DEVETMESEČNI REZULTATI V _________________> POSLOVNI USPEH IN POROČILO 0 DEVETMESEČNEM GOSPODARJENJU Že v prvi polovici leta smo dosegli neprimerno b°ljši rezultat kot v lanskem enakem obdobju. Devetmesečni podatki pa kažejo, da je finančni rezultat celo nekoliko boljši kot smo načrtovali s planom. Iz vsebine Na 4. strani — dopolnjena prednostna lista za stanovanja, ki velja do konea tega leta. Sestavili bomo novo prednostno listo, po kateri bomo delili stanovanja od 1. januarja 1981 do 30. junija 1981. Interesenti, prijavite se! " Samoupravna stanovanjska skupnost razpisuje natečaj za pridobitev družbeno najemnih stanovanj. Več na 5. strani! Objavljamo spremenjen vozni red litijske avtobusne krožne linije, ki velja od 15 10. 1980. (Stran 3) -------------- ---------------------------------/ Celotni prihodek se je v odnosu na lansko obdobje povečal za 18%, vendar smo še vedno pod planom za 4%, to pa zato, ker nismo dosegli planirane količinske proizvodnje. Stroški proizvodnje so rastli vzporedno s celotnim prihodkom in so tudi za 18% večji od lanskoletnih. Pomembna postavka v celotnem prihodku so doseženi dohodki od prodaje na konvertibilno področje, saj predstavljajo v strukturi celotnega prihodka 15% in so tudi v odnosu na lansko leto večji za 81%. Ta podatek pove, da smo se intenzivno vključili v izvoz in to celo nad pričakovanji. Izvoz je potreben tudi zato, da ustvarimo devizna sredstva za nakup surovin. Dohodek je večji v odnosu na lansko leto za 18%. S pla- 'evc: Marii«'p™ SU ie uP<»kojilo 10 novih delavk. Vse so bile ves čas zaposlene pri nas. Od ,'klič, Ant,, ..Cmc.cv’ Ankica Erjavec, Dana Babič, Lucija Ocepek, Martina Eržen, Angelca s °v'lnega vri!",a. I išler* Hilda Tišler in Marija Učakar. Manjka Tilka Prašnikar, ki se po-‘tunJa ni mogla udeležiti. nom smo načrtovali višjo rast dohodka, vendar zaradi neizpolnitve proizvodnega programa in izredno hitre rasti cen surovine, nismo dosegli zaželje-nega cilja. Tudi 18% rast dohodka smo dosegli lahko le s tem, da smo sklenili z našimi kupci sporazum, da so nam odstopali del svojega dohodka za kritje posledic devalvacije dinarja, s čemer smo dosegli, da je prišlo do razdelitve bremen med predilnico in nadaljnjimi potrošniki preje. Z večjim dohodkom je bila podana osnova za večje prispevke iz dohodka SIS negospodarskih dejavnosti. Izredno je poraste! prispevek za zdravstveno varstvo, ki je večji celo za 61% v primerjavi za lanskim letom, pri čemer gre za kritje primanjkljaja SIS zdravstvene skupnosti iz preteklega leta in za večje stroške zdravstvenega varstva. Zelo se je povčal tudi prispevek za starostno zavarovanje kmetov in za valorizacijo pokojnin, kjer smo prispevali za 200% več sredstev v primerjavi z lanskim obdobjem. Za vse družbene, splošne in ostale potrebe, ki se financirajo iz dohodka, smo prispevali 26 milijonov din, kar je tudi za 17% več kot lani. Iz tega podatka je razvidno, da ni prišlo do nobenih raz-brenitev gospodarstva, o čemer je bilo toliko govora. Čisti dohodek je v porastu za 18% in znaša 130 milijonov dinarjev. Največ čistega dohodka smo začasno razporedili za osebne dohodke in sicer 76%. Lani smo za osebne dohodke namenili 80% čistega dohodka. Več sredstev smo namenili za ostale sklade delovne organizacije, kot je razvidno iz priložene tabele. Iz tabele je razvidno, da smo v poslovni sklad namenili za 200% več sredstev kot lani, pa nas to ne more zadovoljiti, kajti vsa ta sredstva ne krijejo plasmajev, ki jih je dolžna na pod- (Nadaljevanje na 2. strani) POSLOVNI USPEH IN POROČILO O DEVETMESEČNEM GOSPODARJENJU (Nadaljevanje s 1. strani) lagi samoupravnih sporazumov prispevati naša delovna organizacija za infrastrukturo (za razvoj železnice, luke, izgradnjo cest, elektroenergetskih objektov in za nerazvite republike). V devetih mesecih smo v ta namen združili iz poslovnega sklada 14 milijonov din, kar je več kot smo razporedili v poslovni sklad. Več sredstev za poslovni sklad ni izboljšalo materialne osnove delovne organizacije, saj moramo upoštevati tudi inflacijska gibanja, ki so povzročila, da potrebujemo za isti obseg poslovanja kot lani neprimerno več denarja oz. obratnih sredstev. Zato je likvidnostno stanje iz meseca v mesec slabše in tudi v bližnji prihodnosti ni pričakovati izboljšanja. A. K. Predlog za začasno razdelitev čistega dohodka Doseženo Plan 198o Doseženo 1980 1980 1979/11 I - II I980/IZ 1979 Plan Prihodki od prodaje v Jugoslaviji 339.915 444.425 391.482 000 din 115 88 Prihodki od prodaje v tujino 37.926 31.858 68.656 181 215 Ostali prihodki 23.8*7 16.614 14.446 60 7o CELOTNI PRIHODEK Sol.728 492.897 474.584 118 96 porabljena sredstva 246.132 3o2.6lo 290.729 118 96 amortizacija 22.981 25.521 27.110 us I06 DOHODEK 132.615 164.766 156.746 us 95 del doh. za prispevke 5-532 7.846 8.138 147 lo4 del doh. za davke 872 1.469 l.o57 121 72 del doh. za obresti 9.354 lo.l25 9.193 98 91 del doh. za ost.namene 6.731 8.536 7.926 us 93 ČISTI DOHODEK Ho.125 136.790 130.432 us 95 del ČD za osebne dohodke 87.992 107.936 99.265 113 92 del ČD za prehr.del. 3.474 3.975 4.329 125 I09 del ČD za stanov.gradnjo 5.983 7.550 6.754 113 89 2.175 2.745 2.455 113 89 del ČD za regr.za let.dop. 2.7oo 2.642 lo2 del ČD za ost. namene SSP 2.ol3 3.H2 3.112 155 loo OD in skup.poraba skupaj 102.163 125.215 116.161 114 93 del ČD za poslovni sklad 4.6*7 7.498 10.353 3ol 138 del ČD za rez.sklad 3.315 4.077 3.918 ne 96 Akumulacija skupaj 7.962 11.575 14.271 179 123 PROIZVODNJA V DEVETIH MESECIH Predilnica je dosegla v devetih mesecih letošnjega leta za 2% večjo proizvodnjo, kot v istem obdobju lanskega leta, in planirali. Najboljše rezultate smo dosegli pri mikani bombažni preji, saj smo presegli plan za 15%. Najslabši rezultati so pri česani bombažni preji, kjer smo plan dosegli samo 62%, čeprav smo izdelali za 37% več te preje kot v letu 1979. Proizvodnja stanične preje v letošnjem letu stalno pada, saj manjka tudi naročil za to prejo. To je vzrok, da smo izdelali samo 13% od planirane proizvodnje. Preje iz sintetičnih vlaken smo izdelali 11% več kot v letu 1979 in 6% manj, kot je bilo planirano. Na novih O. E. predilnih strojih smo izdelali 224 ton pre- ža 5% manjšo, kot smo je iz bombaža. Ta količina je v veliki meri pripomogla, da so dosežki pri bombačni