bil duševni napor prečute noči v družbi blaznežev preveč za njegovo starost ter je vložil tožbo proti azilu, ženi in sinovom. Prebivalstvo *pa vznemirja dejstvo. da bi se lahko vsaka zlobna oseba poslužila istega sredstva proti sovražniku ali pa izvedla rope na tak način. čih 46 narodov, med temi sovjetsko Rusijo. Predsednik konf renče, Theunis je rekel v svojem otvorilnem nagovoru, da mora konferenca v prvi vrsti preiskati gospodarski polo žaj po svetu, da bo mogoče ugotoviti vzroke sedanje nestabilnosti. Treba se je nadalje pečati z ekonomskimi tendencami, ki lahko izvajajo vpliv na svetovni mir, ter posebno posvetiti pozornost in tarifnih politik in mednarodnih industrijskih dogoorov. Umaknil resignacijo. ATENE, Grško, 6. maja. — Grški predsednik Kcradouriotia je zopet umaknil svojo resignacijo. t • ^ GLAS NARODA, 7. MAJA 1927 r= GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) SaWr, president. ___Louis Benedik, treasurer. P i ace of L»iLsiims.- of the corporation and addresses of above officer«: Cortiandt St.,_ , Borough of Manhattan, New York City, N. Y. ~rO L A S NAR ODA" (Voice of .the People)__ Issued Every Day Except Sundays and Holidays._ mu ljubimcu petdeset tisoč dinarjev nagrade in.debelega prasca, če ji spravi moža spoti. In njen ljnbimee ga je ustrelil. Malo zato, ker je bil v Evo zaljubljen, malo zastran lepe nagrade 50,000 Din., malo pa zastran debelega prasca. Med ljubeznijo, denarjem in svinjarijo vlada nekake sorodstvo. To se je že neštetokrat izkazalo. Posebno se izkazuje to pri procesu, ki se vrši sedaj v New Yorku proti Mrs. Snyder, ki je s pomočjo svojega ljubimca Grava spravila svojega moža na oni svet. Zn ct'io leto velja list za Ameriko in Kanado ..........................$6.00 7.,i pol It ta ..............................$3.00 /,i č< trt h ta ............................$1.50 Za \ew Y or k ti celo let o. ...$7.00 Za pol leta ................................$3.50, Za inozemstvo za celo leto ..$7.00 j Za -not leta ................................$3.50 Dopisi. Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "iitax No rod a" uhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobenjejo. Denar naj se Mat'fivoli ptršiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da .se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.___ "GI-AS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone; Cortlandt 2876. DAN MATER Mati! — Beseda sladka., prepolna miline, izgovorjena v srcri in boli. Nladka, — ko se sklanjaš nad zibeljo svojega nebog- ijenčka; jiirpolua miline, ko Tvoja roka poboža utrujeno glavi« o spivega otroka. Te k lire tvoj otrok v brezskrbni sre«v-i ? Mati! Kdo opiše Tvojne tajne, kdo jih razume, ko ilri.tiš v pričakovanju in ljubezni? Ko Te kliče Tvoj otrok v brezskrbni sreči? A ko se utrgajo dnevi bolesti, ko pade križ trpljenja na Tvaje uboge rame, mati? Takrat ostane v Tebi vsa Tvoja moč.. . Mogočna, silil.-! hraniš svoje dete! Nir- te na ustavi na Tvoji poti, nič ne premaga Tvoje noči — neustrašeno hitiš za svojim ciljem. Mati! Kako ubogi in mali bi bili brez Tvoje ljubezni. Tvoja ljubezen je kakor solnce, oživlja nas, opore nam daje za težke ure življenja. Lažje je trpljenje, manjša je bol ob Tebi., mati. liožajore so Tvoje besede, resnično sočutje sije iz Tvojih oeL In ko ugasnejo te oči, ko se črna zemlja zgrne nad Tvojim telesom, mati! Takrat ni ver umevanja, ni več ljubezni za Tvoje o- 1,-oke. S teboj leži pokopana ljubezen in sreča. Kdor pa še sanja o njejr zajoče prevaran. . . ZNAČILNA DEBATA V (Jlasilu K. S. K. J. se že dalj časa vrši jako značilna (ii l)ata glede poprava, dozidave oziroma nove graditve Jednotinega doma in urada. Padajo dokazi in protidokazi, ki so več ali manj utemeljeni. J < >liet je za prezidavo oziroma dozidavo, d očim .je < 1< v eland za preselitev in novo zgraditev Jednotinega doma v kateremkoli kraju, edinole v Jolietu ne. V vsaki številki (ilasila je debata bolj ostra. Zadnjič se je bil glavni predsednik Mr. Grdina tako i/p«.zabil, da je predsedniku jolietskega društva zabrusil tale poklon: » "< lovek bi Vam lahko rekel, da ste pravi natolce-valee, ker pišete nekaj, kar vam zatemneli duh narekuje in sodite vse po sebi, kakor vi mislite." In isti gospod Ci rdi na je dosegel višek megaloman-tva /. besedami: "Udarjati mene, se pravi udarjati Jednoto!'' naši sodbi je prezidava le nekaka krinka, pod katero je izbruhnil odločilen boj med dvema nasprotujočima si strankama v K. S. K. J. (re za boj med konservativnim elementom, ki ga zastopa Joliet, in med modernim, ki ga zastopa Mr. Anton Grdina. Ker pa ni vse dobro, kar je moderno, — posebno v t. ;a slučaju ne — bi bilo po naših mislih dosti boljše, če bi zmagal konservativni element. KOLIKO JE VREDEN ZAKONSKI MOŽ? Koliko je vreden zakonski mož, ki je še pijanec povrh tega i Na to vprašanje je odgovorila Jugoslovanka Eva Jelič i a Novega Sada. »žrt-pijattPa se je naveličala, in je obljubila svoje- Cleveland, O. Dovolite mi, , Marv Penko, roj. Mraraor, v starosti 43 let. Doma jp bila iz Selščka pri Ilepru-iijah. Tu zapušča žalujočega soproga in enega sina. Pokopana je bila dne 1 maja. Prizadeti družini iskreno sožalje! Kakor blisk se je raznesla vest po naselbini, da je za pljučnico umrla Miss Prances Roper v najlepši starosti 21 let. Zanjo žalujejo stariši, bratje in sestre ter o-stalo občinstvo. Dobroznani rojal^ Frank Lovše, stanujoč