BoterSj^Ei 'ažetovega Jernejčka so torej letos potrdili, da $r Jby) je zrel za sveto birmo. Težko je šlo, pa je gtf/Z^' vendar šlo. Saj so vsi vedeli, da je Jernejček J$-Kjl sicer dobra duša in izvrstnih staršev, a da 1y|gi«fc se ne more tako lahko učiti kot drugi. ^PI Prvič je bil res malo gluh, saj je v ifiK navadnem pogovoru razumel komaj vsako JH^Ii tretjo besedo, drugič so mu pa tudi pored-lKŠi*vr neži nagajali, da ima ,,zeljnato". . . Pa kaj je on mogel zato, če ni bil tako razumen za uk kot drugi? Ali včasih je bil Blažetov Jernejček vendar tudi premeten kot malokateri drugi. Imel je res bolj ,,trdo" glavo, kot pravimo, sicer je bil eden boljših izmed vaških dečkov. Vsaj učitelji so se tako izražali o njem. In oni so gotovo vedeli. — 118 — Takrat, ko se je JernejČek učil za birmo, je bil res nekako drugačen. Prej živ in glasen, je bil zdaj nenadoma miren in tih. Pridno je zahajal v šolo in poslušal, kar so gospod katehet učili o tem zakra-mentu. Vse se mu je zdelo tako lepo, samo to mu ni ugajalo, da so gospod botra tako malo omenjali. ln vendar je on na botra toliko mislil . . . Izprva je Jernejčku kaj slabo kazalo. Nihče se ni sam ponudil za botra. Nazadnje pa so le morali njegov oče sami malo poprosjačiti okrog. A kaj pomaga, ko so imeli skoro v vsaki hiši že kam obljubljeno? Na-zadnje je res prišlo že tako daleč, da je mislil An-drejček, naj bodo za botra kar oče, — pa se je še o pravem času spomnil, kaj pravi katekizem glede botrov. Nekega jutra je drdral Jernejček skozi vas nalogo iz krščanskega nauka. Tako mu je šlo kot na vretenu. Še njemu se je zdelo lepo, ker je tako znal, kaj šele drugim, ki so rekli, da zna Jernejček med vso deco najbolj. In marsikateri, ki se je že odločil za botra temu in onemu, se je kesal, da ni rajši vzel Jernejčka. Tisto jutro je prišel Jernejček na konec vasi k staremu ogljarju Bojtu. Ta je ravno premetaval vreče lepo žganega oglja, ko se ustavi Jernejček s svojim drdranjem pred njim. Ogljar Bojt je bil Italijan, ki se je pred kratkim naselil za vasjo. Jmel je tudi dvajsetletnega sina, s ka-terim sta žgala oglje in ga pošiljala na vse strani. Za-služek je bil tu dober, ker je bilo v obližju dvoje večjih mest, in ni bilo daleč naokrog nobenega dru-gega ogljarja. Bojt je nekaj časa poslušal mladega učenjaka, po-tem je pa rekel: ,,Priden, priden!" Dalje ni znal, kar nekaj se mu je zateknilo, in ni mogel več. Sčasom sta se pa le toliko domenila, da je ogljar izvedel, kako nesrečen je deček, ker še nima botra kot njegovi tovariši. Bojt se je malo popraskal za ušesi in je rekel: BKaj pa jaš, šem dobra?" — Jernejček se je kar pre-strašil, tako čudno ga je pogledal črni ogljar izpod — 119 — ¦ čela. Jernejček je samo kitnal in gledal dolgega moža, I kako je spet pograbil vrečo in jo lepo priložil k dru- I gim v vrsto. m nAli bom, boš hotel, hčhehč!" se je smehljal I Italijan. fl ,,Prav rad bi vas imei, stric!" ¦ ,,Hehehe, strič, o, strič pa že, boter, bo dobra ¦ boter!" 1 Jernejček je šel zadovoljen domov, videč, da je jJ sam dobii botra. Očetu je tako dopovedovai, kako ga ¦ je našel, pa ga ni mogel prav razumeti. Moral je oče B iti sam k ogljarju, s katerim sta se domenila kako in M kaj. Italijan je bil zadovoljen, še veselilo ga je . . . I Od takrat je hodil Jernejček večkrat k Bojtu, ko ¦ je žgal oglje. Vselej pa je prišel črn domov, ker ga ¦ je dobri in prijazni striček Bojt vselej malo pobožal, I kadar je dobro znal verouk. I In tudi kupil mu je, morda več in rajši kot drugi. fl Pa to ni glavna reč. Poglavitna reč je dober boterček, ¦ in to je ,,dober boter", ki pravi, da bo Jernejčku tudi I zanaprej. Slavko Slavič. ¦ §^^ I