preji tako dobri. Sukalnica je pri sukani preji dosegla 85% plana. Količina sukane preje je za 5% manjša, kot v istem obdobju preteklega leta. Pri previti preji smo dosegli 87% plana, in to pri enojni 92% in sukani preji 82%. Primerjava z letom 1979 pokaže 2-odstotno povečanje količine previte preje. Celotno povečanje gre na račun enojne previte preje. Efektna sukalnica je dosegla 49% planirane proizvodnje in 94% v primerjavi z letom 1979. Iz tega vidimo, da planske v prejšnji številki Litijskega pre-pro izvod nje, razen pri mikani dilca (naslov: Proizvodnja v bombažni preji, nismo d (»segli, počitniških mesecih) N. S. O vzrokih smo obširneje pisali Opis Obdobje od I-IX ____Indeks 1979 Plan 19SO I-IX 1< I-IX 1980 1980 T-TT l'< Plan PREDILNICA Mikana prej a 4.532 4.594 4.526 100 99 Česana pre. a 235 517 522 137 62 SKUPAJ 4.767 5.111 4.848 102 95 0 Nm 32,6 32,8 32,0 Proizv.preje v bazni Nn 54 ASORTIMAN - količina Mikana bombaž.preda 2.472 2.059 2.373 '96 115 Česana bomb .nrela 235 517 322 137 62 Mikana stanična nre.la 157 290 39 25 13 Mikana sint.preda 1.903 2.245 2.114 111 94 SKUPAJ 4.767 5.111 4.848 102 95 ASORTIMAN - struktura Mikana bomb.pre.1a 52 40 49 Česana bomb.nre.la L 10 6 Mikana atanična nre.la 3 6 1 Mikana sint.preja 40 44 44 SKUPAJ 100 100 100 SUKALNICA fcukana preja 1.888 2.126 1.799 95 85 0 Nm 37.3 34,6 34.1 Proizv.preje v bazni Nn 34 PREVIJALNICA Previta preja 3.943 4.604 4.028 102 87 Enojna preja previta 2.188 2.478 2.279 104 22- Sukana preja previta 1.755 2.126 1.749 100 82 0 Nm 36,1 34.1 32.9 Proimv.nre.1e v bazni Nm 34 Proizv. efektn. suk. 213 412 200 94 49. 34 VC M OE (že všteta v Korn.iih nodatkih) 224 ton Poročilo o izvedbi referenduma I)ne 14. 10. 1980 smo glasovali o sprememba h in (1<>1, glasovali vsi delavci, ki M) h'li na delu. d- ^'erendum je potekal na nr Ii° so delavci prihajali v Zar a mco po oscbni dohodek, d", u' rrsar smo pričakovali, tudi l|^i° pr'šli na referendum ali . cluvci, ki so na dopustu Vzrot,odso,ni zaradi bolezni, ud,a' -l Zil sorazmerno nizko (j,. t'"zh° lahko iščemo v ncza-na ,ni obveščenosti delavcev, w,Jlr ° vplivala tudi nezain-je hdrau°St; Dan referenduma dileu ° Javljcn v Litijskem pre- NP . Ovnikih h od nje aktivneje sodelovati družbeno politične organizacije, predvsem sindikat z organiziranjem sestankov po delovnih enotah. Drug problem so neveljavne glasovnice. Vzroke za neveljavne glasovnice prav tako lahko iščemo v neobveščenosti in nezainteresiranosti delavcev do odločanja z referendumom. Težko bi rekli, da delavci, ki so oddali prazne glasovnice ali ki glasovnic niso pravilno izpolnili, niso vedeli kako se na referendumu glasuje. Člani volilnih odborov so sproti pojasnjevali volilnim upravičencem kako je treba izpolniti glasovnico, ne da bi pri tem vplivali na delavce. Mislimo, da je osnovni vzrok za tolikšno število neveljavnih glasovnic neresnost nekaterih delavcev pri izpolnjevanju svojih volilnih pravic. Po zakonu o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja je odločitev na referendumu sprejeta, če je zanjo glasovala večina delavcev, ki imajo v delovni organizaciji pravico glasovanja na referendumu. Za sprejem sprememb in dopolnitev statuta predilnice Litija je bilo torej potrebno, da so delavci oddali najmanj 549 glasov ZA, torej posebno kvalificirano večino. Poleg glasov, ki so bili oddani PROTI spremembam in dopolnitvam statuta, se štejejo kot PROTI tudi vse neveljavne in neuporabljene glasovnice, čeprav so v poročilu o rezultatih referenduma prikazane posebej. Torej je delavec, ki je oddal neveljavno glasovnico in delavec, ki sploh ni glasoval, v bistvu PROTI spremembam in dopolnitvam statuta. predsednik komisije Milan Kaplje dipl. ing. Nadure v 3. tromesečju POROČILO 0 OPRAVLJENEM NADURNEM DELU V ?. TROMESEČJU 1980 julij avgust september 0 Q Q e x e * jgtev. štev. (oseb nadur oseb nadur tOV . oseb nadur PROIZVODNI SEKTOR - čistilnica 3 33 4 44 43 370 - nikalnica 1 8 1 8 26 216 - prcdprctiilnica - predilnica 4 3 25 25 i 28 27,5 91 250 745 1.995,5 - sukalnica 6 67 42 262 184 1.555,5 - vlagalnica - zbiralnica cevk 7 37 10 145 22 211 27 200 - atinin.delavci ? 22,5 2 20 16 144 skupaj 26 223,5 65 535,5 659 5.437 SEKTOR VZDRŽEVANJA - meh.del., el.t zidarj - valjčkarna 10 72 5 22 32 333 4 32 - remont 19 162 18 242 45 588 - čistilna kolona 1 10 25 196 - kotlarna 3 21 - admin.delavci 1 5 2 3 7 56 skupaj KOMERCIALNI SEKTOR 50 239 24 277 116 1.226 - sklad.in zabojarna P 13 2 14 26 214 - admin.delavci 3 39 - - 9 79 skupaj OVS KO SPL.SEKTOR 5 52 2 14 35 293 - gasilci 5 129 5 100 8 89 - admin.delavci 2 4 1 2 19 184 - pripravniki - - - 6 48 skupaj 7 133 6 102 33 321 FINANČNI SEKTOR 2 12 2 3 34 270 Cbr.-:t družbene prehran s 7 25 5 47 22 310 SKUPAJ 77 684,5 104 978,= 899 7.857 = = = - = J V proizvod ne in sektorju so bile opravljene nadure: X' čistilnici za stiskanje odpadkov, regulacijo strojev v melanžirnici, nadomeščanje vodij izmen. V mikal ni vi za čiščenje mikalnikov Hergeth, čiščenje kanalov za od-sesavanjc. V pred predilnici za vzdrževanje strojev, nadomeščanje rednih in bolezenskih dopustov mojstrov. V predilnici za nadomeščanje rednih in bolezenskih dopustov mojstrov. V siikulniei za nadomeščanje rednih in bolezenskih dopustov mojstrov in vodij izmen, ter za zagotovitev izvoznih obveznosti. V vseh oddelkih je bilo opravljeno delo na dan 9. 9. 1980. V sektorju vzdrževanja so bile opravljene nadure: v meha- nični delavnici za popravila strojev ob prostih sobotah in nedeljah. V eleklro delavnici za nujna popravila v trafo postajah in dežurstvo ob sobotah, nedeljah in praznikih. V kotlarni, čistilni koloni in administrativnih delavcih so bile nadure porabljene na dan 9. 9. 1980. Isto je bilo v valjčka mi. Remontne skupine so v nadurnem delu opravile popravila strojev, dežurstvo, popravilo odscsovalnih kanalov pri klimi, pri gašenju požara, ter za delo na dan 9. 9. 