Po pošti projoman:
u
eelo leto uaprej 26 K — b pol leta , 13 , — , ietrt , , 6,50, mesec , 2,20,
V upravniitvu projeman:
za
eelo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 , — , četrt , , 6 , - , mesec , 1 ,70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserate sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne
vsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah 9t. 2,1., 17.
Izhaia vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 100.
V Ljubljani, v četrtek 2. maja 1901.
Letnik XXIX.
Liberalna žlindra.
Včeraj je bil v zbornici dan, ki je pokazal slov. liber. stranko v vsej njeni pravi vrednosti.
Ko se je šlo za po potresu prizadete Ljubljančane, se ljubljanski posl. dr. Tavčar ni oglasil. Še celo k odsekovi seji, ki je o tem razpravljala, Tavčar ni prišel, dasi je o tem moral vedeti, ker poleg osebnih vabil je v zbornici tudi javno napisano, kdaj so seje od-sekov. Takrat je moral dr. Šusteršič govoriti za uboge Ljubljančane.
Šlo se je za podporo ubogim barja n o m, Tavčar jih ima pred nosom, in med njimi je mnogo njegovih volivcev. Nič ni predlagal zanje. Oni, ki je delal, bil je zopet dr. Šusteršič.
In tako je bilo v vseh zadevah, k i ljudstvu na Kranjskem korist i j e. Oni, ki so delali, so bili iz slovanskega centra.
To je grozno peklo liberalce. Liberalna stranka na Kranjskem je nesposobna, da bi ljudstvu kaj koristila. Vse, kar je delala v politiki zadnjih let, je bilo le, d a je d e -n u n c i r a 1 a naša gospodarska društva in osebno napadala može, ki so ljudstvo organizirali. Pri nas doma je izključno le z osebnim napadanjem in Bramotenjem izvrševala svoje politično delo.
Kdo bi si mislil, da bo isto delo izvrševala po svojih zastopnikih na Dunaju ?
Slovensko ljudstvo je poslalo svoje poslance na Dunaj zato, da za ljudstvo koristno delajo, da zagovarjajo narodne pravice, da odvračajo krivice in predlagajo Slovencem koristne zakone.
Liberalna stranka je pa poslala svoje poslance na Dunaj za to, da delajo proti svojim katoliško-narodnim tovarišem.
V Ljubljani je nemško slovenska Iiber.-nacijonalna zveza, ki preganja vsak pokrot slovenskega ljudstva.
Kdo bi si mislil, da so bo našla nemško-slovenska liberalno-nacijonalna zveza proti ljudskim zastopnikom na Dunaju, kjer se morajo slov. poslanci med seboj podpirati, da kaj dosežejo ?
To doslej v zgodovini slovenskega naroda in avstr. parlamenta nezaslišano dejstvo se je te dni v državni zbornici izvršilo.
Liberalna stranka, mesto da bi slovenskemu ljudstvu pomagala, je besno udarila po zastopniku našega slovenskega ljudstva na Kranjskem, z jasnim namenom, d a uniči oni njegov vpliv, ki se je začel žo blagodejno kazati za pravice našega ljudstva.
Dr. Šusteršič je zahteval v zbornici grajalni odsek, ki naj graja nemškega radikalca Steina, ker je rabil proti njemu psovke, ki so očividno vzete iz „SI. Naroda."
Glasovanje v odseku in v zbornici je pokazalo, da se ni glasovalo o tem,
v	'
ali je dr. Šusteršič zaslužil ona očitanja od nemško-nacijonalne strani, ampak šlo seje samo zato, kateri politični stranki kdo pripada.
Tu je bila koalicija Vsenemcev, nemških nacijonalnih kričačev in zastaranih liberalnih nemških sovražnikov slovenskega rodu, ki je videla v dr. Šusteršiču samo katoliško-narodnega poslanca in ki jo bila pripravljena, vedno in pod vsakim pogojem glasovati proti njemu.
Ta nemška koalicija, ki je od »Naro-dovcev« dobila informacije, je glasovala seveda za svojega p r i staš a S tei na in dosledno proti dr. Šusteršiču, kate rega sovraži kot katoličana in kot načelnika slovanskega centra.
Bilo je komaj polovica poslancev navzočih. Sovražniki Slovanov in katoličanov so se sešli v polnem številu, ker je bila vsa stvar dogovorjena in i n s c e -nirana. Od strank, ki so našim težnjam prijazne, je bilo pa mnogo odsotnih. Le tako je prišlo, da je dobil Stein večino.
Značilno pa je pri tem, da se je med liberalnimi Slovani pokazalo tudi nekaj elementov, ki so podobni kranjskim liberalcem. Tako je že v odseku se pokazala razlika. Poštenjak dr. Dyk je z vso odločnostjo nastopil za dr. Šusteršiča, liberalec dr. Kramar je v odseku odločil proti njemu.
Vendar značilno je to, da so vsi brez izjeme morali priznati dr. Šuster-
šiču njegovo osebno poštenost in požrtvovalnost. Še celo dr. Kramar je moral pred vso zbornico priznati, da se ni nič dokazalo, kar bi svedočilo, da se je dr. Šusteršič hotel osebno okoristiti ali da je delal za svoj žep.
S tem priznanjem iz nasprotnih ust je oseba dr. Šusteršiča popolnoma salvirana in priznana kot neomadeževana. Če bi bili našli nasprotniki le sled kakega madeža na osebni časti dr. Šusteršiča, bili bi to razglasili z velikanskim hrupom po zbornici.
Odsek se je držal le znanih dveh razsodb, a ni natančno mogel presoditi vseh razlogov in vsega materiala. Značilno je, da je prvotni poročevalec Dyk predlagal brezpogojno grajo. Ljudje, kakor Wolf, ki niso ničesar premišljevali, ampak le hrepenoli, da udarijo po načelniku »Slov. centra«, so imeli pa seveda takoj gotovo sodbo proti dr. Šusteršiču.
Vsenemci so se tako zavzeli za boj proti dr. Šusteršiču, da so se čisto identificirali s Tavčarjem in Plantanom. Značilen zato je prepir, ki je takoj nastal med radikalci in antisemiti, v katerem je vpil Wolf, da sta sojena .Šusteršič in dr. Lue g er. Kaj pa ima dunajski župan pri tem?
Če pregledamo vso zadevo o žlindri, katero so Tavčar in Wolf, Stein in Plantan s celim vsenemškim štabom tako razupili, ne najdemo nobene stvari, ki bi bila za dr. Šusteršiča osebno nečastna. Ali je »Gospodarska Zveza« konkurirala s »Kmet. družbo«? Ne, ker »Gospodarska Zveza« je prodajala le svojim članom in »Kmet. družba« tudi le svojim članom. Tu ni trgovske konkurence. Torej tudi ni podlage za nepravilno konkurenco, če bi bil dr. Šusteršič od začetka izjavil, da je sam doplačal to, za kolikor je »Gospodarska Zveza« ceneje dajala gnojila, bili bi vsi tiho ali bi ga še slavili kot požrtvovalnega moža, ker je pa naročil, naj se o tem molči, pravijo, da ima »umazane roke« !
Vsenemci so storili vse, da doženejo to stvar v tak stadij, da bi dr. Šusteršič moral odložiti mandat. Wolf mu je kar ukazoval, naj to stori. »Narod« včeraj pravi, da katoliškonarodna stranka, če je stranka honetnih ljudij, tega moža ne more več držati. No, kaj misli o dostojnosti obstruk-
cionist Wolf, nam je pač ¡relevantno. Liberalni stranki pa v obraz zabrusimo lahko vsak dan, da dokler ona drži svojega Malovrha kot vsakdanjega izdelovatelja liberalnega prepričanja, naj molči o honet-nosti!
Dokler liberalna stranka kot »narodna« stranka zatira domače slovenske gospodarske zavode, nima pravice govoriti o poštenosti.
Slovensko vsenemška zveza na Dunaju pa grozi, da bo tako, kakor Šusteršiča, napadala še druge katoliške poslance. Slov. liberalci si mislijo na ta način pridobiti la-vorik kot — zastopniki — slovenskega naroda!
Sedaj bodo liberalci vpili po celi deželi, da je Šusteršič kompromitiran.
A odgovoriti jim je, da so tudi najbes-nejši sovražniki morali priznati, da se osebno dr. Šusteršiču ne more nič nepoštenega očitati.
Državni zbor.
Dunaj, 1. maja.
Predsednik otvori sejo ob 11. uri 20 minut. Začetkom seje zapisnikarji prečitajo razne interpelacije.
Nato dr. Kramar v imenu grajalnega odseka poroča o razpravi in sklepih glede predloga dr. Š u s t e r š i č o v e g a, naj se posl. S t e i n u izreče graja. Dr. Krama!" pravi, da je odsek stvarno presojal to zadevo ne glede na stranko in narodnost.
Dr. Kramar v svojem poročilu ponavlja vso dotično dogodke, ki so se vršili minolo leto in letos ter razpravljali v slovenskih listih in konečno pred sodiščem, ter navaja dotične medklice v zbornici, vsled katerih jo dr. Šusteršič zahteval grajo posl. bteinu.
Glede psovke »šuft« so bili člani grajalnega odseka različnih mtslij. Polovica članov je bila mnenja, da je psovka žaljiva, tudi če jo kdo drugi ponavlja. In v tem slučaju se je to zgodilo, ker posl. Stein je le ponavljal, kar je bil preje poslanec Berger izgovoril.
Dr. Kramar pa je kot načelnik odsekov a svojim glasom odločil večino za predlog, da ae zaradi tega Steinu ne izreče graja. In ta predlog je dr. Kramar tako utemeljeval,
LISTEK.
Tihe žrtve.
Spisal Gvozdenko.
Dan se je odpravljal spat. Bil je truden, na zahodu se je blestela zadnja zarja, kakor da poljublja za slovo lahne oblačke in jim šepeče na uho večerno pesmico, od vzhoda sem ee je pa približevala resnih kora kov noč.
Bilo je pozno v jeseni. Vzduh je bil hladen; ni ga preveval topli dah ljubezni, zgreti ga niso mogle ni sivo napojene barve po nebu, niti temno zeleno borovje na jedni strani ceste, niti cestna belina. In včasih je zavel še nekoliko mrzlejsi veter, kot naprej pohiteli glasnik noči.
Trdo so doneli koraki mimo hitečih delavcev in delavk po beli cesti.
Neža je stala zamišljena na pragu. Gledala jo čez vse te ljudi dalje, dalje notri v svoje spomine.
Mrzla je bila njena jesen, kot je bila mrzla v naravi. Današnje razpoloženje v naravi je bilo razpoloženje njene duše, njene
osamljene, zamorjene duše. Zakurila je za večerjo in hotela pogledati na prag, če gredo že iz tovarne. In presenetilo jo je, stopivšo na prag, da je med njo in med naravo tak sklad, obšlo jo je za hip čustvo gorke zavesti, da ni sama v tej puščobi, da diha to otrpelost tudi narava z vsemi svojimi barvami, z vsemi predmeti svoje raznolike zu nanjosti.