na 1015 Hortley Ud. se je ponesrečil. Bil je ozebljen na nogi. kar je povzročillo zastrup-Ijenje krvi. Radi tega so mu zdravniki odrezali nogo. Sedaj se nahaja v Providence bolnišnici. Doma je iz žnžemberskega okraja. Želimo mu, da se kmalu povrne domov k svoji družini in prijateljem. Žal, da bo brez noge. Roja-koni se pri po i oča, da ga obiščejo v bolnišniei. Poročevalce. Žiri, Jugoslavija. Potom pismene pošte poslani mi ček za $38.00 sem sprejel in Vam sprejem s tem potrjujem. Obenem sem pa tudi potrdil darovateljiei gospe Ivani Majnik, Box 435, Ren-ton, Wash. Ker je potreba radi poplave tukaj silno velika, pride vsaki še tako skromen dar jako prav, in bi bilo želeti, ako bi se še kdo drugi kaj nas uboge Žirovce spomnil. Z vsem spoštovan jam A. Primožič. Chicago, m. Precej časa že ni nobenega dopisa iz naše Chicage, zato hočem jaz malo popisati tukajšnje razmere. Z delom se ne morem prav pohvaliti, ker so delavske razmere bolj pod ničlo. * Ko so se vršile zadnje volitve ža ^župana, je novo izvoljeni župan Thompson delal veliko reklamo, kako se bo, ko bo on izvoljen, dobro delalo v Chicagi. Ker pa že poznamo take reklame pred volitvami, se držimo tistega pregovora, ki pravi, da obljubiti in storiti je preveč. Pred kratkim je društvo "Gorenjec" priredilo svojo spomladansko veselico. Zabava je bila zelo živahna. Veselice so se udeležile tudi članice ženskega kluba "Bled". .Pri po zna t i moram, da ženski 'klub "Bled" zelo lepo napreduje. Priporočam ga Slovenkam v Chi-cagi, da pridno pristopajo v ta klub. Vplačevanje je zelo nizko. v slučaju bolezni ali smrti pa le vsak dolar prav pride. V kratkem času se bosta podala na obisk v staro domovino: Frank Matičič z družino in Joseph Petrič z družino. Želimo jim srečno potovanje in veselo svidenje! Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam ! Poročevalka. PAZITE NA VELIKE 4- t Želodec—Ledice—Srce—^-J etra GLENN HiCKS JE 0BD0LŽEN BRATOMORA Glenn Hicks, ki je obtožen umora, j e glavni dedič posestva svojega brata, Clifford Hicksa, odvetnika iz St. Louisa. Prejšnji kaznjenec tudi prijet. ST. LOUIS, Mo., 6. maja. — Gleen Hicks, ki je pričakoval največ dobička od smrti brata Olit'-forda M. Hicksa in William Davis, prejšnji kaznjenec, ki je bil zapleten v kupčijo z ukradenimi bondi, sta hiljj ohdolžeua umora Cliffords Hicksa. Clifford 1 licks je bil družabnik prejšnjega govKmerja KI I iota Majorja. Glenn Ifu-ks je bil glavni dedič njegovega posestva ter zavarovalnine v znesku $365.000. Glenna sumijo na temelju dejstva, 11 a je pred kratkim pregovoril Clifforda, da mu je izročil velik del zavarovalnine. Glenna je par ur pred njegovo aretacijo navedla Miss Ida Sin-well, tajnica Clifford Hicksa, kot moža, ki ji je telefoniral v nedeljo zjutraj ter ji rekel, naj gre v poslopje Commerce Trust Co. kjer je imel Clifford svoj urad. Domnevajo, da je bil eden mož, ki so prišli v poslopje ob petih zjutraj, štiri ure predno so našli truplo Clifford Ilick&a na neki samotni eesti v St. I^oni.s okra ju. Da omogočimo nalaganje denarja pri nas na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" tudi deci naših rojakov, smo se odločili sprejemati vloge od $1.— naprej. Vse vloge obrestujemo po . mesečno obrestovanje. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Peter Zgaga ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU AMERIŠKA ZGODOVINA V MAJU. M ATERJNSKI' DAN. (8. maja.) Leta 1014 je kongres Združenih držav potom skupne resolucije Senata in House določili drugo nedeljo v maju kof "materinski dan" (Mothers' Day). V zmisiu tega sklopa je predsednik .Wilson izdal proglas, s katerim je poxval javne urade, naj tega dne razobesijo narodne zastave z javnih po- ljansko h*to se je izselilo iz države Michigan v Cnnado 28čiča. ček v gumhnici na čast materam in obdarujejo matere s cvetlicami. - Evropske vesti. Polet francoskega letalca. PARIZ. Francija, G. maja — Francoski letalec Siiint Romait j»j pričel včeraj s poletom iz Senegala v Brazilijo. Dom Lenina kot muzej. LENINGRAD, Rusija, (i. maja. Iliša v Široka j i ulici, kjer je bival Lenin v prvih dneh novemberske Vse leto ga ni bilo med svoje prijatelje, po trinajstih mesecih je pa prišel — sveti Bog, kako se je izpremenil. Pot mu je curkoma lil s čela. bil je razkuštran. zamazan, razburjen kot da bi pobegnil iz blaznic Ko je prišel k sapi. je začel pri. povedovati: — Vsaka stvar ima svoje meje. Itudi potrpežljivost jo ima. In pri- objava nemškega pro-jj;1tclji. verjemite mi, jaz imam ve- Danes j-» pa pri kipelo. k° sva objava, da je našel metodo, kako'ni niti enkrat sku- hala večerje. \ e«lno sem kuhal ZNANI NEMŠKI KEMIK UMRL Svoje časno j e vzbudila sorja Miethe-j a veliko1 r,ko moTO ranljivosti i i . I pa prikipelo. do viška. \ pozornost, da se mu je da izpremembe živega srebra v zlato. izpremeniti atomsko l^zo elementov in da se mu je posrečilo iz- Afera Snyder. revolucije, bo sedaj izpraznjena in vsi prebivalci se morajo preseliti. Vlada namerava napraviti tam Leninov muzej. Globina morja. BERLIN. Nemčija. 6. maja. — Soglasno z neko objavo nemške admiralitete je izmerila križarka "Enwlen" na poli z otoka Celebtj v Nizozemski Indiji v Nagasaki, na Japonskem.' oceansko globino 34.416 čevljev. Največja dosed a j z mm a globina je bila 32.644 čevljev, na iztočni obali Japonske. !jaz.. Kuhal večerjo in zajtrk ter • m.,-1.1^,-.;*; i i * 'posodo pomival. Vsak teden nn- l premenitt živo srebro v zlato, je 1 niluL.un(lf;i0 £. • , .krat sem ]>oribal stanovanje. Dva presenetila \ es svf»t. je ninrl ne-! 