1980. - V komercialnem sektorju je bilo nadurno delo opravljeno za. kritje rednega dopusta in bolniških izostankov, pripravo pošiljk za izvoz ter delo na dan tovarniškega praznika. V' kadrovsko spl. sektorju so bile opravljene nadure za delo na dan tovarniškega praznika. Nadure administrativnih delavcev v juliju in avgustu za dežurstvo, pri gasilcih pa zaradi dopustov, delno pa zaradi posebnega obračunavanja glede na turnus delo. Nadure v finančnem sektorju so bile opravljene ob periodičnem obračunu zaradi rednih dopustov v juliju, za dežurstvo in za delo na dan tovarniškega praznika. V obratu družbene prehrane so bile nadure opravljene zaradi nadomeščanja delavk, ki so bile v bolniškem staležu in rednem dopustu, nekaj nadur pa tudi za pogostitev upokojencev. Za nadurno delo je bilo izplačano v juliju 66.730 din, v avgustu 88.383 din, v septembru pa din 702.328 bruto. Za primerjavo navajamo podatke o bruto izplačilih za nadurno delo v drugem tromesečju letošnjega leta, ko je bilo za mesec april izplačano za nadurno delo 130.130 din, za maj 158.914 din, za junij pa 125.307 din. Če izvzamemo mesec september, ko sc je delo na dan tovarniškega praznika obračunalo kot nadurno delo, so nadure za ostala dela v upadanju, k čemur je verjetno pripomogel dodatni stabilizacijski ukrep delavskega sveta za zmanjšanje nadurnega dela, delno pa tudi zaključek izvajanja investicijskih del. S tem pa še ni rečeno, da z boljšo organizacijo dela, bolj načrtnim razporejanjem delavcev in še zavzetejšimi stabilizacijskimi prizadevanji ne bi mogli napraviti nadaljnjega koraka k zmanjšanju nadurnega dela, na res najnujnejše. ( ----------A Oddana stanovanja V-_____________________________/ V skladu s sprejeto in sedaj veljavno prednostno listo, so člani odbora za stanovanjska vprašanja oddali stanovanja naslednjim prosilcem: Nova enosobna stanovanja: Milica Kubot, Rozmanov trg, vrstni blok A-3, št. 9, drugo nadstropje, Pavlina Ajdnik (zamenjava), Rozmanov trg, vrstni blok A-3, št. 1 v pritličju, Leopold Frelih, Rozmanov trg, vrstni blok A-2, št. 1 v pritličju, Marija Kurnik, Rozmanov trg, vrstni blok A-2, št. 9 v drugem nadstropju. Nova dvosobna stanovanja: A de m Hasani, Rozmanov trg, vrstni blok A-2, številka 2 v pritličju, Cvija Ostojič, Rozmanov trg, vrstni blok A-2, številka 3 v pritličju, Milan Slapničar, Rozmanov trg, vrstni blok A-3, številka 6 v 1. nadstropju, ki ga bo izpraznila Jožefa Zukič, pa Es mi Bajrič. Dvosobno stanovanje, ki ga bo izpraznila Ivanka Železnik, so oddali Ani Kralj, dvosobno stanovanje, ki ga bo izpraznila Čila Babnik, pa Ivi Šinkovec. Za Mažemo Kantič so člani odbora za stanovanjska vprašanja predlagali, da se ji dodeli trosobno stanovanje na Prisojni 6, ker ima šest družinskih članov. Zaradi nekaterih zapletov, pa mora o tem sklepati DS delovne organizacije. Stanovanje, ki ga bo izpraznila Pavlina Ajdnik, v četrtem nadstropju, so oddali Slavki Kastelic. Ker pa je ta delavka starejša, stanovanjc pa je v četrtem nadstropju, so člani odbora upoštevali izjavo Kastelčeve, da bo še nekaj časa počakala, da bi imeli primerno stanovanje (v nižjih etažah). Stanovanje, ki ga bo izpraznila Ajdnikvva so tako oddali Dragu Koviču. Jožefa Zukič, Rozmanov trg, vrstni blok A-3, številka 2 v pritličju. Vsi prosilci, katerim je bilo oddano stanovanje, so vplačali tudi finančno soudeležbo v skladu s določili samoupravnega sporazuma o oddaji stanovanja in dodeljevanju kreditov za nakup in gradnjo stanovanj predilnice Litija. Na višino soudeležbe vpliva vrednost stanovanja, delovna doba in dohodek na družinskega člana. Soudeležba je bila različna in sc je gibala od enega do osem starih milijonov. Milka Balta, ki je bila uvrščena na 3. mesto na prednostni listi za oddajo dvosobnega stanovanja, se je odpovedala novemu stanovanju, ker je njena soudeležba znašala cca 11 starih milijonov. Tudi Marija Blaj, ki je bila uvrščena na L mesto na prednostni listi za oddajo enosobnega stanovanja, je stanovanje odpovedala in je pripravljena še malo počakati in dobiti primernejše stanovanje. Omogočili smo tudi zamenjavo stanovanja za katero je prosila Ivanka Železnik (stanovanje, ki ga bo izpraznila Frančiška Čarman. Pri oddaji novih stanovanj, so se sprostila tudi stara stano-vanja, katera so člani odbora za stanovanjska vprašanja oddali naslednjim prosilcem na prednostni listi. Stanovanje, ki ga bo izpraznila Cvija Ostojič, so člani odbora za stanovanjska vprašanja oddali Stani Se nič, stanovanje, Sobo, ki jo bo izpraznila tov. Černe Angela (dobila je solidarnostno stanovanje), so člani odbora za stanovanjska vprašanja oddali Zvonki Pivec. Sobo, ki jo bo izpraznil A de m Hasani, so oddali Marjanu Klemenčič, ker je Sevleta Sulič izjavila, da je prosilka za garso-nijero. S tem je tudi spremenjena prednostna lista in do konca tega leta velja naslednja: Prednostna lista za enosobna stanovanja: 1. Zdenka Kaltak 248 točk 2. Jožefa Tomše 243 točk 3. Ana Matez 240 točk 4. Anica Janežič 240 točk 5. Slavica Simič 232 točk 6. Slavica Bukvič 221 točk 7. Džida Bošnjakovič2l5 točk 8. Marija Kos 208 točk 9. Zorica Oliverovič 192 točk 10. Bračič Marija 192 točk 11. Latinka Stojanovičl86 točk 12. Tončka Pintar 183 točk 13. Kata Džigal 181 točk 14. Desa Josipovič 166 točk 15. Dragica Crček 162 točk 16. Nada Jurič 141 točk Prednostna lista za dvosobna stanovanja: 1. Nada Novljan 228 točk 2. Jelena Dordevič 220 točk 3. Ljubica Jolič 217 točk 4. Milena Milojica 214 točk 5. Zofija Jurca 198 točk 6. Rajka Sabljič 196 točk 7. Ana Kelava 173 točk 8. Ivanka Lovše 168 točk 9. Slava Bučar 152 točk Prednostna lista za sobo ali 6. Dragica garsonjero: Milinkovič 178 točk 1. Savleta Sulip 225 točk 7. Dobrenka Todorovič 8. Ferida Kozarac 177 točk 168 točk 2. Marica Malič 208 točk 9. Ifeta Domhič 161 točk 3. Drina Trninič 201 točk 10. Mileva Tomaš 150 ločk 4. Emil Pajtler 201 točk 11. Bojan Dimeč 130 točk 5. Mediha Mustafič 182 točk 12. Vida Bajič 120 točk POZOR! NE ZAMUDITE! Interesenti za stanovanje! Prijavite se na razpis za novo prednostno listo, ki bo trajal od 1. 11. do vključno 22. novembra 1980. Prednostna lista, ki je bila objavljena 30. 6. 1980 velja do vključno 31. decembra 1980 in bomo na podlagi te prednostne liste oddali vsa stanovanja, ki bodo za oddajo v tem času. Prednostna lista, katere razpis objavljamo, pa bo veljala od 1. 1. do vključno 30. 6. 