Ali narava ni marala ljubavi, čutila je, kako jo osvaja zima, zato ni mogla trpeti ljubezni. Iz srca ji zgine gorki občutek, zapustivši samo zadovoljstvo zavesti, da ob-krožujoča jo narava sočustvuje z njo.
Mrak je sedal po travi, po listju, po zraku, in zgrinjal vse v mehki plašč teme. In zaplesal je tudi okrog delavke, so zavrtel v kolobarih, in nanje so sedli spomini, trpki, kot pelin, hladni, kot veter, ki bo je vijugal med plapolajočimi valovi naraščajočega mraka.
In videla je ctožno otroško dobo. Oče ji je odšel neko zimo doli v Bosno delat doge.
Pisal je materi, da je obolel, nič dru-zega. Bilo je kratko pismo, katerega je na-
rekovala ljubezen krepkega, s hrapavo skorjo obdelanega srca, da bi doma ne brali v kaki prenagljeni besedi resnico.
In nekega dne je prišlo suhoparno uradno poročilo, da je umrl vsled težkih notranjih poškodeb, da je tu in tu ta in ta dan zakopan itd.
To je bil začetek mukepolnega, že itak ne predobrega življenja. Mati ji je priznala pozneje, kako Be je čudila, da jo mogla to ure pretrpeti.
In sama--
Očeta več ni, ni tega dobrega očeta t Solze so ji zalile oči, če je pomislila, da ne bo nikdar, nikdar več na tem svetu slišala njegovega glaBU, žalosti se ji je krčilo srce, ko je pomislila, kako malo jo pazila na njegove zadnje besede, ki jih je izgovoril ob slovesu. Pa kaj se hoče, dete je dete. Mislila je, da mora biti tako, da pride očo nazaj, kot vsako leto, dokler zopet ne odide. Ali čim starejša je bila, tem huje ji je bilo, vedno bolj je čutila, kako tone spomin na očetov glas, na vse njegovo bitje ; borila se je proti temu, toda očetova prikazen je ginila in ginila.
To ji je zarezalo prvo otožno potezo v obraz. In groza jo jo spreletavala, da ne bo videla jasne slike očetove, preden ne umre. Njej je bilo torej življenje že nekako odmerjeno. Dočim so drugi živeli veselo, ne skrbeč za konec, ker niso nič mislili nanj, je morala ona misliti vedno na to grozno smrt, ki je bila prag, čez katerega je m o-rala stopiti, predno se zopet združi z očetom.
Mati je delala in delala, da jima ni odletelo to varno življenje. Mučila se je po polju in jemala njo seboj, da bi se ji kam no izgubila. Posadila jo je v senco pod kako jelšo k vrču, kjer je vila šopke in gledala mater, ki Be je mučila in žgala na solncu. Včasih ji je nesla vode, ki je stala poleg nje na travi v senci, a opoludne je prišla mati z njive k nji, da sta pojedli borno ko-silce, in potem je zopet delala do večera.
Ko je odrasla, je hodila v šolo, pozneje je začela maleri pomagati. Pričela je tudi ona delati po njivah.
Neki dan jima je pisala Cekinova Mreta, naj prideta v Ljubljano, kjer gre Neža lahko v tobačno tovarno.	(Dalje prih.)
da je Stein mislil — kakor je sam priznal — da se mu sploh nobena graja ne izreče. In ravno to je vznevoljilo ogromno večino čeških poslancev, ki so živahno odobravali pozneje govor svojega tovariša dr. Dyka.
Nato je dr. Kramar obširno govoril o Tomaževi žlindri, dotičnih polemikah v domačih listih ter sodnih razpravah. Odsek se je prepričal, da ima dr. Š u s t o r š i č popolnoma ¿iste roke iri da je nedotakljiv v svoji osebni časti. Vsled tega je beseda »dr. Žlindra« žaljiva in odsek predlaga grajo posl. Steinu.
Mej tem poročilom, ki je trajalo skoraj eno uro, je bilo precej mirno v zbornici. Oglašali so se z medklici le člani vsenemške zveze.
Na to je mladočeški poslanec dr. Dyk govoril proti predlogoma grajalnega odseka in predlagal, naj 83 poslancu Steinu tudi zato izreče graja, ker je rekel dr. Susteršiču : »Z Vami ne občujem, ker je Vas posl. Berger imenoval „šulta", a ga niste zavrnili.« S tem je Stein zopet žalil dr. Susteršiča in noben sodnik bi Steina ne mogel oprostiti, ker Stein gotovo iz prijateljstva do dr. Susteršiča ni govoril onih besed Take psovke mora zbornica grajati v interesu javne morale. Sodišče ni izreklo, da ima dr. Suster-šič umazane roke, ravno nasprotno Sodišče more obsoditi tudi le fizično osebo, ne pa juristične, torej ne dr. Susteršiča kot načelnika -Gospodarske zveze«, ker se je odsek popolnoma prepričal, da dr. Susteršič ni iskal dobička in članom ni storil najmanjše škode. Odsek je bil soglasnega mnenja, da je osebr.a čast dr. Susteršiča popolnoma čista. Dr. Dyk konča : »Nočem pre-iskavati, odkod je poslanec Stein dobil svoje informacije. Kot Slovan se ne čutim poklicanega, da bi se vtikal v domači prepir Slovencev. Toda zgodovina nas uči, d a s o b i 1 i S 1 o v a n i tedaj tepeni, ko so pri svojih nasprotnikih iskali pomoči in sveta. To naj bi si dobro zapomnili vsi Slovani in slovanski poslanci.« (Živahna pohvala. Dr. Pommer nekaj kliče. Poslanec Holansky: Kaj Nemce briga, kar imajo Slovani mej sabo.)
Dr. Dyk: »Hočem čakati, da gospod profesor Pommer konča svoje predavanje. Zbornica naj torej sodi pravično in poslancu Steinu izreče grajo.« (Živahna pohvala.)
Na to dr. Susteršič v daljšem govoru pojasnjuje ves boj proti »Gospodarski zvezi« in svoji osebi kot načelnika zveze. Za njim so govorili dr. Schalk, dr. Tavčar, Plantan in poročevalec dr. Kramar.
Človeka mora srce boleti, ko vidi, kako se najhujši sovražniki slovenskega naroda posmehujejo ob bratomornem boju. Odločni liberalci mej Čehi in Poljaki iskreno obžalujejo, da se je našel človek, ki je slovenski domači prepir spravil po tej poti v zbornico. Hotel je morda udariti po eni osebi, po katoliško narodni stranki, a zadel je ves slovenski narod.
Pri glasovanju je bil predlog dr. Dyka odklonjen, istotako drugi predlog grajalnega odseka, naj se poslancu Steinu izreče graja. Konštatujem pa, daje bila v zbornici velika zmešnjava in da mnogi niso poznali predlogov.	__
Važnost trgovinskih pogodb.
(Piše državni poslanec vodja Fr. Povše.)
(Konec.)
V. Naša vinska kupčija.
Kakor je les velike važnosti za mrzlejše kraje, tako je vino pogostoma edini vir, iz katerega se vzdržuje gospodar v vinorodnih pokrajinah. Naša vinoreja sicer ni tolika, da bi naš vinski izvoz bil tolikega pomena za državno trgovino, kakor na primer žito, živina in les.
Toda toliko krepka pa je naša vinoreja ne le glede na množine, ampak tudi glede dobrote vina, da zamore naša domača vinoreja zakladati v veliki večini domači vinski trg.
Res je, da je zadela velika nesreča naše vinograde, ko jih je opustošila trtna uš. Toda neutrudljivost vinogradnikov in skrb vlade ter dežel je storila, da so opustošeni vinogradi zopet obnovljeni in da flmemo upati obilnejšega in tudi kvalitativno boljšega pridelka.
Poleg trtne uši in drugih raznih trtnih bolezni pa je našo vinorejo najhujše zadela nesrečna koncesija naše države sosedni Italiji, kateri se jo dovolila izredno nizka uvozna carina za njeno vino. Pod imenom vinska klavzula je znana ta neverojetno daleč segajoča koncesija naše države proti Italiji. Ko je popred za italijansko vino veljala uvozna carina 20 gld., dovolila se je sedaj carina za hektoliter (oziroma 100 kil) le 3 gld. 20 kr.
Italija je imela s svojo sosedo Francijo carinsko vojsko, zato ni hotela 1. 1887. privoliti v to, da bi tudi ona Avstriji dovolila carino 5 frankov in 77 centim., ker se ni hotela vezati na to carino, katero bi morala tudi Francija privoliti.
V	dobi od leta 1879 tlo 1887 je prihajalo kaj malo vina k nam iz Italije (na leto le po 9000 hektol., ko je nasprotno našega vina šlo na leto v Italijo povprečno po 42.000 hI.
V	dobi 1888 do 1891 pa, ko je carina zopet veljala 20 gld., zmanjšal se je naš izvoz na 4.521 hI., in italijanskega vina prišlo jo v Avatrijo na leto le 1.235 hI. Znati je treba, da je Francija vsled skoro popolnega opustošenja vinogradov ista leta trpela na pomanjkanju vina. Ker je pa bila ob istem času ostala Italija obvarovana tudi trtne uši, so se v Italiji v veliki meri lotili razširjenja vinogradov. Ča vpoštevamo izredno milo za trto ugodno ""italijansko podneblje, če pomislimo, da zaradi obilne topline morejo gojiti trto tudi v planjavi, ko morajo severnejši vinogradniki v to porabljati strme preko-solnčne lege, če vpoštevamo, da velja italijanski delavec toliko kron, kakor pri nas goldinarjev, če vpoštevamo, koliko ogromno svoto velja pri nas naprava enega hektarja vinograda, in kako malo stane naprava italijanskega vinogradnika, ki se poleg tega zaradi ugodnosti lege in zemlje more posluževati tudi raznih strojev za kopanje in okopavanje vinogradov; če vpoštevamo, kako redkokedaj spomladanski mraz (slana) nastopa, ki pri nas skoro sleherno tretje leto več ali manj škoduje — jasno nam postane, zakaj more italijanski vinogradnik za nizko ceno oddajati svoje vino. Namnožilo se je v Italiji vinogradov za skoro 100 odstotkov; med tem pa si je Francija deloma že zopet opomogla z obnovljenimi vinogradi; deloma je dobila iz Španije primanjkujočo množino; in v Italiji je nastala taka goječa z vinom, da niso vedeli kam z njim. Njihovi diplomatje pa so umeli izposlovati od naše države omenjeno olajšavo, ki pa je postala tako škodljiva za našo vinorejo.
Da moremo jasno soditi ves vinsko-trgovski položaj, poznati moramo naš izvoz in uvoz vina sploh pred dobo famozne vinske klavzule.
V dobi 1877 do 1890 znašal je uvoz ptujega vina v našo državo povprečno na leto 22000 hI, naš izvoz pa je povprečno dosegel znesek 557.000 hI, torej je naš izvoz nadkriljeval uvoz za 25kratni znesek.