1 . „„,inn „., .-i- j tedna pc poroki me je naučila pe- nniino na srmi ihoi. po mali oj)«-' 11 r;J(,jjj j rilo likati in nogavice krpati. \ sa- | ko jutro sem ji prinesel kavo na Znanstvenik, ki je bil star ar, poHt(.ijo. Vedno sem delal in vos zaslužek sem ji dal do zadnjega centa. Toda niti enkrat se ni.-»"in let je. bil profesor kemije na ber-' linskem tehničnem zavodu. Potom* svojega preiskovalnega dela je bila barvna fotografija in imel sj mjslj| . __ Revica ima Z otrokom • je več patentov jrledr — —' ?s . . . proizvajanje nih barvah. j„a je pa ona prjjeiai jP takoj Njegova metoda glede izpremi- utihnil. Par noči ga je nosila po njanja teže atomov _ potom viso-jsobi, in olroiV je zaspalo. Ko se krh električnih udarcev ni bila spravljam zvečer k počitku, opa-rtikdar sprejeta, a bil je prepričan,'zim na stolu poleg postelje mojo da je bila izprememba izvršena.!nočno srajco, vso pošito s špicami A'< »iki stroški, zvezan/ z izpremi-'in pisanimi pankeljci. njanjem potom električnih tokov. — No. kaj je pa to? — sem jo so preprečili, da bi postala njego- začuden vprašal. — tOrok se te bova metoda prektične vrednosti, a ji, — je rekla — pa sem ti to nabil je nverjen, da se bo pojavila {šila, da ga boš lahko ponoči na-praveata revolucija v sedanjih J fulal. — Kako nafnlal? — sem jo idejah dede kemične materije, če'vprašal. — In. no. če bo jokal, ga Premogarji proti Labor stranki. PEORIA. Ill , 6. maja. — Pred log, naj se podpira stvorjenje dr Inju dejanja pa je nosil Gray ro- žavnte ji»*en*k<» ,>like. ki .»va jo Kila je podobna livadi sp..mUd:. Pozen čas je bil. Rdečeharvni solnčni žarki, zadnji žarki zahajajočega solnea. so se kradli v iz-mrzli park. V tistsm času je pr-i g|. lala ni'kfN* oba. ti in — jaz.../«' I«w» pre 1 nami v najpe.rrejš n j šla Olga sama na grobišče in zr-Na lahko pihljala sapa, kn.lwvah. ki vabi: pridi! trgaj cvet- la vprašujoče v praznino. prazn Zdelo se ji je, da je slišala ne- sva dospela na holm pred bor >- j<"- dokler je še <"as! vim gozdičkom. I Vse to je Ivo vedel in videl, j kje roganje. Ozrla seje naokoli. ro je čutil, njen ponos njeno končno pa se je ]>omirial in se Jf ill; nepremično, le poglel IJobr ti je uhajal zdaj sem zdaj tja. J odpornost, ka.lar je mimogrede In ko si našla, kar m hotela. p;>- poljubil zlate njene kodre, kadar v.rhila si me k sebi in pokazala 'je mimogrede zrl v one oeurujo-sliko, ki mi je ostala v spominu. Zal da nisi videla toliko ko jaz; žal, da si zrla do razstanka io predse. <-e Oei. lil". znova zagledala v praznino, gledala vprašujoče, pričakujoča nečesa. Tedaj pa se je zazibalo drevje, za vršilo je v vršacih, padali so poslednji listi, padali počasi, in ve- Železniška nesreča med Zalogom in Laza mi. Xa progi med Zalogom in La-Italijani se zanimajo za zami se ie pripetila strahovita nesreča. čije žrtev je postal 28-letni Sirijo in Palestino. — V Palestini in Mezopotamiji bi imeli laški izseljenci dovolj prostora. , RIM. Italija. 5. maja. —Pjozor-' proti domu. Okrog 5. zjtraj je o- „ . . ....... i I pazil progovni obhodnik. ki kon- nost tukajšnjega časopisja m po- , v . , .. . „ . ii v • , , . trolira progo. da lezi med Zalo- I it ionih krogov vzbuja članek lor-1 . T , , , , , v ,. [jJftm m Laza mi ob tiru pod kole- ria Kotli mere, ki je bil objavljen -J , , ,- , , , . nom odrezana človeška noga. Ne- pondeljek v londonskem "Dailv , . . . . , . Ar i. /„ . . , * Kaj metrov naprei je naletel se na -Mail, i lanek poziva Anglijo, naj . , , ' . , r ... .... . , , truplo, v katerem je spoznal to- odstopi Italiji svoja mandata nad' „ . „ . vansa Zavrla. Truplo je bilo stra- žek-zniški zavirač. Josip Zavrl, doma iz Laz. Zavrl je bil v službi na zaloški postaji. Po službi se je nekaj časa zamudil v Zalogu ;ned znanci., nakar je ponoči odšel po progi ma je s Teni k°rakom hotela do komentirat ljubezen do svoje rod bine in na najodločnejši način ma nifestirati pripadnost k našemu štev in gledališč, priljubljena gospa Tsune-ko Skuškova, roj. Kondo, torej simpatična »Taponka je pred nekaj meseci svojemu presenečenemu soprogu izdala svoj sklep, da želi radi njega ni svoje nove domovine sprejeti tudi njegovo vero. kar za -Japonko pomeni za nas skoro nepojmljivo žrtev. Nenavadno inteligentna da- Palestino in Mezopotamijo. Predlog Daily IMaila je prvo priznanje potreb Italije, da najde prostora za svoje preveliko prebivalstvo. ter da nudi nekaj upanja, da bo deležen ta važni problem primerne pozornosti. hovito razmesarjeno. Pod kolenom sta bili odrezani obe nogi. vrh tega pa je bilo še polno drugih težkih poškodb. Kateri vlak je povozil Zavrla in kako je prišlo do nesreče, še ni OČKA, NE POZABI! "Ne pozabi, očka, ko >e boš vračal proti domu. - * o j > i k lekarnarju ter prinesi domov Trinerjevo Grenko Vino!" Vsaka dobra go-spodinja gleda v »hrambo za zdravila, ker noče biti brez tega iz-bornega domačega sredstva, ki Zlatorumeno klasje se je ziha-jter jih je prinašal pod Olgine no- Zakaj si ni.si ogledala takrat lo semtertje, ko sem hodil mimo ge. borov, zakaj nisi hotela slišatT žitnih poljan. (iorclo je žito v j Zasmejala se ji' Olga; smejala pestili, ki je bila slišna nekje v sr Incu in vsak k lasek, hrepene" o-: se je in z njo se je smejalo vse. M'i-dini borovega gozdiča ... . krepčila. je nestrpno čakal ne Vsa. I Vse se je t-ogalo, ona sama se je Le z.t liip hi žele tvoje pilsot-j Rešeni baste kmalu, sem si mis- rogala, rogaLa se 'je sama sebi, če- no>ti, le trenotek bi hotel govori- lil. Polno, dozorelo klasje; padalo prav ni vedela zakaj.... ti s teboj. Samo vprašal hi te, če boš! r> i i i ... ... i , , - i »i-i.