1981 in bomo oddajali v skladu s to prednostno listo vsa stanovanja, ki bodo na razpolago v tem obdobju. Ker še niso znana sredstva, ki bodo namenjena za nakup stanovanj v letu 1981, vas bomo o nakupu le-teh naknadno obvestili. Obveščamo vse interesente, da je v razpisnem roku potrebno predložiti tudi vso dodatno dokumentacijo (npr. zdravniško potrdilo, potrdilo o številu družinskih članov, potrdilo o OD za leto 1979). Za vsa stanovanja, ki so ocenjena z več kot 50 točkami (mišljen je točkovni sistem, s katerim so ovrednotena stanovanja in je bil sprejet z odlokom občinske skupščine 1973. leta), je potrebno vplačati finančno soudeležbo v skladu s 39. členom samoupravnega sporazuma o oddaji stanovanj in dodeljevanju kreditov za nakup in gradnjo stanovanj predilnice Litija. Odbor za stanovanjska vprašanja bo objavil osnutek prednostne liste, na katero imajo delavci pravico vložiti pismene pripombe v roku 8 dni po objavi, odboru za stanovanjska vprašanja predilnice Litija. Po obravnavi pripomb bo odbor za stanovanjska vprašanja sestavil prednostno listo, na katero bo možno vložiti zahtevke za varstvo pravic na DS delovne organizacije, v roku 30 dni. K° pa bo prednostna lista pravnomočna, na oddajo stanovanj ne bo možno vložiti zahtevka za varstvo pravic. Ker prednostno listo sestavljamo ločeno za sobo ali gaf' sonjero, za enosobno stanovanje, dvosobno in trosobno stanovanje, se mora prosilec 0 tem pred prijavo na razpis od' ločiti, kajti odbor za stanovanjska vprašanja kasnejših sprememb ne bo upošteval. Člani odbora za stanovanjska vprašanja so predlagali, da bi se prednostna lista za dvosobna in trosobna stanovanja sestavljala skupno. Prosilci, k' bi imeli prednost pri dodelitvl trosobnega stanovanja, pa b' bili točno označeni. Zato še enkrat opozarjam"' ne zamudite in se ponovno l,rl" javite na razpis, kajti sta rili l,r"’ šenj odbor za stanovanjska vprašanja ne bo upošteval, prav tak" tudi ne bo upošteval zdravi'1 škili potrdil, ki so starejša k" 2 leti in tudi drugih doku m la vij, ki bodo predložena I’ razpisnem roku. Prijave sprejema tov. Via* Čirom v kadrovsko splu^11® , sektorju predilnice Litija, vključno 22. novembra 1980- V. d- Moški pevski zbor »Lipa« Litija praznuj4-1 v letošnjem letu 95. letnico obstoja. Ob tem jubileju želimo okrepiti svoje vrste. Če čutite* veselje do petja in željo po družabnem življc* njo med vrlimi možmi, se pridružite. Vaje 8° vsak ponedeljek in petek, ob 18.30, v menz' predilnice Litija. odbor Osmi natečaj za pridobitev stanovanj Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija razpisuje natečaj za pridobitev družbeno najemnih stanovanj v letu 1981. Razpisuje mo naslednja nova razumom o merilih za prido-■n starejša stanovanja: bitov stanovanjske pravice v a) v vrstnih stanovanjskih hlokih A-4 in A-5 na Rozmanovem trgu v Litiji: 4 enosobna stanovanja, 4 dvo-sobna stanovanja, 2 trosobna stanovanja v III. in IV. nadstropju; (vselitev predvidena v maju 1981 leta); h) v vrstnem stanovanjskem aoku B na Ustju v Šmartnem l>« Litiji; i.^V^SObna stanovanja V III. in ms, vue stanovanj ki jih bodo izpraznili v. ani’ ki so pridobili stano-jc kot »mlada družina«. Opravičenci za pridobitev S,anovanja M>: ‘0 družine in občani z nizki-mi dohodki in samohranilci; cj sturcjši ljudje, upokojen-«»nvalidi in udeleženci NOV k»t5nS'Cni druž-(kadrovska stanovanja). do|,(m?'.W 111 občani z nizkimi za,)ri samohranilci lahko Polni. -IJV Zil stanovanjc, če iz- a)J !]!J“ nas!udniu Pogoje: ni ir stanova nje, o nas" , da.Prosilec za stanovanje ali ia ''.V stanovanjske pravice mk primernega stanova- nja; ,b) skupni 'n njegovih članov dohodek pro-gospo- k« SiSSL^ss? dol:,,d- '^?<^sraprc- Prcseea «nm°dek Prosi|ca ne nega oseh ° znesk;l povpreč-slcncp;, „ S dohodka zapo- 'Cak)'o8|etoS^S mCSCČno za Pre-d) da -votuiu za pre- lZa samskega obča- nova njske ga vprašanja; i) da prosilec nima v posesti nepremičnine v vrednosti nad 100.000,00 din; j) da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja. Starejši ljudje, upokojenci, invalidi in udeleženci NOV lahko zaprosijo za stanovanje, če izpolnjujejo naslednje pogoje: a) da prosilec za stanovanje ni lastnik primernega vseljivega stanovanja; b) da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice primernega stanovanja; c) da prosilec nima ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja (preveliko nefunkcionalno stanovanje, slabo ali neprimerno ogrevanje, stopnice, bolezen in drugo); d) da ima prosilec stalno prebivališče na območju občine Litija; e) da otroci prosilca nimajo v lasti večje stanovanjske hiše ali stanovanja, kjer bi lahko prosilec rešil stanovanjsko vprašanje; f) da prosilec prispeva del lastnih sredstev kot posojilo v višini, določeni s samoupravnim sporazumom o merilih za pridobitev stanovanjske pravice v družbenih stanovanjih v občini Litija za dobo 10 let z 2% letno obrestno mero; g) da prosilec nima v posesti nepremičnine v vrednosti nad 100.000,00 din. Za izjemno in samoupravno dogovorjeno reševanje kadrovskih vprašanj v občini lahko zaprosijo za stanovanje tudi de- Sta|no “ 'ka fužina ali občan 'ija; Prebivališče v občini Li- e) da d _ ..v,,lo ze|j° vselila . ..... , . točk), k:'UWanje. (manj kot naslednje pogoje: stan^.i . ‘ ereea ie a) (ja prosilec ali zakonec ni lastnik stanovanjske hiše ali primernega stanovanja; b) da je delovna organizaci J Ucl (J .... v • tr-sij /.d i til n w ? «iiijv i liti i ti v ~ na lastno a*' °bčan, ki se lovni ljudje zaposleni v družbe-Primerno st.ZC vsclila v manj n ih dejavnostih, če izpolnjujejo ‘“"»lija!« rega je izpraznil (1 OZD, OZD, . že naimU SkuPnos‘ in dru-Cm stand^l J 3 'Cta stanuje 0 da HVa,?jU’ oCVa del Ta^V' občan Prisvojilo v v x!h. sredstev I Cjavnim s-. 