Kako je vinska klavzula, dovoljena leta 1892. vplivala, naj govore sledeče številke:
Uvoz in izvoz vina sta znašala: uvoz	izvoz
leta 1891. 2.235.000 gld. 9.231.000 gld. „ 1892. 7.106.000 „ 6.085.000 „ „ 1893. 12.782.000 „ 5.775.000 „ .„ 1894. 11.036000 „ 5.168.000 „ „ 1895. 10.901.900 „ 5.426.000 „ „ 1896. 11.763.000 „ 4.757.000 „ „ 1897. 17.980.000 „ 4.434.000 „ „ 1898. 19.098.000 „ 4 566 000 „
To se pravi, leta 1891. znašal je „plus" našega vin. izvoza še lepo svoto 6.996'OOOfl 1. 1898. pa je „plus" uvoza dosegel svoto 14 532.000 n.!
Naša državna trgovinska bilanca se je tedaj v tej dobi poslabšala za lepo svoto 22,000 000 11. Da je temu pripomogla vinska klavzula, kaže dejstvo, da je 1.1891. znašala vrednost vpeljanega vina iz Italije 160.000 11. leta 1898. pa je ta vrednost narasla na 16,623 000 gld.!
Vinska klavzula je pa zadela posebno vinstvo južnih dežel, sosebno Dalmacijo. Vlada naj ne pozabi, da so trte zasejane v zemljiščih, katera niso sposobna za nobeno drugo vsaj intenzivnejšo kulturo ali pridelovanje. Kaj hočeš s takimi koreninami, kaj hočeš v Dalmaciji saditi na mesto trte?
Vsi razlogi tedaj odločno govoro za
obrambo naše vinske produkcije. Zato je resen opomin na mestu, da državna vlada ne ponovi pri sklepanju novih trgovinskih pogodb te nesrečne koncesijo Italiji za njena vina. Mislil bi, da ga ne bo človeka, ki bi zagovarjal uvoz italijanskega vina. In vendar so se že oglasili!
Vinski veliki trgovci trd£, da jim je močno, malo kislo italijansko vino kakor nalašč za pomešavanje z našim premalo moč nim in prekislim vinom. No, verujem jim, da so oni vživali bogat dobiček od vinske klavzule. Iznašli so pač pravi odstotek po-mešanja in s pomočjo italijanskega vina, za iaterega jim je bilo malo plačati, spravili so pod domačimi firmami vino v prodaj po visokih cenah.
Naša država ima tako razširjeno vinsko kupčijo, da nam kar nič ni treba segati po ptujem vinu. če vinogradniki, ozir. vinski trgovci potrebujejo milega, močnega vina za primes, naj ga iščejo v gorkih primorskih deželah, v Dalmaciji, Istri, Goriški. Celo Francozi zahajajo po črno dalmatinsko vino, katero ima tako močno barvilo, da mu ga pač v tem ni para. Istotako so bela vina iz Dalmacije (Vis), iz Istre, iz Goriške (ribola) tako močna, da ni treba boljših iskati. Sploh pa zaradi vinskih veletržcev ne bomo pustili trpeti tisočo in tisoče vinskih producentov.
Upravičeno je upanje, da vlada ne dobi nikdar v državnem zboru večine, ki bi odobrila tak dogovor zaradi trgovinskih pogodb, katerem bi se nahajala ta vinska klavzula ; zato treba le, da v to poklicani za-stopi z vso resnostjo opominjajo vlado, da stori svojo dolžnost v obrambo našega domačega vinarstva. Kaj pa bo, ko bodo z ogromnimi stroški obnovljeni vinogradi da jali polno trgatev ?
Kam tedaj z vinom, če se bo kupovalo le laško vino? Zato moramo skrbeti, da postane Avstrija zopet država, ki izvaža vino, ne pa uvaža.
Toliko vlada, kolikor tudi državni zbor pa imata v obrambo našega vinarstva še drugo dolžnost, ki bo pa toliko nujnejša, kolikor večji bo vinski pridelek iz obnovljenih vinogradov.
Zakon, ki bo strogo prepovedal napravo umetnega vina, nam je absolutno potreben, ne le v varstvo vinskega pridelka, ampak tudi zarad dobrega imena, katero je neobhodno potrebno, če hočemo, da bodo naša vina našla dosti kupcev.
Proč torej z vinsko klavzulo, proč z nesrečnim zakonom, ki pod posebnimi pogoji celo dopušča napravo umetnega vina I Namesto teh pa se uvedi zadostna uvozna carina na tuje vino in strog zakon, ki onemogoči vsakeršno ponarejevanje vina.
Obnovljeni vinogradi bodo dajali dovolj in izvrstnega vina, za pošteno blago se bo vedno našel kupec in tudi plačal primerno
ceno.
¿akaj ima naš pošten dolenjski cviček lepo ceno? Ljudje ga znajo ceniti kot zdravo vino in če morem kaj našim vinogradarjem svetovati, je to : Bodite pošteni, in zagoto-. vili si bodete kupcev za vino. Osobito pa bo to veljalo, ko bo vinska produkcija zopet narasla; takrat bo le pošten vinski pridelovalec smel upati, da zopet pride prejšnji kupec, ker se je mogel prepričati, da v tem hramu vlada poštenost.	_
Politični pregled.
V Ljubljani, 2. maja.
Pobiranje davkov na podlagi § 14.
Naš avstr. parlament že par let sem ni rešil rednega drž. proračuna in vlada je bila prisiljena, da je vsakoletni proračun uveljavila s pomočjo zasilnega paragrafa ter s tem dobila tudi dovoljenje pobirati redne držav, davke. Nekateri nemški prenapetneži pa vsled tega niso hoteli plačati predpisanih jim davkov vkljub vsem opominom od strani davčnih oblastev. Z jednim takim slučajem se je predvčeranjim pečalo tudi dunajsko najvišje sodišče pod predsedstvom predsednika barona Lemayerja. Neki tak mož, ki ni hotel plačati osebnega dohodniskega davka in se je, ker se mu je dotični znesek šiloma izterjal, pritožil najprej na ministerstvo in pozneje po odbitem prizivu na najvišje sodišče To pa je pritožbo kot neutemeljeno odbilo ter izjavilo, da imajo naredbe, izdane s pomočjo § 14, zakonito
veljavo, ker je zakonodajna oblast izvršena po vladarju Bamem pod odgovornostjo celokupnega ministerstva. — S to razsodbo najvišjega sodišča ho izpodbita razna nasprotna domnevanja, ki so se pojavljala po-sebno v obstrukcijski dobi. Investicijska predloga in predloga glede vodnih cest.
Držav, zboru je vlada predložila dvoje predlog, ki pa napravljata na poslance različen vtis. Za investicijsko predlogo so vneti poslanci južnih dežel, za predlogo o vodnih cestah po zastopniki severnih dežel, pred vsem Češke in Galicije. Povedali smo pa že, da je za poslednjo predlogo, ko bi se načrt res kmalu uresničil, sicer mej Čehi in Poljaki precej navdušenja, a ker je vsakemu jasno, da bo naša vlada s svojo predlogo zadela bržkone ob mnogo večje oviro, kakor Pruska s svojo kanalsko predlogo, je prav malo nade, da bi se ta načrt res kmalu in tako izvedel, kakor bi to želeli interesovani krogi. O tem je prepričana tudi vlada sama. Ker ji je pa mnogo do tega, da so vsprejme v zbornici še letos investicijska predloga in ker so Čehi zahtevali predlogo o vodnih zgradbah kot conditio sine qua non, je vlada ustregla tej želji, da si ne nakoplje v zbornici novih težav. Mogoče je tudi, da se predloga reši v zbornici, a da Be z deli ne prične tako kmalu, je po izjavi min. predsednika več kot gotovo.
Nemiri na budimpeštanskem vseučilišču
so sicer za nekaj dnij udušeni, a se bržkone kmalu zopet ponove. Proti demonstrantom zadnjih dnij je zaukazal minister Vlasic strogo preiskavo in pričakovati je, da bo one dijake, ki so izrazili prof. Piklerju Bvojo upravičeno ogorčenost nad sramotenjem krščanske vere, doletela ravno taka ali pa še huja kazen, kakoršno jim je prisodil vseuči liški senat. S tako razsodbo se seveda ne bo pospešil mir na budimpeštanskem katol. vseučilišču, katero obiskuje le neznatna peščica židovskih dijakov. Da rektor vseučilišča tudi v tem slučaju ne bo storil vse svoje katol. dolžnosti, smemo v očigled zadnjim dogodkom zanesljivo pričakovati.
Angleži žele miru. Iz car igraj skih vladnih krogov dohaja vest, ki seveda nikogar ne bo presenetila, ki pa potrjuje razne dosedanje neoficijelne izjave, da so Angleži siti vojskovanja in da bi čim preje radi pobrali šila in kopita ter odšli s svojo armado domov. V imenovanih krogih se namreč to-le poroča : Tu splošno prevladuje mnenje, da Angleži ne bodo več dolgo nadaljevali vojske in da čakajo samo vsprejemljivih predlogov, naj pridejo od katerekoli strani. Potem takej končajo vojsko in dovolijo Burom čim največjo samostojnost V tem smislu bo se izjavili tudi spe-cijalni odposlanec lord Volseley, ki je naznanil sultanu nastop vlade kralja Edvarda VII., in njegovi spremljevalci. Angleži so dalje tudi mnenja, da se mora v Južni Afriki čim prej ustanoviti zveza južnoafriških državic, kakoršna se je ustanovila v Avstraliji in Kanadi, katera naj bi se čim največ mogoče rahlo navezala na Veliko Britanijo. — Ako pridružimo tem izjavam še najnovejši davčni vijak Hicks Beachov, vidimo, da se jednake vesti vedno bolj množe in da ne prosi miru Botha ali celo njegova soproga, marveč le lord Kitchener.
Dogodki v Kini.
Iz Pekina je došlo v zadnjih dneh nekaj poročil, iz katerih bi se dalo sklepati, da je blizu konec „mirovnih operacij" na kitajski zemlji. Reuterjev urad najprej poroča, da so sklenili generali mejnarodnih čet, naznaniti zastopnikom držav na pekinškem dvoru, da bi bilo sedaj že mogoče umakniti čete, ako bi poslaniki mogli izposlovati od kitajske vlade določno izjavo glede odškodnine. Nadalje so sklenili, da bodo Kitajcem polagoma dovoljevali prevzeti upravo Pekina, tako da pride meščanska oblast zopet popolno v kitajske roke in bo vojaštvo izvrševalo le še pasivno nadzorstvo. To bi bil nekak pričetek mirovnih pogajanj.
Medoceanski kanal.