-i Padale so cvetke, vsahneli so se spom n jas tiste slike. In kje bom nase! in kdaj Imih . . . ... 1 J cvetovi, Olga sama je hodila po | kriza nt email in astrah, zavrgla jih je nekoč in danes išče cvetove, išče krizanteme in astre in ne zaveda se, da je že pozna jesen, da ni več v poletju..... ----I našel zopet zlatorumene peljane. Ljudje s'o govorili, da ni ona kadar zahrepenim po njih, ka tar tista, v«i katero se izdaja. Dejali bom hotel biti med njimi ? so: "Krinko nasi in smehljaj, viden okoli njenih nster\ — je neresnično vesel." Ljudje govoričijo. Vedno bese- Zasumelo je v klasju.... Zdelo se mi je. kot bi mi hotel ta šum. povedati vse. Spomnil sem se tedaj nehote f. dičijo. kadar jim čas prinese kaj Iva. spomnil Olge. ki je bila takrat takega. M»'ni pa je pravil tovariš.' j »od oh na žitu. med katerim je ra-s katerim sva poselila borov go/.- štel krvavordeči mak. ki je žip.el ♦liček vse drugače. j v večernem solncii najbol j, ki Njemu vi*rujem! bil tedaj najbolj vabljiv. Padalo bo klasje, klas zi kla.-om JI. Olga j»' štela takrat borili šestnajst let. .Mlada leta..... Dcvojka pa je bila bogato obdarjena. Nesplcteni. zlatorumeni kodri, ki jih je nosila, so bahavo padali preko ramen. Črne oči in košate obrvi, to oboje je bilo kot lesketajoči dragulj med zlatom bogate dame. In tiste črešnjevordeče ustne — sredi polja, med zlatimi klasi rdeči mak. * In sama je bila kakor mak. kadar je nosila ono kričečo rdečo čop i en. Takrat se je vse oziralo za njo in jo občudovalo. Vsakomur je pogled na njo rodilo hrepenje — brezmejno hrepenenje.... Olga pa je stopala namenjeno pot samozavestno dalje. Poglede mimoidočih je prezirala. In prav ta njena samozavest preziranja pogledov, ravno to je bila tudi njena delna lepota. Sama je bila kakor mak! oni krvavordeči. ki rdi ob solnčr.em in prazna in pusta bo poljana ... Olga je. ko je bilo žito v klasju, ko je klasje dozorelo in čak-v.o rešitve. obiskovala prijateljico, s katero se je seznanila pri n?ki gledališki predstavi. Mara je bila v tistih ur«'*, najsrečnejša. zakaj ljubka prijateljica. ki jo je obiskovala, ji je b.la o-biskovalka — skratka vse. Z njo je hodila na izprehode; ona j: je sestavljala pisma, na zaročenca, ki je študiral na Dunaju. Kadar je prišel čas ločitve, tedaj je spremila Mara Olgo do predmestja. Tam sta se poslovili, žch-e druga drugi sladko noč. Mara je hitela domov in sanjarila, Olga pa je šla počasi in premišljeno skozi razsvetljene ulice, se ustavila zdaj in zdaj tam in o-gledovala bogastvo, nakopičeno v izložbah. "Kaj mi pomaga lepota," si je mislila, "ko je danes lepota svetu zadnje, ko hočejo vsi le zlato — rumeno, lesketajoče zlato." In v duhu je stala doma pred zr-zatonu najbolj, ki je v zahajajo- ealom, se ogledovala v zrcalu, popravljala nakit, ki ga je hotela, oblekla si lepo modrosvileno obleko in šla tja. kamor jo je vedel zadnjikrat Ivo..... čih solnčnih žarkih najvabljivej- ši. In takrat? Takrat je Ivo najbolj hrepenel po njej. Vedel je, da je za njega nedosegljiva, vendar prinašal ji je žitve vsepovsorli, ob vsaki priliki. Tudi to je ona prezirala. z:ikaj tujec ji je bil. "In končno, saj je še potoKolee", je odgovorili, kadar sem prosjačil za njega. NijnesrV nejši človek je bil Ivo v tisti dobi. Samote ji iskal in samrta je lodila vzklik. Vzdih izvil se zi mojih pr*.... , IV. Kje je zelena livada, kje pomladni gozd, kje so dnevi veselja? Izumrlo je vse: park. poljana in gozd. Le tuipatam, v jasni noči. ko se opro tankosrebrni lunini žarki v samevajoče, se čuje tajinskeno govorjenje, se zaziblje osameli, o-i veli lističi in otožno pogleda v pra-i Kno — pusto okolico. V. Prav narahlo, v ubranih glasovih .sn udarjale bele snežinke na moje okno. Ob večernih nrah sem sem mnogokrat zrl skozi okno in ogledoval smreko, ki je nemo in tiho stala in sprejemala bele mači-ee, ki so se kupičile na njenih vejah, da so se lete šibile pod pezo nepoklicanih gostov. Večer je bil. Vsepovsodi jasnina in ta me je izvabila v mesto. Vrvenje, mete/., roj>ot, klici in kriki — vsemogoče sem videl in .■dišal. Mnogo obrazov sem sreča-val; šli so mimo mene ne meneč se zame. in zopet pogledali smo si v oči in tupatam sem videl vabljiv smehljaj, proseč obraz in to vse le zaradi kruha, le zaradi življenja, zaradi nesrečnega biti..... Tn kje. kdaj sem videl tisti žalost no-praseči obraz? Nasproti mi. je prišlo dekletce: upalih lic, vdrtih oči. ki so zrle proseče, ki so klicale: Pojdi, hodi za menoj, osrečiti te hočem, samo živeti me pusti. — življenja mi daj ! Sla je dalje. Morda je osrečila tisto noč marsikaterega — morda nikogar; morda je bil zanjo naslednji dan •zadnji dan stradanja v tednu..... Olga je štela takrat sedemenajst let. Preden jih je dopolnila, umrli ji so stariši. Zato se je preselila k teti, živela je tam od tetine revščine in od lastnega bogastva, ki ga je prodajala drugim za denar. Ko sem bil zadnjikrat v mestu, sem čid, da je zaposlena v hiši Brezmadežne, kjer čaka odrešenja. D. t) -ji ^ . v , ..'znano. Truplo ponesrečenega Za- Predlog Dailv Maila je se bol v , ' . .. v , . . . , . .vrla so po komisnsem ogedu pre-vazen vsled dejstva, da se ie mu-' . _ i-i i i t> »i lii- tprepaljali v mrtvašnico v Dol. dil lord Rotnemere pred kratkim \ Italiji in da je imel tekom svoje- ga bivanja ki je trajalo kakih 15 dni. dolg, pogoyor z Musselinijem. Domnev« se. da je sprožilo tekom Nesreče. Kakor vsako leto. so tudi letošnji velikonočni prazniki radi štre- na rodu. Gospa je rojena na Japonskem blizu Kiota v mestu Gifu. ki je' znano po svetu radi za ribjih lov dresiranih ptic kormoranov. Kot i - , . - ,, • i prežene neprebavo, slab tek. za-neerka stare, premožne rodbine.! . • i-, - ... prt je in podobne želodčne nerede je bila vzgojena najprej v japon-; . . * i , • . . . ter kršilce miru v družini. "Oak skom duhu. pozneje s»> je pa izso- ii , i- i , - , • . Park. III.. 27. aprila 1027. Odkar lala tudi v evropskih jezikih iti ve-1 . _ 1 j„i. r\ . -j * i . i moj mož uporablja Trinerjevo dali. Danes govori tudi gladko . Grenko Vino. nima več sitnosti z želodcem. Njegov tek je dober. i't nasplošno rečeno, ves njegov naš jezik, čeprav ni imela nikdar učitelja. V Pekingu, kjer je 1»11 Ivan Skn- stem je ponovljen. Za vse to mo- sek.uradnik avstro-ogrskega po-Inim0 Z;t]1Yaliti Trinerjevenui (iren slanstva. se je z njim civilno P"-|komn vinu. Upam. da ga bodo tudi druge poskusili ter pronašli isto kot smo mi. Mrs. li. D. Ko- lega sestanka vprašanje manda- Ijanja z tnožnarji zahtevali števiJ-datov in da je tMussoliau pHprav-,110 žrtve. Zaman so bili vsi opomi-ljen prevzeti mandat nad Palesti-j™. naj bodo ljudje pri štreno in Mezopotamijo, če bi hotela ljanjii previdni. angleška vlada. Daily ^lail je že več let zahteval, naj Anglija opusti oba mandata. Strežniki in zdravniki mariborske bolnice so imeli oba praznika J polne roke dela. Iz hoškega Po- Ttalija bo brez dvoma sprejela]horJa Prišel z ranjeno levo ro-mandata. če bi sploh kdaj prišlo!ko v bolnico 31-letni posestnik A. ročila še pred svetovno vojno, leta se je pa preselila v Ljubljano. v 7ai prestop'v katolicizem iz šin-toizfna (japonski budizem), jo je pripravil dr. Kimovec. častni kanonik, l>i je.krstil in izpovedal tudi njenega sina Matir-ka in hčerko Krlko. ker ni bilo popolnoma gotovo. da sta bila v Kini pravilno krščena. Vse druge zakramente, namreč pri otrocih birmo in ob- 14 * T- • 1 i Tnrič ki iA l»;i ranipn n nriliti ot j hajilo. pri gOSpej p,1 krst. obll.l- do tega. Anglija nima nobenegai*J 111" • kl DI1 ranjen o priliki eu- • . , , , .....i.-v Jsnloziie možnaria in poroko, ker po krstu ni po- splozije možna rja. V Zgornji Knnjroti je pri streljanju odtrgalo tri prste na desni roki 42-letnemu posestniku Iv. Poliču. kmečkega razreda in praktično nobenega izseljevanja. Vsled tega so ji mandati v izgubo radi težkih vojaških stroškov. Glede Italije pa je stvar povsem drugačna. Italijanski izseljenci se rekrutirajo skoro kmečkga razreda. Mezoj»otaniija bi lahko postali do-(pH streljanju Rupert Tepiš dva hičkanosni, če bi bili poseljeni z prsta na desni roki. se". I zoreč jio sprejemu 1"> centov pošlje Joseph Triner Company. 1333 Š. Ashland Ave.. Chicago. 111. (A.Iv.) je poleg botrov, botric. prič in svatov ter sorodnikov udeležil tudi škof. Požar uničil pet hiš. trebna izpoved, je p;i opravil škof dr. -Teglir- ob številni asistenci. Na njegovo željo je dama pri-j šla k obredom v temnomodri z! V Rnšah je smodnik razčesnil j rožnatimi krizantemami z zeleni- izključno iz desno roko Francu Mašaku. Palestina ter! V Spodnji Kungoti je izgubil ; italijanskimi kmeti. Iz Poličan so pripeljali v mari- Večina časnikarskih komentar- morsko bolnico 18-lctnega čev- i ^ jev gleod Sv. Goro. ki je napravil ogromno škodo in uničil več posestnikom skoro vse imetje. Pogorelo je namreč pet hiš z gospodarskimi poslopji in tudi več glav živine. Ljudje so rešili z veliko težavo le svoje golo življe-.;ln.ie. kajti ognjeni zublji so z bliskovito naglico dovršili svoje uničevalno delo. Ljudstvo je obupano in z grozo ogleduje žalostno objel strah pred novimi požari. "pravico Ttalije do razširjenja*'. Glede te točke soglašata dva nar neko žensko na nogi. V Mariboru samem je neki de- stara in ponavadi nespravljiva na- ček obstrelil s pištolo 17-leetnega sprotnika list "Impero' 'in ultra-'Val ter j a Gačnika. Zadel ga je v Jfašistovski "Tevere". oko. ki bo najbrže izgubljeno. Povišanje kapitala. Poskusen rop in roparski umor, V Razborju nad Loko pri Zidanem mostu je v noči od 13-. na 14. DPNAP, Avstrija. 5. maja. _ aprila slišala kuharica župnišča Wiener Bankverein. eden vodilnih'?- Kadanc čuden ropot v podstreš-finančnih zavodov Dunaja, jel.i"- Ko je šla pogledat, je zapazila sklenil povečati svoj kapital za 3 milijone dolrrjev. Naročajte se na "Glas Naroda največji sTovehski dnevnik v Zdr. državah. KOIJKO SPIMO čvrst in zdrav, dasi je spal le 14 let v skoraj isti dobi kot Balfour. Tudi slavni slikar William Or-pen spi dvanajst ur dnevno. Dela dolgo in hitro, počitka pa si ne da kratiti. Admiral lord Beresford je izjavil, da je lahko spal kjerkoli, neznanega moškega, ki je ravno odpiral' omare. Na njen klic se je neznanec obrnil proti kuharici t^r ustrelil s samokresom. Krogla je k sreči zgrešila svoj cilj in šla paj centimetrov mimo ušes kM^arice, Ropar je med tem ušel skozi vrata. župnik pa je začel biti plat j zvona. &e isti dan so orožniki prijeli v vlaku v Zidanem mostu brezposelna delavca Mihajla Du-handžijo in Ladislava Holaniča. oba Hrvata, ki sta priznala več I tatvin in vlomov ter izpovedala, da sta bila v zvezi z zagrebškima zlačenim figiranotn okrašenim hišnim oltarčkotn s sliko Sikstin-ske Matere P>ožje. srčkanitn rožnim vencem v malem srebrnem krožen in zadnjo zbirko Silvin Sardenkovih pesmi: "Sveti Alojzij" s prisrčnim vošči lom in podpisom. Pri poroki sta ibila za priče ženinov oče Ivan Skušek st.. in zdravnik dr. Ernest Mayer, gostje so pa redki par obdarovali z ogromnimi šopki nagelnov in drugimi darovi. Vsa svečanost je bila seveda po-ppbioiVih? slovenska, kakor tudi go-1 r,'u.> n<- zadovolji . i -i i - „ __i st. klc-nico. toda vai voril pn svečanem kosilu, ki se ga Splošno s(» domneva, da je o-genj zanetila zlobna roka. Nuga-Tone ojača bolne in slabotne ljudi. Xusa-Tr.ne je čudovito pomajralo tekoi« r.r, l.-t milijonim osebam, ki s<» bil hi>l<-h-ni. slabi, izr-rjiani n obupani vsled b..l»-zni. Dejstvo, da je to sredstvo pomagalo v n^Stetih slučajih vas mora zadovoljiti. Nepotrebno je trpeti na nekaterih boleznih, ki vem Rrenijo življenje. k«r vam Xupa-Tone, da novo m<"><"■ in krepkost ter odpravi vse nerednostl oslabelepa telesa in nezdravega stanja. N*tipra-Tone s«> vedno prodaja z jamstvom, da se denar vr-. Kupite še d.in^s eno arujte se ponaredb. — AdVt. j« » it, Kin jt,- id n iv t r .-»|»cti h.jcrtvi;u, vio. --»io aretiranci tudi v zvezi s številnimi vlomi zadnjih let v Laškem, vendar« pa je zelo dvomljivo, če- Pesniki in pisatelji so v sploš- praT je bilo bržčas vse tamkaj nem ljubitelji spanja. Arnold ukradeno blago odneseno na Hr-Geunett spi ravno šest ur. IT. G! vatsko. Vsekakor pa je zidan-"Wells pa vstane včasih sredi noči moško orožništvo napravilo zelo z željo kaj nap;sati. Skuha si čaj. potem pa mu teče pero po belem papirjn. Mark Twain, ki je zelo rad kadil in zelo pozno vstajal, je bil 75 let, star, ko je umrl. Pod o-dejo in v oblakih dima je spisal svoje najboljše stvari. Sloveči dramatik Mr. Coward tudi največ le v postelji piše. Rossini je včasih po cele tedne kompcniral le v postelji, ne da bi bil bolan, pač pa, ker je bil pre-len, da bi vstaL dober plen. Pet zakramentov v eni uro. Na veliki ponedeljek ob 9. dopoldne se je izvršila v kapelici škofijske palače v Ljubljani redka verska ceremonija, ki je to ^a-ro poslopje, niti naša domovina ni še doživela. Ne samo v Ljubljani, temveč tudi v drugih večjih krajih Slovenije, s katero je pomagala pri vseh mogočih prireditvah naših dru- DRUGI SKUPNI IZLET v JUGOSLAVIJO s parnikom 6« dne 14. Maja 1927. Na parnikn nam je dodeljen poseben oddelek z lepimi in čednimi kabinami v sredini parnika. Kabine imajo po 2 in 4 postelji, nekaj jih je tudi s 6 posteljami za družine. POTNIKE BO SPREMLJAL NAS URADNIK I)Q LJUBLJANE. Prtljaga bo čekirana že tn v New Vorkn do Ljubljane in Trsta, tako da bodo potniki tem brezskrbneje potovali. Vozni list III. razreda stane do Ljubljane $119.67 z vojnim davkom in železnico vred; Ta ven in nazaj (Round Trip) pa stane vozni list za ta parnik $206.00 ter $5.00 vojni davek. Nedržavljani plačajo tudi head-tax. Potovanje se vrsi v najlepšem meseni majy id kdor Je namenjen potovati, naj se čimpreje prijavi. TRETJI SKUPNI IZLET Z NAJNOVEJŠIM PARNIKOM "ILE DE FRANCE" se vrši 2. JULUA 1927. FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET, : • sew YORK. N. I. _ _:__ ""*—"H—f--' m - Ssef; GLAS NARODA. 7.1 MAJA 1027 MATI SKRfl ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil O. P. vesti od vsepovsod 4") (Nadaljevanje.) — V hodov p pa vam bova prinesla s seboj. — je zagotovil mlajši. — Oh. zakaj mi ni podaril Ilojr dveh taki sinov kot sta vidva? in le j omislite, nikdar me ne vpraša, vedno zapira vrata pred me-noj — ter »e naravnost eudim. da nisem še nmrl od lakote. .. No, saj •_*a poznate /e od otroških no«r. .. Kaj ne, vedno je bil surov, zavra-Ten patron.' — Da, vedno je imel nekaj nasilnega na sebi. — je menil Ulrik. — In s pištolami iti biei zna ravnati. — {»osebno od zadaj, — je dostavil Kri«-. — Posebno rcl zadaj... ha. to je dobro. O, jrospoda moja. za-lirbtno»t ne o pustilo nebo zopet okrevati, boste videli. 1 a ko se bom osvetil, najprvo nad lumpom. požigaleem. kateremu rav. — sta izjavila, oba ... — J)ob<-rt dan. — je rokel Pavel ter stopil naprej. \ si trije so se I'»restrašili. Oče so ji- stisnil v svoj kot pes. ki i»oji udnrcev. brata sta mu pa v zadregi in ponižno prožila roki l'T ga prosila, naj vse pozabi. Zakaj ne:' — je odvrnil ter s silo zntrl svoj gnus. — Sedaj poznata vendar pravo pot. Ivo sta spravila oba na dan svojo snubitev, se je vzbudila v star-••(I rn« gaIonianija močnejše kot kedaj poprej. — že uravnana. — Nato pa je umolknil. I'opohlin* jf prišel Pavel v čnmnato svojih sestra ter rekel: Otroka, i/molita en očenaš. — gospo Douglas so pokopali danes popoldne. J ČLANI RADIO KOMISIJE ^ mirnem « «3 Dve leti pred svetovno vojno so našli v Varšavi umorjenega 17 letnega poljskega magnata Chrza nowskepa. Kot dozdevni morilec je bil aretiran vsak umorjenega grof Ronitier. Grof Ronitier je bil obsojen na večletno ječo. Ivo so vkorakale nemške čete v Var stavo, so ga Rusi izpustili. Nem ške okupaeijske oblasti ]»a so ga utaknile zopet v ječo. (irof Koni tier je neprestano zagotavljal, da je nedolžen. Pred par meseci mu Pred kratkim je bila otvorjena v Washingtonu posebna radio-komi- J«1 ostanek kazni odpuš.Vn. — sija.' ki bo kontrolirala delovanje