'ni’ določeni samoupravnim spo- kot ja, v kateri je prosilec zaposlen podpisnica samoupravnega sporazuma o najnižjem odstotku združevanja sredstev za potrebe reprodukcije in družbe- ne pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, ter da ima izdelan in sprejet srednjeročni plan reševanja stanovanjskih potreb svojih delavcev, in da tega izpolnjuje; c) da delovna organizacija, v kateri je prosilec zaposlen, prispeva del lastnih stanovanjskih sredstev najmanj 30% od vrednosti stanovanja. Ta sredstva so soudeležba delovne organizacije kot posojilo za dobo 25 let z 2% obrestno mero; d) da prosilec prispeva del lastnih sredstev kot posojilo v višini določeni s samoupravnim sporazumom o pridobitvi stanovanjske pravice na družbenem stanovanju v občini Litija za dobo 10 let z 2% obrestno mero; e) da izvršni svet skupščine občine Litija in družbenopolitične organizacije občine Litija soglašajo z dodelitvijo kadrovskega stanovanja. Upravičenec za pridobitev stanovanja iz. 3., 4. in 5. točke tega natečaja dokaže upravičenost do stanovanja z naslednjimi dokumenti: a) s potrdilom o številu članov družinskega gospodinjstva; b) s potrdilom od kdaj je stalno prijavljen v občini Litija; c) s potrdilom o dokazljivih dohodkih vseh članov družinskega gospodinjstva za 10 mesecev leta 1980; d) s podatki o dosedanjih stanovanjskih razmerah, od kdaj stanuje v stanovanju, kdo mu ga je dodelil in drugo (na posebnem obrazcu stanovanjske skupnosti). Za člana družinskega gospo- dinjstva se, v smislu določil pravilnika, štejejo: a) imetniki stanovanjske pravice in člani njegovega družinskega gospodinjstva, ki skupaj z njim stalno stanujejo. To so: zakonec, otroci, starši obeh zakoncev ter osebe, ki jih je imetnik stanovanjske pravice dolžan vzdrževati po zakonu in stanujejo skupaj z njim. Za člana družinskega gospodinjstva se šteje tudi oseba, ki trajno živi v izvenzakonski skupnosti z imetnikom stanovanjske pravice, kot tudi oseba, ki z njim živi v tesni ekonomski skupnosti nepretrgoma več let. Prosilec, ki želi pridobiti stanovanjsko pravico za družbeno najemno stanovanje, vloži utemeljeno prošnjo na posebnem obrazcu, opremljeno z ustreznimi dokazili in upoštevajoč svoj status upravičenca po pravilniku na samoupravno stanovanjsko skupnost občine Litija in sicer: a) zaposleni delavci preko organizacij združenega dela ali drugih organizacij, kjer so zaposleni; b) upokojenci preko Društva upokojencev Litija; c) udeleženci NOV preko občinskega odbora ZZB NOV Litija; d) delavci zaposleni v družbenih dejavnostih preko OZD in delovnih skupnosti, kjer so zaposleni; e) delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih preko občinske organizacije sindikata. Vsem upravičencem do pridobitve stanovanja, ki bodo izpolnjevali vse pogoje natečaja bodo stanovanja pregledana in točkovana po točkovni listi. Vse podrobne informacije o VIII. natečaju za pridobitev družbeno najemnih stanovanj v letu 1981 pa lahko dobite tudi v kadrovsko splošnem sektorju predilnice Litija, pri tov. Vlasti Grom. Če ste interesent za stanovanje, oz. vaš stanovanjski problem še ni ustrezno rešen in izpolnjujete katerega od gornjih pogojev, vložite prošnjo, najkasneje do 20. novembra 1980. j „ . r? ! Okoli dimnika je bilo odstranjeno odpadlo železo in tekstilni odpadki. V delovni organizaciji je opaziti večjo skrb za varstvo okolja. KDAJ NA SODISCE V nadaljevanju sestavka, ki je izšel v 16. številki Predilca pod istim naslovom, bomo prikazali nekaj posameznih primerov varstva pravic pred sodiščem združenega dela, posebno pa začetek in glavna načela postopka. Drugače kot pri postopku pred rednim sodiščem, kjer stranke težijo za tem, da v sporu »zmagajo«, velja pred sodiščem združenega dela, da je osnovni cilj postopka — ureditev spornega razmerja med udeleženci. Sodišče združenega dela ima široke pristojnosti za reševanje sporov, ki nastanejo v združenem delu. Tukaj bomo obravnavali le spore, ki nastanejo iz delovnih razmerij delavcev. Vrste sporov iz delovnih razmerij Z razlago čl. 19 zveznega zakona v sodiščih združenega dela spoznamo, da so sodišča združenega dela pristojna za reševanje sporov iz delovnih razmerij, ki obsegajo: 1. spore o pridobitvi lastnosti delaven v združenem delu: 2. spore o prenehanju lastnosti delavca v združenem delu: •7. denarne terjatve, ki izvirajo iz delovnih razmerij (npr. plačilo OD. denarnih nadomestil, jubilejnih nagrad itd.): 4. odškodninske terjatve delavcev zaradi škode, ki so jo imeli zaradi nezakonite prekinitve delovnega razmerja: 5. odškodninske terjatve delavcev delavca za škodo, ki je nastala zaradi tega. ker delavec zaradi nezakonitega ravnanja OZD ni delal: 6. odškodninske terjatve iz škod, ki jih je ime! delavec zaradi kršitev drugih njegovih pravic iz delovnega razmerja (npr. škoda zaradi neizkoriščenega dopusta): 7. uveljavitev drugih pravic iz delovnega razmerja, ki jih ima delavec na podlagi ustave, zakona ali samoupravnega splošnega akta (npr. stanovanja, varstva pri delu. nočno delo, pravice invalidnih oseb. disciplinski ukrepi itd.): H. zahtevke OZD zoper delavce ali delavce, ki se nanašajo na pravice in obveznosti iz delovnih razmerij: 9. odškodninske spore zaradi protipravnih dejanj (npr. škode zaradi nesreče pri delu, škode, ki jih povzroči delavec, uveljavljanje pavšalne odškodnine itd.). Kakor smo omenili v prejš- pravic delavcev pred sodiščem njem sestavku, se varstvo p ra- združenega dela v posameznih vic delavcev primarno rešuje v primerih, posežemo tudi nazaj, delovni organizaciji. Zato je Pri tem se bomo izogibali od-potrehno, da v prikazu varstvo večnega ponavljanja. Spori o pridobitvi lastnosti delavca v združenem delu Delovna organizacija sprejema nove delavce na podlagi oglasa ali javnega razpisa, v katerem morajo hiti objavljeni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati za opravljanje del oz. nalog ter rok v katerem se morajo prijaviti, kot tudi rok. v katerem bodo prijavljeni kandidati obveščeni o izidu izbire. Izbiro med prijavljenimi kandidati opravi odbor za delovna razmerja. Ce nihče od prijavljenih kandidatov ni izbran, lahko odbor sklene delovno razmerje z enim od prijavljenih kandidatov, vendar največ za 1 leto. Kandidati morajo biti pismeno obveščeni o izbiri z obrazložitvijo. Kandidat, ki ni izbran, lahko v 30 dneh vloži zahtevo za varstvo pravic pri sodišču združenega dela. Kandidat lahko zahteva varstvo pravic v primerih, če je bil izbran delavec, ki ne izpolnjuje razpisanih pogojev, če je bil izbran delavec, ki se je prijavil po objavljenem roku ali če je bil kako drugače kršen postopek sprejemanja. Zakon o delovnih razmerjih urejuje tudi posebne pravice invalidnih oseb. OZD in nosilci osebnega dela so dolžni, v skladu z zakonom, zagotavljati možnost za zaposlitev invalidnih oseh po njihovi sposobnosti, ter morajo v primeru, ko imajo na razpolago ustrezno delo, za katero se je prijavilo več oseb, dati prednost nezaposlenim invalidnim osebam. če ustrezajo njihove strokovne in druge zmožnosti zah- tevam tega dela. Ce OZD Invalidna oseba lahko začne odkloni invalidni osebi pred- pred pristojnim