Zvezni ameriški senat je bil sklenil, da bi se pretrgala takozvana Clayton-Bulwer pogodba z Angleško glede kopanja Nicaragua kanala, ki bi vezal atlantiški ocean s tihim morjem. Iz Anglije je došel odgovor.
ki ni sicer tak., da bi javnost razburjal, a je tih, miren, uljuden, prav odvetniško sladak, ki pa navzlic temu v prav kratkih frazah zatrjuje, da je Clayton-Bul\ver pogodba pra-voveljavna in pravomočna, kakor so vse mednarodne pogodbe, ki so pravilno sklenjene. Anglija pripoveduje, da se bo po ta-konu držala smisla te pogodbe in da niti ne misli ne, da bi Združene države tega ne storile. V pogodbi je jasno izraženo, da bodi Nicaragua kanal dovoljen vsem laaijam za prehod, trgovskim in bojnim, v mirnem in vojnem času, prijatelju in sovražniku. Kanal ne sme biti utrjen in mora ostati tudi v slučaju vojno s Združenimi državami neutralen. Ves dobiček od kanala naj bi imele Združeno države, ki bi kanal z ogromnimi stroški zgradile in vzdržavale v tem, da bi pobirale neko določeno takso od vsako ladije, ki bi prevozila kanal. V mirnem času bi ne bilo prav ničesar ugovarjati tej pogodbi. Toda, da bi v vojnem času bilo mogoče držati take pogodbe, to je naravnost nesmisel. Novi ka nal, čo ga bodo prav izkopali, bode velikanske važnosti za prekmorsko trgovino, bo pa tudi velikanske važnosti v bodoči svetovni vojni. V slučaju, da se pograbiti dve evropski velevlasti, ki imata kolonijo drugod, gotovo ne bo možno nikdar obema velevlastima ustreči tako pri Nicaragua kanalu, da bi bili obe zadovoljni. Za katero bo stvar slabejše izpadla, tista bode očitala Združenim državam, da niso bile neutralne. Kaj pa v slučaju vojne, ki bi jo vojevale Združene države? Kdo bi ne razpolagal z lastuim blagom po lastni volji v svojo korist? Če pa nimajo Združeno države v novem kanalu kot graditeljice in lastnice nič več pravice, kakor vsak drug, potem menijo Američani, je velika neumnost žrtvovati trud in denar, pa si nakopati z novim kanalom samo stroške, skrbi in zamero. Sedaj še ni nič popolnoma jasnega, kaj se bode ukrenilo. Po malem pa so že oglašajo tudi drugi glasovi, da bi namreč začela privatna družba graditi mesto Nicaragua Panamo kanal. Tak kanal, ki bi bil last mednarodnih kapitalistov, bi sicer ustrezal popolnoma besedilu sedanje pogodbe med združenimi državami in Anglijo, a bi v slučaju kake vojne prav zlahka prešel v roko zmagovalca, kateremu bi se ne bilo treba ozirati na nikake pogodbe.
Slovstvo.
»Dom in Svet« št. 5 prinaša naslednjo zanimivo vsebino : Ob Taras - Ševčenkovem grobu. Za štiridesetletnico pesnikove smrti spisal Bajda Kazale. — Na vojvodskem prestolu. Povest iz slovenske starodavnosti. Spi sal I. Selan. (Dalje.) — Gazelice. 24., 25., 26,, 27., 28., 29. Zložil Anton Medved. — Carletto. Iz bolniških prostorov. Spisal Pavel Perko — Bršljan in bodičje. 6., 7., 8. Zložil Anton Medved. — Oranže in citrone. Pod italijanskim nebom utrgal Fr. S. Finž-gar. — Kesanjo. Zložil Anton Medved. — Izlet v Opatijo. Potopisna in kulturnozgodovinska črtica. Spisal dr. Frančišek Kovačič. (Konec.) — Moji gradovi. Zložil Jož. Bekš. — Do zmage! Po prijateljevih pismih priobčil Jož. Ošaben. (Dalje.) — Ko mine zime sneg in mraz . . Zložila Ksenija, - Drobnogled in drobni svet. Spisal kanonik Iv. Suš nik. (Dalje.) — Finale. Zložila Ljudmila. — Moči! Zložil Leo Levič — Lovec Roman. Gozdna slika. Spisal I. E. Rubin. — K tebi Zložila Ljudmila. — Anton Čehov. Literarno-kritična črtica. Napisal F. Ks. G. — Književnost: slovenska književnost. Hrvaška književnost. Poljska književnost. Ruska književnost. — To in ono. — Slike: Taras Šev-čenko. Križ na Sevčenkovi mogili. Soba poleg Sevčenkovev mogile. Ševčenkova mogila nad Dniprom. Ševčenkova gora. Sv. Devica z Detetom. Slikal G. Bellini. Oranže in citrone. Slikal F. Pcčnik Boj s Saraceni in zmaga Leona IV. pri Ostiji. Slikal Rafael Sanzio. Izkopino v stari Ostiji: Glavna cesta. Jupiter Serapis. Slike k spisu: »Drobnogled in drobni svet« 13, 14, 15, 16, 17, 18. Gozdni tat. Vinjeta. Buri pred angleškim vlakom.
Dopisi.
Iz Idrije, 29. aprila. (Realka ali gimnazija?) Res čudno je, da je naše mesto, ki je po številu prebivalstva drugo na Kranjskem, v vsakem oziru zanemarjeno. Zadnji čas je, da so zbudimo in trkamo toliko časa, da nas sliši vlada in nam da, kar že davno imajo druga mesta, ki so precej manjša, nego je Idrija. V mislih imamo Brednjo šolo. Marsikateri rudar bi rad svo-
jega nadarjenega sina izšolal, pa pri skromnem zaslužku mora biti zadovoljen, ako more svojo družino pošteno preživiti. Sedaj je še druga nadloga na nas prišla: Cesarski rudnik ima dovolj delavcev, torej vsako leto le nekaj novincev v delo sprejme, vsi drugi pa brezposelno postopajo. Število takih dečkov je precej veliko in z žalostjo gledamo v bodočnost, kaj bode iz tacih postopačev. Naš občinski zastop je sklenil, na občinske stroške realko ustanoviti, in poslopje se bode že letos zidalo. Ta misel je popolnoma ponesrečena, ker v Idriji je edino le gimnazija na mestu. Gimnazijo hočejo ljudje imeti, ne realke.
To je ljudska volja, katera dovolj jasno kaže, kaj je za Idrijo potrebno in koristno. Skoraj vsi idrijski dijaki se šolajo na gimnazijah in bele vrane so tisti, ki gredo na realko. Pri nas vsak rudar ve, da je mladeniču po dokončani gimnaziji ves svet odprt ; tudi tehniko lahko študira, ako imajo stariši kaj pod palcem in ga morejo nadalje podpirati.
Mi toga ne moremo, in srečne se čutimo, ako si moremo z obilno družino toliko pristradati, da vzlic vsemu pomanjkanju enega otroka na gimnaziji izšolamo. Marsikatera hiša se vsled tacih stroškov zadolži, tako da nas razun davka tarejo še cbresti Občinski zastop je zvišal občinsko doklado na 50 odstotkov, tako da bodemo vseh do klad več kakor 100 odstotkov plačevali, to raj več, kakor je navadnega davka. Pri vsem tem tudi to ne bode zadostovalo in že drugo leto bode treba občinsko doklado povišati, kajti realka stane mnogo denarja; pokazali se bodo stroški, na katere sedaj nihče ne misli, naša občina pa ima mesto denarja le dolg.
Kam bodemo prišli ? Veliki davki nas bodo potrli. Ali bode kedaj nameravana re alka podržavljena, je tudi šo prav veliko vprašanje, ki v zraku visi.
Naš poslanec pete kurije g. Šusteršič se je ravnal po naših željah, ko je pri vladi potrkal na vrata za gimnazijo v Idriji. Vlada je bila pripravljena državno gimnazijo v Idriji ustanoviti, torej gimnazijo, ki bi nas prav nič ne veljala, naš občinski zastop se je pa prenaglil in prekrižal to namero, ko je sklenil ustanoviti tukaj realko. Deputacija, ki je sla na Dunaj prosit brezplačnega prostora, še tega ni dobila ; pač pa so menda obljubili, pa ne dali, kakor zdaj vidimo, ko je občina drugod kupila prostor za poslopje. Zadnji čas je, da se zberemo in na vsa usta povemo, da ne maramo realke! Občinski zastop naj vpošteva naše želje glede državne gimnazije in naj se trudi, da dobimo tako gimnazijo, ki nas ne bode nič stala in nam bo v resnici koristila. Mi se obračamo zaupljivo do poslanca pete kurije, g. dr. Šu steršiča, in ga prosimo, naj zastavi ves svoj vpliv pri vladi za državno gimnazijo v Idriji.
Iz Reteč pri Skofji Loki, 27. apr. Mladeniči našega bralnega društva v Reteč pri Škofji Loki so se izvrstno izkazali v igri »Kmet Horod«, burki v enem dejanji, in v komičnem prizoru »Ciganova pogodba z baronom za kovačnico«. Veselica se je vršila pri Lovričku na Godešiču. Prihitelo je nad 300 ljudi cd tudi oddaljenih krajev. Naj iz-pregovorimo nekoliko o igri sami. Kmet in gostilničar je igral prav dobro. Dijaki so tudi prav izvrstno nastopili, samo eden se je pre več bal glasu dati od sebe. Zdravnik pa je kar najčastneje rešil svojo ulogo. Matijče, Gašperjev oče, je tudi dobro rešil svojo čast. Videti je bilo, da prav srčno občuti sinovo nesrečo Hlapca bila sta tudi izvrstna. Ci gani so bili tudi pravi cigani, kakor bi prišli naravnost iz Azije. Največ smeha in veselja so nam naredili. Baron pa se ni prav nič zavedal svojega dostojanstva in svojega imena, ker še pri ciganih ni imel nikakega ugleda; tudi je bil zelo strahopet in jo pre cej ušel, ker se je bal ciganskih pesti. — Na koncu je bil srečolov. Z največjo zado-voljnostjo so se ljudje razšli; vsak je želel, da bi kaj takega kmalu zopet videli. Saj je človek nedolžno šalo potreben, da pozabi za trenotek vsakdanje moreče skrbi. Zatorej kličemo zavednim mladeničem : Le tako na prej, pokažite svoje zmožnosti zopet kmalu, in pokažite svetu, kaj znamo Gorenjci 1
Dnevne novice.
V L j u b I j a n i, 2. maja.
Vodstvo katoliško • narodne stranke je v današnji seji soglasno sklenilo to-le izjavo: Glasovanje v državnem zboru o grajalni zadevi poslanca Steina ni stališča dr. Šusteršiča v katoliško-na-rodni stranki nič izpre-menilo. Napadi na njegovo osebo gledč na znano zadevo v bivši „Gospodarski zvezi" so bili našim somišljenikom že znani pred njegovo izvolitvijo v državni zbor; kako so umevali te napade, je pokazala njegova sijajna izvolitev za državnega poslanca. Po dogodkih pri sodišču in v drž. zboru je katoliško-narodna stranka le še tem bolj osvedočena o osebni neomadeževanosti dr. Šusteršiča, ker se je to tudi na obeh mestih javno priznavalo. Izid glasovanja v držav, zboru presoja vodstvo katol. narodne stranke edino le s politi-škega stališča. Združeni slovanski in nemški liberalizem, napojen s srdom proti vsemu, kar nosi katoliško ime, ni dobil pri včerajšnjem glasovanju še le prvič večine v poslaniški zbornici. Vodstvu katoliško-nar. stranke je to glasovanje samo nov povod, da ob strani dr. Šusteršiča prej ko slej z neomajanim zaupanjem vanj nadaljuje svoj boj proti liberalstvu.