oddajnih postaj. Tvorijo jo Konirier dol/.i sedaj nedavno od-Ilendy A. Bellows,'Eugene O. Sykes. AY. H. G. Bnllard, golili F. pnačenesra šefa varšavske mestne Dillon in Orestes II. Caldwell. polieije Kurnatowskega, da je imel velik materija i en interes na tem. e je valil Pavel po svoji pc-stelji. Leno in počasi so se vlekle ure naprej. Cela večnost mučnih pričakovanj je ležala med polnočjo in jutranjo zoro... — Ali bo oživela — se je izpraševal. lTra je udarila eno. — Tedaj pa sp ni več premagoval, oblekel se je ter se spazil s svetilko v roki v vlažno-mrzlo noč. Pri temnih vratih šupe je videl "črno Suzano", kateri očividno ni bilo prav, da jo moti kdo v njenem zadnjem nočnem počitkn. Svetilka je metala pošastno luč na neudobni prostor. — Ali naj zbudim mojstra? — si je mislil Pavel. — Ne. naj spi. — -laz ho."m imeti prvo bolest ali prvo veselje sam zase... Kupi premoga so pričeli padati v črno žrelo... Modrikasti pla-menčki so >e pričeli dvigati in kmalu je rdečkasta luč napolnila temni prostor... Mrko je žarela svetilka na steni, kot da zavida gorskemu, veselemu odsevu. Pavel je sedel na kup premoga ter opazoval to igranje plamena. Vrata kotla so postajala vedno bolj rdeča. Pavel je čutil, kako mu močnejše utripa srce in ko je položil nanj roko. je čutil v svojem prsnem žepu Elsbetino flavto. Na dan. ko je 1 i to obnovljeno delo. je našel flavto, ležečo in lomotivi ter jo nosil od tedaj naprej v žepu. « — Bog ve. Če bom naučil ? — se je vprašal. — Sedel je. d?, skuša žvižgati na flavto, a minute so potekale preveč počasi in'spravil je skupaj le par hreščečih glasov. — -laz se ne bom ničesar naučil, — si je mislil. — Kar storim, se \ se ponesreei. — to je enkrat postava v mojem življenju. Za druge moram sejati in za druge žeti ... Kljub temu pa je zopet nastavil flavto na ustnici. — Lepo bi bilo. - si j,, mislil, _ če bi bil postal umetnik, kot mi je prerokovala Elsbet. mesto da bi kuril peč-i... stresla ga je mrzlica razburjenja. — Ali bo oživela? Ali res? Nov glas se je izvil iz njegove flavte. — Br. — si je mislil. — to gre skozi kosti in mozeg! Ljubiti in igrati na flavto, — to bom moral pač prepustiti drugim. V istem trenutku pa se je dvignil v notranjosti "črne Suzane" glas. sličen skrivnostnemu brenčanju ali petju, ki n\u je ostalo v ži-, vein spominu vsa dolga leta. Zvenelo je kot da prepevajo rojenice pod to(>olom. — Hej. — to je godba, — je vzkliknil, skočil pokonci ter vr gel flavto od sebe ... Železna vrata so zašuittela ... Nove knpe premoga je požrlo žareče žrelo... Lopata je udarjala ob tla. — V hiši se bodo prebudili. — si je mislil ter se trenutek prestrašil. — Pa naj se. pa naj se! — j« nadaljeval, — saj velja njih sreči, pjih bodočnosti! Glasneje, glasneje je postajalo popevanje in konečno je prijelo tudi njega in pričel je peti nagla*. — -Kako dobro se to tijema! Midva se razumeva, — midva sva dobra muzikanta. Suza, kaj ne? Dimnik je dajal od sebe mogočne oblake dima,-ki so se pričeli razprostirati kot baldahiu pod stropom ter se gromadili. kot d£ jih veje vihar skozi razpoke. Eden ventilov je pričel dajati od se be sikajoč glas in oblaček bele pare je siknil kvišku ter se hitro po-mečal med dim . .. Glasnejše je postalo sikanje in vedno bolj na prej se je pomikal kazalec manometra ... — Sedaj je čas!... S tresaočima rokama je prijel za dvigalo in kolo se se prieel<> vrteti. «ifr —- » Neka nemška zobozdravnica ,-e je peljala z železnico iz Ilaina v Leipzig. V Magdeburgn je zamudila zvezo. Zato je čakala v čakalnici. Nenadoma je pristopil k njej mlad mož. ki se ji je predstavil kot šet" nravnost ne policije ter izjavil, da jo mora aretirati., ker jo išče policija že dalje časa radi neke "velike stvarni". Zobozdravnica se je dala speljati na led ter je sledila gospodu policaju. ki jo je aretiral, v njegovo stanovanje. Možakar je namreč izjavil. da jo pelje v svoje stanovanje, ker momenta!no ni v služIli. Med potjo ji je konfiseiral pod pretvezo, da se hoče zasignrati, da mu ne ujide. vozni in pritljažni listek ter bankoee za .">0 mark. Na svojem stanovanju je skpušal gospod damo kloroformirati, kar se mfu pa ni posrečilo, pač pa se je posrečilo zobozdravnici, da mu je iztrgala vozni in prtljažni list ter pobegnila. Novčaniee ni dobifa. ker jo je imel gospod komisar v žepu. Zobozdravnica je hitela na policijo, kjer so ugotovili, da je nasedla že opetovano radi goljufije pri kaznovanemu tehniku Gustavu Hofmannu. Fant je bil obsojen zaradi te svoje najnovejše goljufije na dve leti ječe. BUDIMPEŠTANSKA PUSTOLOVŠČINA. Nekemu postavnemu državne- tis0(, nih]jt,v Te]l 23.000 rtlbljev mu tajniku madžarske vlade se je ])0te, Kurnatowskv na vsak na i naključila pred kratkim iienavad- r.in zas]n^ti> vseld česar je vodil I na dogodovščina. Setal se je poj prei*k£vo zopPr obtožem-a zelo' budimpeštatiskom komi. kjer ga ■ pristransko in tendeneijozno. Tuje zadel dež. Moral je zbežati \}(Vl žena rw>jenea grofica Roni-vežo neke hiše, kamor je kmalu:tiM> j0 zatrjcvaJa. da je njen so-pri skakljal a za njim elegantna in projr nedolžen.