sodiščem nostno pravico po zaposlitvi, združenega dela postopek zo-jo mora o tem obvestiti s pis- per dokončen sklep o izbiri, menim, obrazloženim sklepom. Spori o prenehanju delovnega razmerja Zakon o delovnih razmerjih pozna tri skupine temeljev za prenehanje delovnega razmerja. V prvo skupino spadajo temelji. ko delavcu preneha delovno razmerje po njegovi volji ali delavec lahko na to vpliva, v drugo, ko delavcu preneha delovno razmerje neodvisno od njegove volje in tretje, po kateri preneha delavcu delovno razmerje po samem zakonu. I. Delavcu preneha delovno razmerje v OZD: I. It' | J RM I lt IM) I A J fct V I, Uit lit' želi več delati v OZI) in da prekinja delovno razmerje. Izjava delavca torej mora hiti pismena, ni pa potrebno, da hi bila obrazložena. V tem primeru mora ostati v delovnem razmerju še toliko časa. kot to določa pravilnik o delovnih razmerjih (1 do 4 mesece). Zaradi kršitve te dolžnosti je delavec odškodninsko odgovoren. Delovna organizacija lahko uveljavlja odškodnino, ki je nastala zaradi samovoljne prekinitve delovnega razmerja, ki ni v skladu z zakonom in pravilnikom o delovnih razmerjih. V pravilniku je predvidena pavšalna odškodnina v znesku 500. — din. Ce delavec ne privoli v plačilo odškodnine, mora delovna organizacija odškodnino zahtevati preko sodišča združenega dela. Delavec dane izjave ne more več preklicati, lahko pa jo v sporazumu s pristojnim organom umakne. Zakon o delovnih razmerjih ne dopušča več samovoljnega prenehanja delovnega razmerja kot način prenehanja delovnega razmerja, če delavec prične izostajati z dela. V tem Primeru je treba izostajanje z dela smatrati kot hujšo kršitev delovne dolžnosti in uvesti disciplinski postopek. V disciplinskem postopku lahko delavec zoper sklep disciplinske komisije vloži zahtevo za varstvo pravic v H dneh. Zoper sklep delavskega sveta, ki mora odločiti v 30 dneh, pa lahko delavec v nadaljnih 30 dneh vloži zahtevo za varstvo pravic na sodišče združenega dela. 2. če se s pooblaščenim organom pismeno sporazume, da mu preneha delovno razmerje v delovni organizaciji. Delavec se pismeno sporazume z odborom za delovna raz- a1 r1*-' X sP°razumu je treba določiti datum prenehanja delovnega razmerja in obveznosti delavca in delovne organi- zacije. Pri tem lahko odbor za delovna razmerja določi drugačen odpovedni rok, kot ga določa pravilnik. Pri tem načinu prenehanja delovnega razmerja v praksi ni težav. Delavec pa mora spoštovati sporazumno določeni odpovedni rok. ker je sicer lahko odškodninsko odgovoren. 3. če noče opravljati del P. nalog, ki so mu ponujene in ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi in z delom pridobljenim delovnim zmožnostim i" se v primeru modernizacije delovne organizacije noče pre; kvalificirati ali dokvalificirat' za druga ustrezna dela. Delavec ima namreč pravico j11 dolžnost opravljati dela i'! naloge, ki ustrezajo njega'11 izobrazbi in z delom pridobljenim delovnim zmožnostim C e se pokaže potreba, je delavec lahko premeščen na draga dela in naloge. O premest1" tvi mora sprejeti pismeno odločbo. Ce se z odločbo ne str1" n ja, lahko zahteva varst'" pravic na delavski svet. Pr"'1 sklepu delavskega sveta I1,1 lahko uveljavlja varstvo pr*' vic pred sodiščem združene)-' dela. 4. če 'je delavcu dokonča1 izrečen disciplinski ukrep P!‘ nehanja delovnega razmeri Ukrep prenehanja delovne?, razmerja lahko izreče d'*"’1’ plinska komisija samo z‘ hujše kršitve delovnih dolži'1’, sti. ki jih določa pravilnik delovnih razmerjih, po d''"1 v plinskem postopku. Delavc" tem primeru preneha del"'1, razmerje z vročitvijo dok,,n‘ ne odločbe. Zoper sklep d1'1,,,, plinske komisije lahko dela^ zahteva varstvo pravic n" ., lavski svet. Proti sklepu del skega sveta pa lahko delaV| zahteva varstvo pravic lLf. sodiščem združenega dela- ‘[V|I lavec lahko zahteva v;,p,,ii-pravic, če misli, da je it*' sciplinska komisija kršila l^ vila postopka, če je nepra^-ali nepopolno ugotovila delfsko stanje, ali če je izrekla I st rog ukrep. II. Delavcu lahko preneha delovfl0 razmerje v delovni organizaciji: I. če je pri stopanju v d‘ ^1 no razmerje zamolčal "11 j < neresnične podatke v z'L p# delovnimi pogoji, ti so bistveni za opra in nalog, za katera ^ delovno razmerje. Ti l,(\(1vfl morajo biti takšni, da d" pod": 4i'i P? hi stopil v delovno razmer-jp. čp hi delovna organizacija vedela zanje. Takšno delovno ■'azmerje traja do vročitve dokončnega skiepa o prenehanju delovnega razmerja. V tem Primeru lahko delavec zahteva varstvo pravic pred sodiščem združenega dela v običajnem >0 dnevnem roku po odločitvi delavskega sveta, če je prej zahteval varstvo pravic pri delavskem svetu , - ve se ugotovi, da ni zrno-zen opravljati del oz. nalog, ki Sl! |nu zaupane, da ne izpol-Tluje več z zakonom predpi-sanih pogojev za opravljanje ' 6‘ 'n nalog, ali za katerega se "gotovi, da trajneje ne dosega Plovnih rezultatov, ki se tlačno dosegajo. ali pa noče P* a vi ja t i del oz. nalog, za kajne je sklenil delovno razmer-' Za ugotavljanje nezmožno-. 1 ' vlavca ho delavski svet s i?nz )<) kot delavec, katerega ez.možnost se ugotavlja. Ko v s,ia mora ugotoviti delavče-, ' zmožnost za delo. Na pod-sPre' *t ^ ()< ‘'ne. ho komisija delu . s*<^el> ° razporeditvi g,. A< a na druga dela oz. nalo-Un, ■ ** delavec odkloni otirav-k"misii' VUgih (,(l1 't' nalog. Pftmeh • sPriM,ne sklep o ja p . anju delovnega raztner-čiti riilem mora delavcu doloma vil !!<,Vedni r"k skladno s meri h,k:im, ° delovnih raz-sklei, j, 'elavec lahko zoper in * „ komisije o premestitvi delov« 1 skk‘l> ° prenehanju htevo 'azmerja vloži za-delavskf’ Varstv" Ipavic, na lavskeL SVel' |,rotl sklePu de- varsnf. sveta Pa zahtevo za že|tega delaV,< na Sl>d'ščc zdru- jih i Zakon o delovnih razmer- razmer Se „ ;'a..v :l. odst.. 1(18. členi lovnem amU Preneha n ja de hoda 'azmerja zaradi pre eije v 'emeljne organiza M ija ki P« v Predilnic M Pnde v poštev. III. Delavcu preneha delovno razmerje po samem zakonu: 1. Če noče dati pismene izjave, da sprejema samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v delovni organizaciji — z dnem, ko ni hotel dati takšne izjave oz. s potekom zadnjega dne roka za takšno izjavo. 