Slovenski delavci dr. Šusteršiču.
»Slovensko katoliško delavsko društvo« v Ljubljani je sinoči odposlalo dr. Šusteršiču naslednjo brzojavko : »V imenu delavskihVaših volivcevupamo, da vztrajate. Liberalne spletke proti Vaši osebi za nas niso mer o da j ne.« S to brzojavko je »Katoliško delavsko društvo« svojemu poslancu pete skupine dalo popolno zaupnico, ki je edino pravi odgovor na Tavčar • WoI-fovo druženje.
Novomašniki v celovški škofiji. Letos bodo posvečeni v mašnike : Iz IV. leta gg. Jan. A r n u š iz Ptuja ; Avg. N e t u š i 1 iz Golrada na Štajerskem; Rih. P i c h 1 e r iz Špitala; Jos R e š e r iz Železne pri Mo-stiču ; K. W o h 1 a n d t iz Voitsberga na Štajerskem. — Iz III. leta : B. G u s g e r iz Zwickenberga ; Jan. Ho rn bock iz Št. Janža v Rožu; Fr. Laser iz Prt valj; R. R o t e r iz Črne; Janez S e r a j n i k iz Št. Jakoba v Rožu.
Duhovske zadeve na Koroškem Na sv. Višarje prideta letos za čas romanja g. kaplan Kukačka iz Gorij in eden č. oo. frančiškanov iz Beljaka. — Prestavljena sta č. gg. kaplana : Jos. S c h i w i t z iz
v
Smohora v Greifenburg, in Jos. Stefan iz Greifenburga k sv. Boštijanu pod Visoko Ostrovico.
Katoliško narodna zmaga. Z Rakeka se nam poroča: Pri včerajšnjih obč. volitvah na Rakeku je sijajno zmagala kat.-narodna stranka. S to zmago leže na tleh vsi liberalci a là Domicelj e tutti quanti in ž njimi »Slov. Narod«, kateri se je za časa državnozborskih volitev hvalil in bahal, da je Rakek njegov. Liberalci so strašno delali, jeli in pili, a vsa teleta in na cento mrsa za golaž ni ničesar pomagalo. Živela katoliška zavest. Kitchener na tleh!
Rakovski Bur.
Prvi maj v Idriji. Iz Idrije se nam piše z dne 1. maja : Danes praznuje okoli 150 delavcev soc.-dem. mišljenja svoj delavski praznik. Zjutraj ob 5. uri so imeli obhod z godbo po mestu. V sredi vrst je korakalo tudi 20 žensk. Ob 9. uri so imeli svoje zborovanje, pri katerem je bil navzoč tudi okr. glavar. Govorilo so je o pomenu današnjega dneva, ko so narava vzbuja k novemu življenju, tudi nekako kliče delavca, da se zaveda svojega poklica in dostojanstva. A vidi so, da prazne frazo več no vlečejo, navdu
šenost za ta delavski praznik pojema. Popoldne ob 2. so imeli prosto zabavo na hribu nad mestom. Sploh se je vršilo vse mirno in dostojno, tudi njih voditelji so opominje-vali pristaše so zdržati vsakega izzivanja.
Konkurzni izpit so te dni delali čč gg.: Janez Debelak, župni upravitelj v Šent Juriju pri Šmariji, Josip K n i f i c, bo-neficijat v Tomišlju, Edvard K o s o b u d, kapelan v Velesovem, Andrej Krajec, župni upravitelj v Beli peči, Janez M e r -š o 1 j, kapelan na Dobrovi, Anton Oblak, kapelan v Boh. Srednji Vasi, Josip Plan-t a r i č, kapelan v Kranju, in Jan. Trpin, kapelan v Šmartnem pri Litiji.
Dobrodelni bazar. Za dobrodelen bazar je došlo že okolu 400 darov. Začetek te dobrodelne prireditve bode 11.1 m. ob 7. uri zvečer. Sodelovala bode vojaška godba. Vstopnina bode 1 K.
Zopet debela „Narodova- laž. »SI. Narod« je te dni zopet zatrobil v svet o velikem napadu goških »klerikalcev« na na-prednjake. O tej »Narodovi« vesti se nam poroča: V nedeljo dne 21. aprila šlo je 6 mladeničev, udov pevskega društva »Nanos-, v Branico v znano gostilno Luko Glažar. Peli so vesele narodne pesmi. Na večer je prišlo kakih 15 fantalinov iz ondotriih vasi k nam v gostilno. Pili so skoro vsi v eni sobi, potem pa začneta dva suroveža izmed došlih fantov nesramno govoriti proti neki vladarici, katere slika visi n a s t o n i. Na to govorico stopi Marija Glažar, soproga gostilničarja, k njim ter su-rovežem /apove, da o vladarici no pusti govoriti nikake besede. Velela je zabavljačem o tem molčati. Na to stopi v sobo eden izmed družbo goških fantov in on jo pritrjeval njenim besedam rekoč, da ona pravi pravo, in da naj o tem molčijo. V tem tre nutku pa začno nekateri rogovileži kričati: »Kaj mi bodemo molčali?« ter začno razbijati in vpiti „Zivio Tavčar" in „Živio Turna" ter onega koj zgrabijo ter pobijejo na tla ter ga začno tepsti. Tudi po drugih Go-čanih so pričeli takoj udrihati in še celo z — noži. Erega so težko poškodovali, dva so pa ranili. Dolžnost Gočanov je bila braniti se. „Slov. Narod" pa, kakor po navadi, zvali vso krivdo na „klerikalce", dasi je razvidno, da so krivci neotesani libe ralni zabavljači. In nesramno „Narodovo" laž so slovenski liberalci raztrosili celo po nemških liberalnih listih. S takim orožjem se bori „inteligenca" !
Zabavni večer trgovskega društva „Merkur". Odbor slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani vabi vse člane k I. zabavnemu večeru, kateri se vrši v aren; na vrtu „Narodnega doma" v soboto dne 4. t. m. ob '/suri zvečer. Vspored: Godba petje in prosta zabava. Ustop je dovoljer članom in po njih upeljanim gostom bre? vstopnine.
Meščanska godba v Ljubljani j<
imela včeraj občni zbor, na katerem je bi izvoljen predsednikom občinski svetnik go spod V e 1 k a v r h , namestnikom gospod L S tri cel, tajnikom gospod Barlc, bla gajnikom gospod Dražil, odborniki p; gospod je : Fr. F a b i a n , F. J a g o d i č , J T u r k , Ant. D e č m a n , Lav. P a h o r ir Fr. K o m a t a r. Kakor se čuje, vzdrži s* godba, ako bo imela poleg podpor od stran raznih zastopstev še 300 članov, ki bi pla čevali po 6 gld. na leto. Dohodki godbe 8( znašali doslej 19.278 K 92 h, stroški ps 18.605 K 24 h. Doslej je godba nastopili devetdesetkrat. 19 godcev ima mesečni plačo, 4 godco se pa plačuje od slučaja d< slučaja V godboni šoli je 28 učencev.
Občinske volitve v Cirknici. V Cirknici so se pričele v ponedeljek občinski volitve. Vodili so jih sami liberalci silno »li beralno« — prezirajoč občinsko postavo To so je zdelo klerikalcem žo preliberalno zato so poslali na glavarstvo po županstvu pritožbo zoper take volitve. Liberalni oče župan Pogačnik so to pritožbo brali in si se svojo liberalnosti tako prestrašili, da si kar sami ustavili volitve, in sedaj je v Cirk niči »Wan'enstillstand«. To pa so vse za krivili oni očo Pogačnik et Comp., ki si nekdaj v »Narodu« vpraševali, čemu imaji tudi cirkniški klerikalci obč. postavo. Gosj oče! Zato jo imamo, da liberalcem gledami
t ... na prste in jim stopamo na rep. Ste čuli?
Morda se kmalu zopet vidimo! — Dotlej
* zdravi!	Cirkniški Buri.
Cesarjev dar. Občini Rova v kamniškem okraju je podaril cesar 800 kron , za zgradbo šolskega poslopja.
Požar in prošnja. Dne 25. sušca 1.1. je pogorela hiša s hlevom in vsem pohištvom posestnici Tereziji Zupan v okol. Sv. Marka hišna št. 2, župnije Trbovske. Pogorelo je ubožici vse, kar je bilo premičnega blaga, tako da je brez vsega imetja. Farni urad v Trbovljah priporoča prav toplo imenovano vsem sočutnim in darežljivim srcem ter je župnik čast. pospod Peter Erjavec ® voljan, sprejemati katerekoli blagodare.
Velika slavnost hrvatskih delavcev bode dne 29. in 30 junija t. 1. v Varaždinu Hrvatsko delavsko pevsko društvo »Vienac« v Varaždinu bode blago slovilo svojo zastavo. K slavnosti so povabljena tudi slovenska društva. 1 Pretep pri naboru Včeraj pri naboru so se fantje iz Žirov in Spodnje Idrije malo spoprijeli. Trije so bili labko ranjeni, a za svojo korajžo bodo morali še k sod-niji priti, ki jim najbrž priredi par dni po-čitka v zaporu, da se jim ohladi vroča kri. t Ljubljanske novice. 2 51 e t n i c a J podružnice splošnega uradniškega društva v Ljubljani se bode praznovala 8. junija s pri-memo veselico v „Mestnem Domu". — Za cirkus Barnumet Baile y, ki pride tekoči mesec v Ljubljano, postavljajo na raznih krajih Ljubljane kole z deskami, na ka-. terih bodo velikanski barvani reklamni pla-' kati tega cirkusa. — Stavka pri meščanski godbi. Včeraj pred koncertom I meščanske godbe v „Narodnem Domu" je nakrat pričelo radi plače stavkati šest godcev. ' Cuje se, da je ta šestorica nezadovoljnih ' godcev že zapustila Ljubljano. — Nepro-|stovoljnavrnitevnaGrad. Leopolda Jereba in Janeza Mavca, ki sta ušla z ljub-. ljanskega Gradu, je prijela žandarmerija v ( Laškem ter ju že izročila deželnemu sodišču v Ljubljani. — V Ameriko se je meseca 'aprila odpeljalo 702 oseb. — Pobegnil ' od dela je v Koslerjevi pivovarni prisiljenec Jožef Resch.
Koroški nemški kolesarji prirede o Binkoštih izlet v Gorico in Trst. Binkoštni ' torek pridejo tudi v Ljubljano.
Vol ga je nabodel. Posestnika Lo-! vrenca Cvetniča iz Št. Mihela, okraj posto-jinski, je vol vrgel na tla in ga z rogmi ( tako razmesari), da je Cvetnič v tukajšnji , bolnici na dobljenih poškodbah umrl.
Vozni red drž. železnic, veljaven s 1. majem, ki smo ga včeraj objavili, je v toliko popolniti, da ostane i nadalje polnočni vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 12 24 po noči in pride v Trbiž ob 3-29 uri zjutraj.