* Pred 2 letoma se lepa plavolaska. Za njo je šel ne-J ]o ]ntj|a fežka f]n^VTU1 depr^- ki mladenič, ki pa je damo ostavil sija, vsled česar je izvršila samo- (Dalje prihodnjič.) NAZNANILO IN ZAHVALA. S tužnim srcem naznanjam znancem in prijateljem širom Amerike, da nam je preminula naša ljuba hčerka MARY TI TiK AL Y v starosti 14 let in 4 mesece v Ohio Valley bolnišnici. Stubenville. O., na zastrupljenju krvi dne 25. aprila ob 6.30 zvečer. Pogreb se je vršil 28. aprila na St. Paul pokopališče v Weirton. "\Y. Va. Pokojniea je bila članica mladinskega oddelka "Združimo se Slovenci", št. 188 S. S. P. Z. Zahvaljujem se njeni sestri Josip in Ormen Vrbanič. ki sta jo obiskala v bolnišnici in položila krasni venec v zadnji spomin. Nadaljc.se zahvaljujem dr. tajniku Mr. Leopold Mur za izkazani trud in tolažbo v žalostnih dneh. Nadalje se zahvaljujem za darovane vence: njenemu bratu Mike Turkalv in družinam Louis Golobic, Josip Penko. Adam Mr-djenovič in John Matešek ter o-sobju prodajalne Pariz Grocery, kakor tudi društvu "Združimo se Slovenci", št. 188 S. S. P. Z. in High School iz Holliday Cove, W. Va. Srčna hvala vsem, ki so jo obiskali na mrtvaškem odru, družini Marko Jenič iz Fairpoint, O., teti Mike Vukovič, . stricu Mike Evanovič, Frank Počkaju, Frank Sluga in Josip Kustir. Tebi pa draga hči, želimo spo-čij se sladko v hladni zemlji in lahka naj ti bo rodna _ ameriška gruda! Žalujoči ostali: H&zrj Golobic, mati. Peter Golobič, očem. John Golobic, polbrat. Mike in Frank Turkaly, brata. Kati Turkaly, tiAiek Vrbanič, Jolly Bdrko, AŠma Vticič, sestre, in več drngfh sorodnikov. zanimanje. v hipu. ko je smuknila v vežo. Di-|mor Grof Ronjtier jP V0(ln0 Prelil, ma je bila na videz zelo prosto-^^ „a ^^ kritninalni lirn(]. dušna. Brez najmanjše zadrege je nik Kumatowskv. Sedaj hoče do- nagovorila a!denl Harding, Cherbourg. Bremen. 26. maja: Albert Baliln, Cherbourg, Hamburg 2£. maji: Olympic, Cherbourg; Republic. Bremen, Cherbourg. 31. maja: Aquitania, Cherbourg; Thurlngla, Hamburg. 4. junija: Paris, Havre. 23. juntja: Pres. Wilson. Trst. SKUl'NI Izr.FM 2. Julija: lie d-> France, Havre. — SKUPNI IZLET j 6. avgusta: President Wilson, Trst. —SKUPNI IZLET I 1. Junija: Pre.«. Itoosc-velt, Cherbourg. Z. Junija: Br«.-men, Cherl.oui fr, ilr«-nn-n; NVw j York, Cherbourg, Hamburg. 4. junija: Puri.", Havre; Majestic. .Cherbourg. 7. junija: Berlin, Cherbourg, Bremen; Resolute. Cherbourg, Hamburg. 8. jumja: B^-rengaria. Cherbourg. 9. junija: Deutschland, Cherbourg, Hambuig. 10. junija: Columbus, Cherbourg, Bremen. 11. junija: Leviathan, Cherbourg: France. — Havr*: Homeric, Cherbourg 15. junija: Mauretanin. Cherbourg: Oeo. Washington. Cherbourg, Brerhen. 16. junija: Cleveland. Cherbourg, Hamburg. ia. Junija: Muenrben, Cherbourg, Bremen: O-Ivmpic. Cherbourg. 21. junija: Reliance. Cherbourg, Hamburg. 22. junija: Aquitajiia. Cherbourg: President Harding. Cherbourg, Bremen. 23. Junija: Pres. Wilson, Trst i Skupni izlel); Hamburg. Cherbourg. Hamburg. 25 Junija: I'aris, Havre; Majesti«-, Cherl>ourg. 29. junija: Her-riK.t! in, Chorbourf;; Pres. Koo-sevolt, Cherbourg. Bremen. 30. Junija: W« stphAJia, llanibur;. 2. julija: Leviathan. Chert>oTirg: Republic, Cherbourg. Bremen: lie ile J-'ranee. Havre »Skupni islet), Homeric, Cherbourg. 6. Julija: MauretanJa. Cherl>oui(;; C'-Ium!»us. Cherbourg, Bremen: Albert llallin, CMierbourg, Hamburg. 7. julija: Martha Washington, Trst. 9. julija: jv men; Thu* rliixla. ilamh..rg. 13. Julija: George Waahlngton, Cherbourg. Bremen. SEST DNI PREKO OCEANA Najkrajša In "najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: PARIS — 14. maja; 4. junija FRANCE — 21. maja; 11. junija NAJKRAJŠA POT PO ŽELEZNICI. VSAKDO JE V POSEBNI KABINI 2 VSEMI MODERNIMI UDOBNOSTMI. Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cen«. ZajamOite si prostor za prvo vožnjo novega velikana "ILE de FRANCE" 2. julija; 1. avgusta. VpraSajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali: FRENCH LINE _____ 19 State Street, New York V in IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA NEW YORK(novi); HAMBURG DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN RESOLUTE RELIANCE Nafil parnlkl na tri vijake CLEVELAND, WESTPHALIA THURING1A EVROPSKA POTOVANJA POP OSEBXIM VODSTVOM $ 198 — Iz NEW YOBKA do LJUBLJANE >" NAZAJ v modernem 3. razredu. (Vojni davek posebej.) TEDENSKA ODFLUTJA Za povratna dovoljenja in «ru» ge Informacije se obrnite na lokalnega agenta ali na Hamburg - American Line United American Lines, tne. General Agenta 28 BROADWAY — NEW YORK IŠČEM ŽENSKO za hišna dela, od 30—45 let staro, Imam dve hčerki, ena H, droga 'J i let stari; nič ne dene. ee ima ona i en epa otroka. Katero veseli, naj | mi piše. — Prank Sikovšek, 2800 Spring Garden Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. KNJIGO KAKO SE POSTANE AMERIŠKI IHIŽAVLJAN Unamo zopet v zalogi Stane 254 Onim, ki so jo medtem naročili smo jo že odposlali. Uprava Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York City. ADVERTISE in GLAS NARODA . t-:-- POSEBNA PONUDBA NAŠIM ČITATELJEM PRENOVLJEN PISALNI STBOJ "OLIVER" Model 9. $25.— S strešico za slovenske črke č, š, ž $30— OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI ' ">l i L ! ■ I . Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite s vajo. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY «2 Cortlandt Street, : : New York, N. Y. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potoratl ▼ ■tarl kraj. Je potrebno, da Je poo-ten o potnih Ustih, prtljagi in dm-gih stvareh. Vided nage dolgoletna izkušnje Tam ml tamoremo dati najbolj?« pojasnila In priporočamo, redno le prvovrstne brzopamlke. Tudi nedrSavijanl zamrrejo potovati v stari kraj, to