2. Če se na način, določen z zakonom ugotovi, da je za delo nezmožen z dnem vročitve pravnomočne odločbe. Če mu je po zakonu oz. po pravnomočni odločbi sodišča ali drugega organa prepovedano opravljati določena dela oz. naloge in mu ni mogoče zagotoviti drugih del oz. nalog — z dnem. ko je delovni organizaciji vročena pravnomočna odločba. 4. Če mora hiti zaradi prestajanja zaporne kazni odsoten več kot (i mesecev — z dnem ko začne prestajati kazen. 5. Če mu je izrečen varnostni. vzgojni ali varstveni ukrep, ki traja več kot (i mesecev in mora hiti zato odsoten z dela — z dnem. ko se začne izvajati ta sklep. V vseh teh primerih odbor za delovna razmerja le ugotovi. da je nastopil eden od primerov navedenih v zakonu. Delovno razmerje delavcu preneha po samem zakonu, zato ima sklep odbora za delovna razmerja le deklarativen značaj. Seveda pa je mogoče, da odbor katero od odločilnih dejstev napačno ugotovi. Zato lahko delavec tudi v teh primerih zahteva varstvo pravic pred delavskim svetom, pozneje pa pred sodiščem združenega dela. nadaljevanje prihodnjič Milan Kaplja, dipl. iur. v PRIŠ v mesecu septei PHSli; dolin® d,ipL in U, "EK, Litija. ’ •Pripravnik; Tihčev,9*0 'Kor m a -■ Pripravnik Odšli; ^aVT'' Matild Dna '""a- C. / kojitev ' '"innčni se Mti.ia9pr,98<) Kniza homhaž/ l,)roS<'e 11 1 '?m nica ;i’ :.'r,>,nska S ODŠLI 55. sukalnica el. efektnih sukancev 1 izmena, pismeni sporazum — odpoved delavke: 18. 7. 1980 Vahida LE- NIČI, Zagorje. (’. zmage 59. predilnica bombaža 2. izmena, izključitev; 20. 9. 1980 Ankica ERJAVEC, Litija, Ul. solidarnosti 1. čistilna kolona predilnice bombaža, upokojitev — invalidska: 20. 9. 1980 Veronika BRVAR, Litija. Gubčeva 0. sukalnica 2. izmena, pismeni sporazum — odpoved delavke; 25. 9. 1980 Martina ERŽEN, Litija. Prvomajska 4. predilnica bombaža 2. izmena, upokojitev; 27. '9. 1980 Irena ŠTEFA-NIČ, Litija. Graška c. 64. čistilna kolona. predilnica bombaža, pismeni sporazum — odpoved delavke; :!(). 9. 1980 Angela SOKLIČ, Šmartno. Vintarjevec 14. predilnica bombaža 2. izmena, upokojitev: 30. 9. 1980 Antonija TIŠ-LER, Litija. C. kom. Staneta 1. Predilnica bombaža 2. izmena, upokojitev: 30. 9. 1980 Marija UČAKAR, Litija. Trg na Stavbah II. predilnica rezerva, upokojitev: 30. 9 1980 Dana BABIČ, Litija. Trg na Stavbah 1. proizvodni sektor, upokojitev: 30. 9. 1980 Marija FEMC, Litija. C. za s. bataljona 7. čistilna kolona predilnice bombaža, upokojitev: 30. 9. 1980 Hilda TIŠLER, Litija. G. kom. Staneta 1 kadrovsko-splošni sektor, upokojitev: 30. 9. 1980 Lucija OCE- PEK, Litija. Gubčeva 4. predilnica sini et ike L izmena, upokojitev: Delavci premeščeni na druga dela in naloge v mesecu septembru 1980 I 9 1980 Pavel MATOZ, transportni delavec, pri zuna- njem transportu, sestavljalec zabojev v zahojarni; 4. 9. 1980 Darja CELE- STINA, predica v predilnici bombaža L izmena, vodja snemalne kolone v istem oddelku; 4. 9. 1980 Jože INDOF, transporter preje in p red p rej e v predilnici sintetike 2. izmena. posluževale«' dvigala v istem oddelku; 4. 9. 1980 Vili TAUFER, posluževale«' čistilnih in rah-Ijalnih agregatov v mešalniei 3. izmena, na ista dela in naloge v predpredilnici rezerva; 4. 9 1980 Danica BRUN- ČEK, čistilka strojev v predpredilnici. snemaIka kopsov v predilnici bombaža 3. izmena: 4. 9. 1980 Marjan KLE- MENČIČ, posluževale«- mi-kalnikov v predpredilnici 2. izmena, transportni delavec pri zunanjem transportu: 23. 9. 1980 Marija PAVLIHA, predica. čistilka raztezal pri rezervi predilnice. V naši delovni organizaciji je bilo na dan 30. septembra 1980 zaposlenih 1095. od tega 748 žensk in 347 moških. Od skupnega števila zaposlenih je bilo 38 mladoletnih oseh. M. ŠRAJ ( OB 35. OBLETNICI OZN ) fr ... -I Pred 35. leti, 24. oktobra, ko je bila v San Fracisku sprejeta listina organizacije združenih narodov, je bila pred državami ustanoviteljicami Združenih narodov velika in zahtevna naloga: zagotoviti mir človeštvu, ki je še vedno objokovalo katastrofalne posledice 2. svetovne vojne. Članstvo združenih narodov se je od takrat potrojilo. Rast vsestranosti Združenih narodov vzdržuje vero človeštva v sposobnost te ustanove, da z angažirano akcijo v korist miru, napredku in sodelovanju, spremlja vse burne spremembe v svetu. Tudi danes, v vrtincih mednarodnih kriz in spopadov, ko se miroljubno človeštvo sklicuje na spoštovanje in uresničevanje načel listine, ostaja mir glavni cilj. Spomnimo se, da uvodni del listine poudarja odločenost držav članic združenih narodov, da prihrani bodočim rodovom grozote vojne, vzgoji vero v osnovno človekovo dostojanstvo, vrednost človeške osebnosti in enakopravnosti ljudi in narodov, njihovo odločenost, da delajo za napredek družbe in izbiljšanjc pogojev življenja v večji svobodi. Osnovni pogoji za to so strpnost, dobri sosedski odnosi, združevanje sil za ohranjanje miru in od p ra vij c nje sile v mednarodnih odnosih. Veliko se je v teh letih spre- menilo, vendar ti cilji ostajajo. Težko si je zamisliti sodoben svet, obremenjen z mnogimi vprašanji in nasprotji, brez aktivnega posredovanja Združenih narodov. Veliko ciljev je uresničenih. Tehnološki napredek prodira v najoddalnejše kotičke sveta kljub nasprotovanju nekaterih razvitih dežel. Kolonializem v klasični obliki je strt le na posameznih predelih zemeljske oble. Pojavljajo se nove vojaške in ekonomske sile, ki združujejo dve tretjini človeštva. Vendar se zdi, da je mednarodna politična in ekonomska scena vse bolj vsklajena. Mnoga nasprotja še čakajo rešitev, oboroževalna dirka dobiva neslu-tene razmere, prepad med siromašnimi in bogatimi je vse globlji. Združeni narodi slavijo 35 letnico obstoja v enem od naj-nemirnejših let svoje zgodovine. Kakorkoli, v najtežjih trenutkih iščejo narodi pomoč pri svojem najširšem forumu, prepričani v njegovo sposobnost, da se spoprime z vsakim vprašanjem — tudi tistim, ki lahko pripeljejo svet v tiste konflikte, ki grozijo s splošno katastrofo. »Svtovna organizacija ostaja nezamenljiv instrument miru, za sodelovanje in krpitev varnosti v svetu,« je bilo rečeno na šestem zasedanju neuvrščenih dcžel- TANJUG 1. MIMICA DESET UPOKOJENK NAENKRAT Nekoč smo že zapisali, da bo letošnje leto, leto upokojitev v naši tovarni. Letos se je, do meseca septembra, upokojilo 19 delavk in delavcev, septembra pa se je to število povzpelo na 29. Da, kar 10 upokojenk seje upokojilo naenkrat in vse, razen ene, so dopolnile 35 let delovne dobe; vso v naši tovarni. Kar šest od njih so bile predice, od tega tri »brigadirke« — vodje snemalnih kolon. Martin Strašek, obralo vodja predilnic je dejal, da jih je zapustila kar celotna posada. Od osvoboditve je minilo 35 let, — (toliko delovne dobe pa je potrebno, da se žene lahko upokojijo). Po osvoboditvi so v naši tovarni potrebovali veliko novih delavk in delavcev. Odpraviti so morali posledice vojne, usposobiti pokvarjene stroje. 