Meteor, mesečno poročilo. Minoli mesec mali traven je bil srednjetopel in vetroven. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: Ob sedmih zjutraj 6 6°, ob dveh popoldne 14 6°, ob devetih zvečer 9 6°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 10'3°, za 0 6° nad normalom. — Opazovanja na tlako-meru dado 734 9 mm kot srednji zračni tlak tega mesca, za 11 mm pod normalom. — Mokrih dnij bilo je 10; padavina, dež in sneg, znaša 122 7 mm. — Med vetrovi je prevladoval jugozahodni, mnogokrat je bil precej močan.
Rim in avstrijsko-ogerski Slovani. Nekateri listi radi upijejo, da je Rim Slovanom nepravičen. Kaka je ta nepravičnost, kaže narodnost avstr. kardinalov, od katerih so trije Slovani in samo j e d e n
Nemec. Ogerska ima dva kardinala.
*
* *
Ljudski hotel v Milanu. Meseca maja se otvori v Milanu ljudski hotel »Albergo popolare«. Prostora ima ta hotel za 540 moških, poznejše so zgradi tudi hotel za ženske. Za vse moderne udobnosti, ki jih nudi ta hotel, se plača na dan 50 cent. stanarine.
Važen projekt Francosko časopisje živahno razpravlja o dvajset let starem projektu glede prekopa mej zemeljsko ožino Kra na polotoku Malaka. S tem bi se skrajšala morska pot iz Evrope v Kino.
Policisti v ženskih oblekah V Ludvigshofenu se je pretekli mesec pojavil strahovit zločinec. Moril je ženske. Nakopal
si je na vest osemnajst umorov žensk. Umore je izvrševal s toliko »spretnostjo«, da mu policija ni mogla priti na Bled. Sedaj se poroča, da se je dvema redarjema vendar posrečilo, dobiti v pest strahovitega morilca. Redarja sta se preoblekla v žensko obleko in ob ženski obleki se je zločinec ujel in prišel redarjema v pesti.
Laški kralj na evropskih dvorih. Iz Rima javljajo, da bo laški kralj tekom leta posetil evropske dvore in to v Bero-linu, Parizu, Petrogradu, Carigradu in Bruslju. Na Dunaj menda ne bo šol, ker naš cesar ni vrnil obiska kralju Umbertu.
Ruske finance. Vrhovni ruski računski dvor objavil je sedaj, da je Rusija imela 1. 1900 dohodkov 1.702 500.000 rub-ljev rednih dohodkov, dočim je bilo prora čunjenih le 1.593,700.000 rubljev dohodkov. V tekočem letu odpade od stroškov točka letnih 90 — 100 mil. rubljev za zgradbo sibirske in mandžurske železnice, ki bo letos popolnoma gotova in ki že donaša lepe dohodke.
Po železnici in v parobrodu ob istem času. Sibirska železnica se prekine, kakor znano z bajkalskim jezerom, ki meji nedaleč od Irkutska pri Listveničnoje njeno zahodno progo in vzhodno progo, ki se pričenja pri vasi Misovskaja. Mej tema krajema se napravi železnična zveza na ta način, da so zgradili velikansko ladijo s 3750 konjskimi močmi, ki prepelje železnične vozove z jednega brega na drugi breg.
Iz višje dekliške šole. Neki pariški šolski nadzornik je te dni podal poročilo o obisku neko moderne višje dekliške šole. Učenke so mu odgovarjale na vsa vpraša nja, tudi na to, iz kakih tvarin obstoji jajce. Koliko časa pa je treba jajce kuhati, da postane mehko, pa mu ni vedela nobena odgovoriti.
Koliko truda ima plesalec. Koliko korakov napravi plesalec ali plesalka v eni noči na plesu, o tem si je letošnji predpuat ubijal glavo nek zabaven Amerikanec. Izračunal je, da ako prepleše 20 valčkov, 4 polke in 2 kadrilji, napravi toliko pota, kakor bi prehodil 12 milj.
Podjeten gledališki ravnatelj živi v Brooklynu Popoludanske predstave, katere je prirejal, niso bile posebno dobro obiskane. Izmislil si je zato nekaj posebnega. Ustanovil je garderobo, v kateri matere lahko Bpravijo mej predstavo svoje dojenčke, ker je to »garderobo« oskrbel z vsem potrebnim. Imel je vspoh K popoludanskim predstavam pride sedaj toliko mator, da je čudna garderoba popolnoma polna.
Društva. •
(Ljudska posojilnica v L j u b Ijani) pošilja ravnokar računske sklepe o svojem delovanju v preteklem letu. Iz istih posnemamo, da je imel rečeni zavod v svo jem petem upravnem letu K 24,185 294 76 denarnega prometa, kar kaže na izredno ži vahno delovanje. Bilanca izkazuje K 20.555-12 čistega dobička, stanje vlog pa )e bilo z 31. decembrom 1900 K 6,166.217 86. Z ve seljern opažamo, kako rapidno raste ta domači zavod, kateri zavzema kljub kratkemu obstanku prvo mesto med vsemi slovenskimi zavodi jednake vrste. Hranilne vb ge se obrestujejo brez kakega odbitka po 4l/s odstotka in jih vsprejema o 1 vsakega, bodisi ud zadruge ali ne. Z ozirom na velike ugodnosti, ki jih nudi ta zavod, ga prav toplo priporočamo vsem, ki hočejo plodonosno naložiti svoje prihranke. Opozarjamo na da našnji izkaz bilance na zadnji strani.
(Mestna hranilnica ljubljanska). Meseca aprila 1901 uložilo je v mest. hranilnico ljubljansko 798 strank 352.147-02 K, 753 Btrank pa dvignilo 406.624 96 K.
(Odbor slov. k a t o 1. a k a d e m. društva „Danic a") za letni tečaj so je na obč. zboru dne 25. aprila konstituiral sledeče: predsednik cand. iur. Ivan Sinko v i c , podpredsednik cand. med. Ivan H u b a d , tajnik stud. iur. Anton Kralj, blagajnik stud. phil. Rudolf Pregelj, knjižničar stud. phil. Janko Grafe n a u e r, gospodar stud. iur. Mihael P i n t a r.
(Deždlno pomožno društvo »Rudečega križa« za Kranjsko) je izdalo o svojem delovanji v 21. društvenem letu 1900 poročilo, iz katerega posnemamo : Z Najvišjim lastnoročnim pismom z dne 11. marca 1900 je Nj. c in kr. Apo-stolsko Veličanstvo blagovolilo Njeno c. in kr. visokost presvetlo gospo prestolonaslednika vdovo nadvojvcdinjo Štefanijo oprostiti pokroviteljstva »Rudečega križa« v Avetro-
Ogeraki in je izročiti Njeni c. in kr. viso kosti presvetli gospe nadvojvodinji Mariji Valeriji. — Kar se tiče števila in preosnove zdravstvenih naprav, ki bo imajo v slučaju vojske na Kranjskem napraviti, so ni od preteklega leta ničesar spremenilo. Društvo je potemtakem obvezano, skrbeti za zagotov-ljenje potrebščin, ki nastanejo pri napravi
1	bolniške postajo s prenočiščem za 210 mož, ene rekonvalescentnice za 100 mož in ene bolniške postaje brez prenočišča z opol dansko hrano. — Ponovljene in nove po nudbe za brezplačno prevzetje ranjencev in rekonvalescentov v privatno oskrbovanje so se predložile c. in kr. 3. kornemu poveljstvu v Gradcu, katero je le te odobrilo in v zaznamek sprejelo. — Društvo je v preteklem letu izgubilo 13 rednih in 1 podpor nega člana, pridobilo pa 16 novih članov, od katerih je 8 v litijskem polit, okraju. Koncem leta 1900 je ostalo: 3 častni člani, 193 rednih in 1 podporni član. Društveno premoženje je znašalo koncem 1-. ta 1900 v gotovini 39.484 K 86 h, v obligacijah in srečkah 1130 K, skupaj 40 614 K 86 h; koncem leta 1899 je znašalo premoženjo 37.736 K 24 h, torej ae je pomnožilo za 2878 K 62 h. Dohodki so se proti lanskemu letu za 104 K povišali in izdatki za 185 K 76 h zmanjšali — Društvo ima podružnice v Postojini, Kočevju, Krškem, Idriji, Kranju, Kostanjevici, Logatcu, Metliki, Vrhniki, Radovljici, Radečah, Novem mestu Kamniku, Črnomlju in Mokronogu, skupaj s 640 člani,
2	častnima članoma in 16 957 K 24 h pre moženja. V primeri z lanskim letom je pri rastlo podružnicam 35 članov in 1214 K 54 h premoženja.— Kakor je iz računskega zaključka razvidno, je leta 1900 deset podružnic poslalo 50odstotni prispevek glavnemu društvu v skupnem znesku 571 K 7 h..
Darovi,
Družbi sv. Cirila in Metoda so od 10 do 30. apr. 1.1. poslali prispevkov, p. n. gospoda in korporacije: Upravništvo „SI. Nar." 140-41 K, upravništvo „Mira" v Celovcu 511 K kapi. A. Šebat pri Sv. Bar bari v Slov. goricah 3 K za pirhe, tvrdka I. Perdan od vžigalic 600 K, dr. Fr. Jankovič v Kozjem zbirko 24 K namesto nagrobnega venca f adj. Fr. Jagodicu, župnik Frid. Ku-kovič na Dobrni 20 K, nabranih ob poroki g. A. Karbe z gdč. A. Dovnikovo, župnik M. Ulčnik v Doliču 5 K, učiteljici J Razlag in J. Vesner v Ljutomeru 8 K namesto nagrobnega venca Zorici Slamberger, nadinž. Fr. Žužek ob poroki Vide Lapajne v Krškem 8 K, bivši tamburaški klub v Št. Petru na Krasu izkupilo za godala 90 K, litijskošmar-tinske Slovenke dohodek veselice 400 K (po „SI. Nar."), župnik Iv. Sakser v Hotedršici 5 K, združene ženske podružnice ljubljanske dohodek veselico 1260 30 K, občina D. M. v Polju 10 K; posojilnico: v Zagorju ob Savi 20, v Idriji 100 K, v Radovljici 30 K, za ljubljansko okolico 80 K (po „SI. Nar."), v Mengišu 10 K, za Loški Potok, Drago in Travo 20 K, v Rajhenburgu 20 K; podružnici: ženska v Vel. Lašičah dohodek veselice 60 K, ženska za Trbovlje in okolico 167 22 K.
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda.
UFuroduo gospodarstvo.
Glavna zagonetka našega narodnega gospodarstva
(Po predavanjih dr. Viljem Neuratha, prof. na c. kr.
visoki šoli za kmetijstvo priobčuje F. P.)
(Dalje.)
V 17. stol. je bukmla mej severoame-riškimi tobačnimi naselniki (plantažarji) vsled bogatih tobačnih pridelkov, ki so tobakove cene silno ponižali, huda kriza. Zveza on-dotnih naselnikov si je slednjič pomagala s tem, da je vselej kadar so letine predobro izpale, določen del svojih nasadov uničila takoj na polju.
Nerazumljivo padanje celotne zaloge (no posameznega kosa, kar bi bilo čisto umljivo) pri pomnožitvi blaga nad neko določeno stopinjo, so opaža celo v slučajih, ko je dotično blago predmet monopolistične trgovine ali monopolističnega proizvajanja.