13. junija 1945 seje ponovno zavrtelo 13.272 vreten. Delo je potekalo v eni izmeni. Nadaljevali so s popravili in hkrati iskali nove delavce. Naše upokojenke so se zaposlile, ko so 19. 9. 1945 uvedli 2. izmeno. Takrat so dnevno proizvedli 5.400 kg — konec istega leta pa že 7.450 kg preje. Naj jih na kratko predstavimo. Lepo po vrstnem redu, kot so se zaposlile. 19. 9. 1945, ko jv bila uvedena 2. izmena, so se zaposlile: Hilda Tišler, Dana Babič, Lucija Ocepek in Marija Učakar. Sprva so vse delale v predilnici — kot predice, že po enem letu pa je bila lov. Hilda premeščena v takratni personalni oddelek — sedaj splošni sektor. Tuje ostala do konca. Zadnjih pet let je opravljala dela in naloge kadrovika. Tudi lov. Dana ni ostala v proizvodnji. Z dekretom je bila premeščena na glavno direkcijo tekstilne industrije, od tam pa se je decembra 1949. leta vrnila in delala kot preizkuševalka preje v laboratoriju. Leta 1959 je postala laborantka, pet let kasneje se pa je preselila v pisarno proizvodnega sektorja. Bila je administratorka, od leta 1974 dalje pa vodja obratnih pisarn, lov. Lucija je ostala vsa leta v istem oddelku kot predica. Po 27 letih dela je napredovala in postala vodja snemalne kolone, lov. Marija pa ni imela toliko sreče. Tudi ona je bila vsa leta predica, vendar je morala zadnja leta, zaradi bolezni, na lažje delo — predica v rezervi. Nekaj dni za njimi, 25. 9. 1945, sta se zaposlili Martina Eržen in Antonija Tišler. Obe sta ostali vsa leta v istem oddelku kot predice, kasneje pa sta napredovali in postali vodje snemalne kolone, le da se je tov. Martina morala zadnji dve leti, zaradi bolezni, umakniti v rezervo. Štiri dni za njima je prišla v tovarno Angela Soklič. Vsa leta je prihajala iz Vin-tarjevca. Tudi ona ni zamenjala oddelka, vseh 35 let je bila predica v predilnici. Prvega oktobra 1945 leta se jim je pridružila Marija Fe m c. Bila je predica do leta 1962, ko je bila ocenjena kot invalid 3. stopnje in zato premeščena na lažje delovno mesto — čistilka strojev. 'lilka Prašnikar sc je zaposlila leto dni kasneje — 3. 9. 1946. (imela je že leto dni delovne dobe). V finančnem sektorju je orala povojno ledino in ostala zvesta temu oddelku do upokojitve. Najprej je bila finančna knjigovodkinja, kasneje glavna knjigovodkinja in zadnji dve leti referentka za tekoče denarne dispozicije. Na zaključno srečanje, zaradi bolezni, ni mogla priti. Edina od njih, ki ni zmogla delati vseli 35 let je Ankica Erjavec. Zaposlila se je 1958 leta kot snemalka, toda že po petih letih se je morala, zaradi bolezni, umakniti na lažje delovno mesto — čistilka strojev. Ocenjena je bila kot invalid 3. kategorije, sedaj pa se je invalidsko upokojila. Ima 22 let delovne dobe. Na zaključnem razgovoru se ni bilo mogoče pogovarjati z vsako posebej. Preveč jih je bilo. Ob prigrizku je stekel sproščen razgovor. Novopečene upokojenke so obujale spomine na preteklih 35 let. Spominjajo se, kako so se zaposlile. Potrebovali so delavke, da bi lahko delali v dveh izmenah. Takrat so prišle one. Bile so mlade in so jih starejše odrivale na 2. posado. Marija Učakarjeva in Lucija Ocepkova sta prišli prvič na delo istega dne, vendar se druga druge ne spominjata. Preveč jih je prišlo naenkrat. Doba priučevanja ni bila dolga, saj so potrebovali delavke ob stroju. Po dveh mesecih so postale že samostojne delavke, do takrat so se učile pri starejših sodelavkah. Namesto garderob so bili le obešalniki za obleko, pa še teh ni bilo dovolj. Zopet so bile odrinjene one — mlajše. Spominjajo se tudi takratnih mojstrov. Bili so strogi, povedale pa so, da so tudi priskočili na pomoč in sami »poštukali« če je bilo potrebno. Tako se spominjajo mojstra Okorna, Razpotnika, Pavlihe, Berlota. Menda se je med njihovo delovno dobo tudi izmenjalo kar 13 ali 14 direktorjev. Delovne izmene so takrat trajale po 14 dni, tudi nočna izmena. Sobote niso bile proste. Ko smo letos razpravljali o novem, 8-urnem, delovnem času s prostimi sobotami niso bile proti in so jim mlajše kolegice očitale, češ da jim je vseeno, ker gredo v pokoj. »Pa ni res«, pravijo. »Res so prepričane, da je tako boljše.« One že vedo, saj so na lastni koži preizkusile veliko različnih delovnih časov in pogojev. Toda da ne bi mislili, da tudi one niso »šinfale« kadar je prišlodo kakšnih sprememb. V tem pogledu se ni še nič spremenilo. Spominjajo se, da so bile proti malici v menzi, češ, kdo bo pa stal v vrsti; ni jim bilo všeč, ko so osebne dohodke pričeli dobivati na hranilne knjižice, sedaj pa bodo uredile tako, da bodo tudi pokojnino dobivale na enak način. »Zakaj bi čakali na poštarja, če ni potrebno!«- Pogovor bi še trajal, saj so se spomini kar sami od sebe nizali, pa kaj ko se je kazalec na uri neusmiljeno pomikal naprej. Angela Soklič mora ujeti avtobus, ker samo še ta pelje do Vin-tarjevca, drugo čaka doma delo, kuhanje kosila, varstvo vnučkov . . . Ogromno dela, ki se ga prej niso mogle lotiti. Se posnetek za spomin, nato pa nasvidenje! Pa ne za dolgo. Srečali se bomo, če ne drugje, na vsakoletnem srečanju upokojencev. Zahvaljujemo se jim za vse njihovo delo, ki ga zapuščajo »fabriki«. Želimo, da bi bile zadovoljne m srečne v pokoju, in da bi bil ta čim daljši. M. M. Od upokojenk so se poslovili: Stane Tomšc, Albi11 Ankon, Niko Stamatovski, Martin Strašek, Miro Dobravec (na sliki) in glavni direktor Jože Mirtič. Litijski predilec izhaja dvakrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Vinko Keržan (predsednik in odgovorni urednik), Branko Bizjak Martina Kralj, Alojzija Vehovec, Niko Stamatovski, Marija Zore, Janez Tišler, Rafaela Mele in Matic Malenšek (urednik). List dobijo člani kolektiva in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: GP Gorenjski tisk Kranj. Naklada 1.700 izvodov.