. To je doživela tudi v 17. stol. vzhodno-indijska trgovinska družba na Holandskem, ki je imela tedaj v rokah monopol (izključno trgovino) za dišave na svetu. Od leta do leta je uvažala in prodala na svetovnem trgu več dišav. Kar zadene ob neko čudno mejo, od katere naprej ni imela, ako je ponudila več blaga na prodaj, nobenega dobička, ampak celo škodo. Zato se je odločila cele ladije dragocenega blaga pogrezniti v morske globine in iztrebiti del dišavnih nasadov v Indiji in na rajskih dišavnih otokih. Pomorski ribiči neredkokrat skupno vržejo del plena nazaj v morje, ako je lov preobilen, dostikrat ga tudi naravnost uničijo, ako so šele na trgu pokaže presilen uvoz rib. Atnerikanski pe-
trolejni kartel je spustil mnogo ton nafte v morje, ker ni imel od večje ponudbe dobička, ampak celo zgubo. Da, saj je vendar dandanes eden glavnih smotrov večine industrijskih kartelov, proizvajanje in dobavo kakega blaga vzdržati ravno na oni višini, od koje naprej bi ne imeli več dobička, ampak
Zgubo.	(Dalje prih.)
-" ■ 1
Telefonska in brzojavna poročil?
Ribnica, 2. maja. Neomejeno zaupanje našemu voditelju dr. Šuster-šiču! Tudi za njegove izdajice pride dan plačila! — Katol. polit, društvo za kočevski okraj: Brešar, Š k r a -b e c, odbornika.
Kamnik, 2. maja. Tudi najpo-dlejša sredstva združenih domačih in tujih klevetnikov nam ne morejo vzeti poguma. Živijo dr. Šusteršič!
Slov. katol. društvo.
Mengeš, 2. maja. Slovenski Wol-fovi gardi sramota. Naj tudi blatijo dr. Susteršiča v parlamentu, mi stojimo na strani njegovi! — Za izobraževalno društvo in posojilnico: Orel, župan.
Novomesto, 2. maja. Slane s svojimi razbil nameravano zadrugo kletar sko.
Rakek, 1. maja.*) Pri prvem in drugem razredu obč. volitve zmagala katoliškonarodna stranka. V tretjem razredu smo podlegli za dva glasova, ker je nasprotna stranka volilce v pozni noči iz postelj tirala na volišče. Zmaga naša! Bog in narod!
Dunaj, 2. maja. Po vsej državi se je 1. maj mirno izvršil.
Dunaj, 2. maja. Posl. Krempa je vložil tožbo proti lvovskemu listu, ki ga je prvi obdolžil roparskega napada.
Pariz, 2. maja. V Algieru je v nekem prepiru nasprotnik Maksa Re-gisa ustrelil nanj in ga ranil na glavi.
*) Za včerajnjo številko prepozno došlo.
Umrli s«:
30. aprila. Frančiška Šramel, posestnica, 74 let, Radeck^ga cesta 11, vsled želodčnega raka. — Martin Strazišar, posestnika sin, 5 mesecev, Krakovske ulice št. 1, bronchitis. - Marija Rozman, delavka, 21 let, Florijanske ulice 46, jetika. — Marija Štrukelj, slikarja žena, 40 et, Poljanska cesta 31, vnetje trebušne mrene. — Ivan Štrukelj, slikarja sin, 1 dan, Poljanska cesta 31, življenjska slabost. — Mater Ksaverija Ple-ničar, uršulinka, 6Z let, Kongresni trg 17, srčna hiba.
V bolnišnici:
29. aprila. Marija Mravlja, gostija, 85 let, osta-relost.
Meteorologidno pogodilo.
?i:SiLa aad morjem i.106'2 ia, srednji ar&čni tlak 736-0m:.
1 1 Stanj8 * i <''as opa- baro-1 i Z37an¡a metra i T mm.			Tam po« i-aturi. po '-'eiiiiju	VetrtTl	Nobo	.. M ae . •c a t * i , a. 1*
1	9 zve«.	736 1	76	si. sever.	pol. oblač.	3-2
2	7. zjutr. 2 popol.	736-1 735 2	«•8 152	brezv. si. svzh.	oblačno pol oblač.	
8-sdnja včerajšnja temperatura 8 4 nórmale: 12 lc
Vabilo
469 1-1
na
VI. redni občni zbor
.Hranilnice in posojilnice v Metliki,'
registr. zadruge z neomejeno zavezo",
ki se bode vršil
v nedeljo 12. maja ob polu 9. predpoldne
v posojilničnih prostorih.
Vspored:
1.	Poročilo načelstva in računskega pregle-dovalca.
2.	Volitev načelstva, računskega pregledo valca.
3.	Potrjenje računa za leto 1900.
4.	Razni nasveti.
Metlika, dne 1. maja 1900
Načelstvo.
Nabirajte že rabljene
IHiŠtllP VllUIIlliP vseh dež61 in vrst> tudi tU»»» lir /ill^lllliC najnavadnejše. S tem pomagate ubogim dečkom pri vzgoji za duhovski stan. Lepe nabožne spom nke, zlasti križevniške rožne vence, svetinjice sv. Antona in praškega Jezuška dobite za marke. — Pisati in poslati je pisarni »Betlehem« v Bregenou (Predarlsko).	1113 25—16
Računski sklep za peto upravno lefo 1900
Ljudska posojilnica,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v I^jnt>ljaiii.
Denarni promet za leto 1900.
.§ «s ■»■
Kron
vin.
I x dL :» t le JI.
Kron
vin.
Račun glavnih deležev: Vplačila...........
„	opravilnih deležev: Vplačila..........
„	hranilnih vlog: Vloge ......-.....
„	tekoči A: Vloge in vzdignen naložen denar.....
„	tekoči B: Vloge ...............
„	posojil: Vrnena posojila............
„	tekočih posojil: Vrnena posojila . . .......
„	efektov: Prodani efekti............
„	menic: Plačila...............
„	nepremičnin: Sprejemki............
„	pro diversi: Razni sprejemki..........
„	Pristopnine: Vplačila.............
„	posojilnih obresti: Plačila...........
„	obresti tekočih posojil: Plačila.........
„	tekočih obresti A: Prejete obresti od naloženega denarja
„	efektnih obresti: Prejete obresti.........
„	zamudnih obresti: Prejete zamudne obresti.....
„	meničnih obresti: Prejete obresti.........
„	dividend: Povrnena dividenda..........
„	upravnega prispevka: Prejemki.........
Gotovina v blagajni začetkom leta 1900 ........
600	—
800	—
3,274.519	92
6,150.028	49
929.130	22
394.258	85
309.133	55
202.781	—
498.597	69
43.037	53
9.269	14
200	—
130.041	12
83.149	97
37.759	31
17.437	25
1.337	91
9.571	—
2	50
6.378	76
27.109	62
12,125.143	83
Račun glavnih deležev: Vrneni deleži...........
„ opravilnih deležev: Vrneni deleži..........
„ hranilnih vlog: Vzdignene hranilne vloge.......
„	tekoči A: Vzdignene vloge in naložen denar pri raznih zavodih
„ tekoči B: Vzdignene vloge.............
„ posojil: Izplačana posojila.............
„	tekočih posojil: Izplačana posojila v tekočem računu . . .
„ efektov: Nakupljeni efekti.............
„ menic: Eskomptovane menice......k......
„ nepremičnin: Plačila in investacijski stroški ......
„ pro diversi: Razna izplačila............
„ pristopnine: Vrnena pristopnina...........
„ obresti hranilnih vlog: Izplačane obresti........
„ posojilnih obresti: Vrnene obresti......... .
„ obresti tekočih posojil: Vrnene obresti........
„ tekočih obresti A: Izplačane obresti.........
„ meničnih obresti: Povrnene obresti..........
„ inventarja: Nakup inventarja............
„	davkov in pristojbin: Plačani davki in pristojbine , . . .
„ dividend: Izplačana dividenda............
„ upravnih stroškov: Izdatki.............
Gotovina v blagajni koncem leta 1900 ...........
2,765, 6,664. 120. 1,085. 724.
5, 573. 49. 20,
42.
1
28 37
400 44 .002 ,810 828 .699 814 .000 125 .635 .165 1
.012
725 .879 3
550 256 .590 220 .495 .883
77 04 46 08 98
49
97 62
43
60 80 14 60 20 31
06 28
|12,125.143 j 83
Denarni promet
Sprejemki Izdatki
K
12,098.034-21 12,087.260-55
K 24,185.294-76
Račun zgube in dobička.
■ 9 d R> *	Kron	vin. '	Kron	vin.	JbL w i- «B 1 t	i Kron	vin.	' Kron	vin.
Račun tekočih obresti A: izplačanih..... kapitalizovanih..........	3 1.077	. 14 25	1.080	39	Račun posojilnih obresti......... ,, obresti tekočih posojil.......			138.578 80.452	96 06
„ obresti hranilnih vlog: izplačanih . . . kapitalizovanih.........	42.012 196.308	43 08	238.320	51	„ tekočih obresti: prejetih....... kapitalizovanih.........	37.759 16.651	31 98	54.411	29
., tekočih obresti B: kapitalizovanih . . . j, efektov: kurzna razlika....... „ inventarja: 10% odpisa....... „ davkov in pristojbin........ „ upravnih stroškov......... „ bilance: čisti dobiček........			5.181 3.016 676 3.590 28.495 20 555	25 30 42 31 06 12	„ meničnih obresti.......... „ efektnih obresti.......... „ zamudnih obresti .......... „ upravnega prispevka........ „ pristopnine............ „ nepremičnin...........			8.234 11.296 1.337 6.378 199 26	24 23 91 76 91
•			300.915	36				300.915	36 j
									
Račun bilance
z dné 31. decembra 1900.
e,
Kron
VII.
Kron
vin.
:m- «t JI. «
Kron
vin.
Kron
vin.
Račun posojila: na vknjižbo........
na poroštvo in zastavo......
„ tekočih posojil..........
„ tekoči A: naložen denar, stanje ....
kapitalizovane obresti.......
„ menic
„ efektov.............
„ nepremičnin...........
„ pro diversi............
„ inventarja............
„ posojilnih obresti: zaostale obresti od posojil na vknjižbo........
zaostale obresti od posojil proti poroštvu
in zastavo..........
„ obresti tekočih posojil........
„ efektnih obresti..........
„ blagajne ...........
1,920.020 805.014
19
03
1,090.935 16.651
86 98
18.358 4.948
08 98
2,725.034 1,847.160
1,107.587 135.124 153.029 193.208 12.351 6.087
23.307 496 346 37.883
22 11
84 16 50 25 72 78
06 60 20 28
6,241.616 I 72
Račun glavnih deležev..........
„ opravilnih deležev.........
„ hranilnih vlog: stanje . . K 5,152.060-95 kapitalizovane obresti . „ 196.308-08 „ tekoči A: stanje .... K 3.288 57 kapitalizovane obresti . „ 1.077-25 „ tekoči B: stanje .... K 808.301-76
kapitalizovane obresti . „_5.181-25
„ posojilnih obresti: predplačane obresti od
posojil na vknjižbo.......
predplačane obresti od posojil proti poroštvu in zastavo.......
„ obresti tekočih posojil.......
„ meničnih obresti..........
„ dividend............
„ rezervnega zaklada .........
„ razpoložnega zaklada....... .
„ posebne rezerve za zgube ......
„ zgube in dobička.........
5,348.369 4.365 813.483
7.298 4.112
3.502 13.720 13 664
4.200 4.396
03 82 01
58 76
00 v, 10'/t 04V,
6,166.217
11.411 2.501 1.406 42
30.886 20.555
86
34 67 08 50
15 12
6,241.616
72
V Ljubljani, dnč 29. aprila 1901.
Za načelstvo:	460 2-1
Pr. Ivan Šusferilč 1. r., načelnik.
Josip Šiška l.r. JVnton Belec 1. r. Josip Jarc l.r. frančISek Leskovlc u pr. Andrej Karlin l.r. Karol Kausche^ i-r. matija Kolar l r. Ivan Krejar 1. r. Pr. Viljem
Schweitzer l. r. Gregor Šllbar 1. r. Dr. ftle£ Ušeničnlk 1. r.
Za nadzorstvo:
Alfonz Levlčnlk 1. r. Dr. Josip Debevec 1. r. Ivan Dogan 1. r. Karol Pollak 1. r. fclojzU Stroj l. r. Letna poročila se dobe, dokler jih je še kaj v zalogi, v posojilničnih prostorih na Kongresnem trgu it. 2. brezplačno.
Jesihov cvet Vlnacef, z vodo razredčen, daje najzdravejši, najstalnejši in zelo okusen fesih
1 mala stekl. za 5 —tO litrov kisa 1 K 1 velika » » 20-40 » » 3 K
Na prodaj v trgovinah špeoerlj, delikates in v drogerijah. 366 20-4
Paziti je na varstveno znamko. '
VABILO
na
izvanredni občni zbor
„Kmetijskega društva na Bol. Dobravi,
registr. zadruge z omejeno zavezo",
kateri se vrši
v nedeljo dne 19. maja 1901
ob 4. uri popoldne
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje računov.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Volitev razsodišča.
7.	Prememba pravil.
8.	Slučajnosti.
457 1-1
Načelstvo.
«ä-KS"
Klobuke in slamnike
313 snažiin p° novi šegi prenareja 7-6
C. Brilli, Hesljeva cesta štev. 16.
iitvös'isrs'
iS I» £8-, SŽ KŽ Rt Sg RS t« BB tfi,
flNT. PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesla >it. O
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
tz trpežnega In solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko srcjo zalogo
zgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
7 31
Službo cerkovnika,
če mogoče pri kaki večji župniji, išče štiridesetleten, obeh deželnih jezikov popol noma vešč mož z najb djšimi izpričevali, ki je opravljal enako službo že pri neki stolni cerkvi dve leti.	422 5-4
Ime se izve pri upravništvu »Slovenca«.
Naročajte ,Socijalizenr!
Naročila sprejema g. Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani.
Jos. Perhauc
v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 6
c. kr. koncesionirana
pisarna za promet posestev
se priporoča
za izvršitev nakupov In prodaj graščin, v deželni deski vpisanih posestev, tovarniških etablisementov, mestnih, najemniških In rodbinskih hiš, vil in realitet vsake vrste.
Istotam je tudi koncesionirana pisarna
za civilne in vojaške
zadeve
m sicer za
izdelovanje prošenj
na Njega Veličanstvo, računov, vlog na razne osrednje urade in druga oblastva, zadeva.jočih pomilo-ičenje, obrtne, ženitvene in pristojnostne, državljan-stvene, iz- in priseljevanjstvene, vojaške (frajenge) naborne in one stvari, ki so v področji političnih oblastij, in posebno tudi v zadevah novega osebnega 359 (6—2) in pridobninskega davka.
IladiiliM mi
Dijaški molitvenik.
Flos juvenilis
Libellus precura in usum studiosae juventutis
priporoča
prodajalnica kat. tiskovnega drutv a
(II. Ničman.)
Cenu eksemplaru v platno vezanemu 2 K 20 h, v usnji z rudečo obrezo 2 K 60 h. Po poŠti 20 h več.
Mestna hranilnica v Novem mestu.
Activa. I Bilanca upravnega imetja za 31. dec. 1900. pa8|va.
Račun hipotečnih posojil.....
„ hipotečnih obresti , zaostale
leta 1900.......
a nunjic.........
„ tekoči.........
* zalog.........
„ efektov.........
„ efektnih obresti, viseče 1. 1900 „ zamudnih obresti, zaostale I. li<00
„ inventarja........
„ uradnih troškov: Zaostali opomini in drugi troški . . .
Saldo 1. 1900 ......
blagajne......■ .
K	h
1,128.219	82
7.993	01
155.460	80
145 793	74
1.K50	—
145.371	95
2.261	36
482	28
430	01
17	26
440	—
18.881	80
1,601.992	03
Račun vlog..........
, hipotečnih obresti: Predplačila
1. 190!)........
„ menjičnih obresti: Predplačila
1. 1900 ........
„ založnih obresti : Predplačila
1. 1900........
„ pro diversi .......
n davkov in pristojbin . . . . „ /.gube in dobička : Čisti dobiček
K
1,563.798 6.715 2.247
10
20.090 207 8.922
1,001.992
03
Activa. II- Bilanca rezervne zaklade za 31. dec. 1900. pasiva.
	K	h
	27.151	63
Viseče obresti......	361	40
Poslovili dobiček 1. 1900 . .	8.922	49
	36.438	52
Račun glavnice
K
36.438
36.438
h I 52'
52
V Novem mesta, dné 31. decembra 1900.
443 1- 1
Ravnateljstvo.
JŽCIV Vd	licence beri v zalogi tvrdka
BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.	228 19 11— 10
Vnanja naročila proti povzetju.
štirinajstleten, ki je dovršil petrazrednico, želi vstopiti v kako trgovino
Več pove ujega oče	A. Koseo v Železnikih hiš. štev. 100. 445 3-2
V najem se oddajo
v hiši štev. 4 na Dolenjski cesti s I. oktobrom in event. tudi prej prizemski prostori z vrtom, kletmi in hlevi in laBtnim podstrešjem, pripravni za gostilniški obrt, ter jedno stanovanje v I. nadstropju.	451 3.-2
Natančneja pojasnila v tej zadevi daje hišni oskrbnik, Mestni trg št. 7, I. nadstropje.

Najprimerneje priložnostno K K K < K K darilo za mladino so
pomladni Glasi
jfjii ki so jih izdali ljubljanski bogoslovci dosedaj deset zvezkov.
Dobe se še razen I. in II. vsi letniki in sicer nekateri krasno vezani po 1 K 80 h, v platno po I K 10 h, v polplatno po 80, ozir. 70 h, broširani po 60, 50, ozir. 40 h.
-3Naročajo se po vseh knjigarnah in v semenišču. ■

w
priporoča raznovrstne
vizitsi i <3 e
po nizki ceni.

Za pomladno in poletno dobo
priporočam gospodarjem in kmetovalcem, kakor tudi raznim podjetnikom svojo vel.ko zalogo potrebščin za Stavbe: portland- in roman-cement, železo za vezi, storje, traverze, železniške šine, okove za vrata 111 okna, trombe, cevi za vodovode, stedil-
mke Po^em poljedelske stroje: slamoreznice, gepeljne, mlatilnice, fino izdelane, močne pluge, stroje za posnemanje smetane, stiskalnice za sadje, najnovejše trombe za gnojnico in drugo potrebno orodje za poljedelstvo.
Hazno orodje za kovače, ključavničarje in mizarje.
Naarobne križe, vlite kotle, jeklo za svedre, tehtnice in uteze, zimo, morsko travo, kakor veliko izber v kuhinjski opravi itd. po jako nizkih cenah.
Fran Stupica,
trgoTina z železnino in Špecerijskim blagom,
Ljubljana,
Marije Terezije cesta štev. I, poleg gostilno „pri Figovcu '.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOraKiOOO

t*

Zahvala in priporočilo.
Zahvaljujoča se za doslej nama izkazovano naklonjenost in zaupanje, javljava ob jednem si. občinstvu, prečast. duhovščini in dosedanjim najinim
gostom, da sva s prvim dnem maja meseca prevzela slovito, dobro poznano gostilno
pri Zvezdi (perlinz)
1


i

v Ljubljani, Cesarja Jožefa \r$ št. 13,
kjer bova skrbela za izvrstno pijačo in okusna jedila po zmerni
ceni vsestransko zadovoljiti ter s tem ohraniti sloves staroznane gostilne. Priporočava najino podjetje vsestranskemu upoštevanju ter beleživa
velespoštovanjem
peter in Magdalena Krisch.




i
558 (3-1)
I> nt ii a j ska t> o ** z
Tini 2. ma:a.
Skopni državni dolg v notab.....98-60
Blrapni državni dolg v «rebru......98-10
Avstrijska zlata renta 4°/0...... 117 90
Avstrijska kronska renta 4'/„, 200 klin . . 97-45 Ogereka zlata ienta 4°/„ ........ 117-60
Ogerska kronska renta 4%, 200 .....92 80
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 1666-—
Kreditne delnice, 160 gld....... 687 -
London vista ..........240 22'/,
Nemški dri. bankovci za 100 m. nem.dr».veli.ll7-62,|j
20 mark........................23 52
20 frankov (napoleondot).......19 08
Italijanski bankovci.........90-60
C. kr. cekini........................11*31
Dne 30. aprila.
3-2°/0 državne srečke 1. 1864. 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne Brečke 1. 1864, 100 gld. . . 4"/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/„, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/,
182 -170-— 208-— 95-20 141-35 258--
Duuavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4c/0 Prijoritetiie obvoznice državne železnice ,	» južne železnice 3°/0
,	> južne železnica 6°/0
>	> dolenjskih železnic 4°/0
Kreditne srečke, 100 gld......
4•/ srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega »	, » 6 »
Rudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. Rudolfove srečke, 10 gld.
10675 94 35 424-50 347 -124-25
399	-
400	— 49--25 -16 60 58—
Salmovo srečko, 40 gld......
SI. Genöis srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke..... ...
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.* . Akcije Ferdinandova sov. želez., 1000 gl. nu v. Akcije tržaškega Lloyd», 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska ¿tavbinska družba . .
Moutanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih ruhliev 100
204 -234 — 390 — 58 75 280 — 6200 — 880 50 99 50 163 — 460*75 468 -253 50
MT Efakup ln prodaja rsakovrstnih državnik papirjev, areč>k, denarjev itd. Zavarovanja za zgobe pri žrob&njlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. -- Promet« za vsako žrebanje. Kulanlna i i v r i i t e v naročil na borzi.
Menjarnlčna delniška družba
„XT. EUCH
L, Woilzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
éé
¿BjT Pojasnila "JM5 v vseh gospodarskih in Rnančnlh stvarek, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vradnistalh papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic,