Z78. štnilka. I Ljilljni, i toRk, 3. decembra 191Z. XLV. lelo. .Slovenski Narod* velja: v LjMbljani na dom dostavljen: v upravništvu prejeman etlo leto.......K 24— celo leto.......K 22*— pol leta........ 12*— pol leta ...... . . 11 — Četrt leta •••••• . 6*— četrt leta ...... . 5*50 na mesec ...... m 2*— na mesec . . .... 1*90 Dopisi nai se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflora vllca H 5 v pritličju) levo, telefon it S4. Iskala vsak dan sve-eer ixTiaat*i aa dalja ta prasatka. Inserati veljajo: ^eterostoona petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat no 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu nai se pošiljajo naročnine reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari. ——— Poianeiia številka velja 10 vinariev. ■ Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarne" telefon tt 85. .Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto....... K 25*— celo leto.......K 3fr— po! leta .... * • . . 13*— četrt leta ...... . 6*50 za Ameriko in vse druge dežele: na mesee .:.... » 2*30 celo ieto ... ... K 35^— Vprašaajem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Uara*yalfttTO (spodaj, dvorišče levo), Eaaflova ulica i it 5 telefon št. 35 Državni zbor. Dunaj, Z. decembra. Predloga o vojnih službah izziva v parlamentu čim dalje ostrejši odpor. Splošno se jo označuje kot mno---eostro in tudi konservativne**; klanci so mnenja, da bi trebalo ij nekatere njene predpise omiliti in ublažiti. Z radikalne strani se poudarja, da pomenja ta zakon sistira-njt ^ejŠih ustavnih oravic. da ogrozd ne le v slučaju vojne, ne le v šne mobttiz tem- slučaju le delne mobiliza-ibodo. izroča neode vornirr faktorjem izredno moč. k -'ana na skoraj nikake za- Po ■ zakonu da ima dežel- bni minister pooblaščenjc. z naredbo, z enim samim pod- n ustaviti v državi ustavno živ- ter izročiti prebivalstvo vsem ;m vojaške diktature. ) ti ostri ugovori nekoli-retirani. Res je pa. da se dajo predloge interpr tudi v tako o1 smislu, ka- ;or to dela radikalna kritika. Vlada sama se vsega tega tudi zaveda. Med tem. ko je bilo ogrsko saj toliko konstitucijo- i je podoben za k on. ki ga je i parlamentu, označilo s pri- zak^n za d] vojne , se je grof S*ii*-gkh skril ojne službe^. Vlada je orustila tudi vsako motivacijo svoje predloge, ter ii ni pridala nikakega motiv-ooročiia, kakor ie to običajno, :!a je onih 37 narag*-afo\- svoje E brez vsake utemeljitve na lamentarno mizo. ter zahtevata. naj jih sprejeme parlament brez ike in odlašanja. Grof Stiirgkh bi .;.;raje. da bi se bile »vojne pred-že danes ali jutri obravnavale dobrile. Toda pariamei njegovi ko- di vendar ni vdal. Poročali smo, da ie bila petkova seja iu stičnega od-'cna na torek, da zamore-poslanci predlogo vsaj nekoliko §tw lirati Chn dalje na ta študij i. tem več je onih. ki pravijo, da predloga v dosedanji obliki nespre-mljiva. Gotovi krogi sicer že zopet rirajo s patrijotično dolžnostjo«, la po nepravem. Avstriiski na--odi so gotovo pripravljeni, žrtvova-ti za državo v slučaju potrebe vse, je treba, dolžnost parlamenta pa | je. da ustvari primerne garancije, da se doprinašajo žrtve le tedaj in le v oni meri, v kolikor so res potrebne. Nobena država na svetu nima tako ostrih predpisov o vojnih službah, kakor jih namerava uvesti Stiirgkho-va vlada. Ce! dan so se danes vršile med parlamentarnimi voditelji in grofom Stiirgkhom konference, ki bi naj omogočile kompromis. Toda vlada izjavlja, da ni pripravljena spremeniti niti enega paragrafa. Grof Stiirgkh je bi! včeraj pri cesarju, ter si je izprosil potrebna pooblaščenia, ki mu omogočajo, da uvede zakon, če treba, tudi proti parlamentu, to se pravi brez državnega zbora. Češki r.:Jikalci napovedujejo predlogi na^ 5 rt boi — obstrukci- ki pa ne bo učinkovita, ako se ji ne pridružijo socijalni demokratje. rbeiter Zeitung« je pred par dnevi ala. da je v sedanjih resnih časih obsojati vsako obstrukcijo kot parlamentu nevarno . . . Akoravno obstoja torej med vlado in parlamentom zopet enkrat ostro nasprotje, je vendar skoraj iz-- ič?no. da bi to nasprotje postalo kritično. Eden izmed dovtipnih poslancev je označil situacijo z naslednjim karakterističnim nemškim stavkom: Pie Stimmung d^r Parteien ist cen die Vorlagc. die Stimmen wcr-den aber dafur sein. Budgetna debata bo jutri končana. Danes je govori! med drugimi poslanec Prodan obširno o zagrešeni | Politiki monarhije proti Jugoslovanom. Na koncu seje je bičal poslanec Dulibič konrskačno prakso po jugoslovanskih deželah, ter jo označil po zasluženju. __________ Mednarodni ooložoi. Delegati Turčije in balkanske zveze, ki so konferirali ob Čataldži , so ugotovili glavne točke premirja. Protokol sicer še ni podpisan, ker zahteva zveza, ne države, še nekatere spremembe postranskega pomena, toda brezdvomno bo Premirje, ki je faktično že nastopilo, v najkrajšem Času tudi formalno sklenjeno. Štirinajst dni bodo molčali ofe Čataldži topovi, da ne motijo 'ela diplomatov. Takoj, ko bo pr tokol o premirju podpisan, pričnejo namreč mirovna pogajanja. Brez d oma so si delegati obeh sovražnikov o glavnih principih miru že na jasnem, sicer bi bilo sklepanje premirja na ta- ko neobičajno dolgo dobo malo razumljivo. Na katerih podlagah se bo izvršila likvidacija evropske Turčije, ni znano. V Sofiji in v Belgradu molče. Temveč govorijo Turki. Ca-rigrajske brzojavke francoskih listov vedo povedati, da ostane Turčiji precej obsežen teritorij pred Carigradom z Odrinom vred, da postane Makedonija avtonomna, Albanija samostojna. Po turških vesteh naj bi ostalo zaveznikom, zlasti pa Bolgarski in Srbiji približno toliko osvojenega in osvobojenega ozemlja, da bi nudilo komaj prostora za grobe neštetih, velikanskih žrtev--------— V tem oziru se Turčija gotovo moti. akoravno se mora priznati, da spretno špeknlira z gotovimi dogodki, ki so se pojavili v balkanski zvezi, in ki edinosti in solidarnosti balkanskih narodov niso v prid. Vedno bolj se namreč kaže. da smatra Grška balkansko zvezo kot nekako societas leonina, ustanovljeno v prid grškim aspiracijam, katerim bi se naj zadostilo, ne da bi Grška bila doprinesla v osvobojeval-nem boju posebne žrtve. Grška armada je prišla povsodi — prepozno, niti eno svojih nalog, ki so ji pripadle po operacijskem načrtu, ni izpolnila, Bitoli, Lerin so morali vzeti Sr-b\ turško armado pred Solunom so morali poraziti Bolgari, za katerih hrbtom so sj gršid komandanti od prefriganih Turkov zlicitirali — kapitulacijo. Poročilo generaia Teodo-rova, ki smo ie brzojavkami sporočili, govori cele knjige ... Nesporno obstojajo baš glede Makedonije med zavezniki se nekatere diference, ki so do sedaj še neporavnane. Le v tem slučaja, če bi se ne poravnale, M imela ideja avtonomne Makedonije nekoliko verjetnosti, akoravno je upati, da se turške špekulacije končno vendarle izkažejo za brezuspešne. Važnejše je vprašanje avtonomne Albanije. Trozveza vztraja pri svoji zahtevi, da se Albanija ne sme deliti, temveč da mora postati samostojna država. Ker se tudi Anelija in Francija nagibate temu stališču, ka-t<■* ?ga akceptira tudi Turčija, z željo sicer, da ostane sultanu suvereniteta, bo balkanska zveza težko prodrle' z drugim naziranjem Sicer se je tudi v Belgradu odpor proti avtonomiji Albanije polegel; neomajno pa vztraja Srbija na tem, da ji pripade eno pristanišče ob jadranskem morju. Težavno bo tudi določiti meje avtonomne Albanije, glede katerih si nazori silno naspro- tujejo. Na podlagi dejanskih razmer in na temelju zgodovinskega in vojnega prava je smatrati kot pravo albansko ozemlje, ki naj dobi avtonomijo, le oba vilajeta skadarski in janinski, kjer tvorijo Albanci faktično večino prebivalstva. Zvezane države bodo to načelo gotovo energično zagovarjale, brezdvomno pa se tudi solidarno zavzele za srbsko pristaniško vprašanje, katero se mora po utemeljeni zahtevi srbske vlade rešiti, v kolikor je v nasprotju z načelom albanske avtonomije, v prilog Srbiji zavojevalki in osvoboditeljici — ne pa Albaniji. Mirovna pogajanja bodo torej s popolno jasnostjo izkristalizirala tudi dosedaj še vedno nekoliko nejasno avstro - srbsko sporno vprašanje. Pričakovati je, da prične že v najbližjih dneh delovati diplomatični stoj z največjo silo. Mirna rešitev spora med monarhijo in Srbijo je le takrat popolnoma zagotovljena, ako se doseže sporazum med obema državama še predno podpišejo balkanski in turški diplomati mirovni protokol __ Od ruske politike bo nadaljni razvoj v veliki meri odvisen. Zdi se. da je Rusija pripravljena opustiti vse. kar bi povečalo nevarnost konflikta. Drjstvo, da je danes nemški kancler Bethmann - Holweg tako emfatično poudarjal nemško zvestobo do Avstrije govori za to, da je Nemčija prepričana, da ii te zvestobe ne bo treba dejansko izkazati. Tako prepričanje pa je berlinski kabinet mojzel dobiti le — v Peterburgu. Tako ostane konflikt »lokaliziran« na Avstrijo in Srbiio. Le treznost in preudarnost na obeh straneh mu bo odvzela ost, ki je kovana iz jekla. Volne m Balkanu. Mirovno vprašanje. Premirje pri Čataldži še ni sklenjeno. Tako poročajo vsaj zadnje vesti z Dunaja. Ali je verjeti tem vestem ali ne, je težko reči. Najbolj verjetno je sedaj, da je bilo premirje sklenjeno samo za boiišče pri Čataldži. ker tam se v zadnjem času niso vršili nikakršni boji. Že kakih 10 dni so tam utihnili topovi. Izpocetka ie bilo še slišati o manjših bitkah, pozneje pa so tudi te vesti popolnoma utihnile. Za dejstvo, da je bilo premirje sklenjeno samo za bojišča pri Čataldži. govore pa še druge okorno- I sti. Pred Cataldžo na železniški progi se vrše pogajanja za premirje. Odkar se je to zaznalo, so prenehale so-vra|nosti in izpocetka že se je vedno govorilo, da stoje pogajanja dobro. Sedaj naenkrat so se baje pojavile težkoče in te težkoče izvirajo, kakor trde nekateri listi, iz Balkanske zveze same. Je tu v prvi vrsti Grška, ki se protivi odložiti orožje, ne morda, ker je imela tako velike uspehe, — kar je zavojevala, — je vzela Turkom v lahkih bojih, in pred Srbi bežeča turška, armada je ustavila grško prodiranje proti Bitolju. Grki ne soglašajo s premirjem, ki bi zahtevalo aprovizacijo zajetih čet. Grki ne oblegajo nobenega mesta. Do Janine, ki ne leži niti 25 km od grške meje, še niti prišli niso in tam se zbira velika turška vojska 50.000 mož, česar se Grkom tudi ni posrečilo preprečiti. Aprovizacija zajetih mest tedaj gotovo ne obtežuje grške armade, da se branijo premirja. Srbi se premirja ne branijo. Opravili so svoje delo sijajno in ni se jim bati, da bi mogli izpasti pogoji za Srbijo neugodno. Srbiji gre sedaj samo še za ključ glede pristaniškega vprašanja, ki pa ne leži v rokah po-gajaiočih se strank. Crnogorci še niso zavzeli Skadra. Od prvih tednov vojne sem ga že oblegajo, dosedaj pa ga še niso mogli zavzeti. Mnogo krvi je tekio okrog Tarabosa. premirje bi ustavilo nadaljne akcije in nikakor ni gotovo, če se posreči Crni gori dobiti pri mirovnih pogajanjih Skader. ki ga tako potrebujejo in ki bi sam lahko povzdignil državne finance majhne Crne gore. To so vzroki, da miruje vojna furija pred Cataldžo, med tem ko govore na drugih bojiščih še vedno topovi. O Odrinu ni slišati ničesar. Morda vlada tudi tam mir, morda pa se trudi oblegovalna armada, da zavzame trdnjavo. Kdo ve? Bolgari nikdar ne poročajo ničesar, dokler niso dosegli, kar so hoteli, Turki iz Odrina pa ne morejo ničesar poročati, ker so popolnoma obkoljeni. Nekaj se je zgodilo pred Cataldžo, kaj, tega ne ve nobeden in zato krožijo po listih razna domnevanja, ki pa so brez podlage, dokler nimamo natančnejših poročil iz Sofije. Bolgari, ki so se izkazali ves čas pred vojno in med vojno samo dobre diplomate in ki se od svojih velikanskih zmag niso dali preslepiti, so gotovo tudi tu našli pravo pot, samo LISTEK. Sleparska ljubezen. Zavita prigodba. — Spisal Blaž P o h li n. (Dalje.1 m. Ko je Florijan Kovaček prejel Burkeljčino pisemce s fotografijo, ceial si je. da ni napačen obraz to. o je sklenil, da bo koj drugi dan eljaJ to inseratno znanje za korak r a prej. . prihodnji dan je bral Kova-v ^Narodu oglas o izobraženi Jfospici vitke rasti in živega temperamenta, želeči se seznaniti s prijaznim dobrosrčnim gospodom. Vraga!« vskliknil je, »kaj ko bi ^e moje maščevanje dalo podvojiti? Jolžne osebe so to, ki mi niso napravile nobene krivice, toda so del •te. h kateri spadajo povzročitelji in povzročiteljice mojega srda. Zato naj ti čutijo grenke posledice in kazen za greh onih!« Kovaček je šel in napisal na rožnat pisemski papir: Velecenjena gospica! Vaš odziv na moj inserat mi je povsem všeč. Vaša zunanjost mi ugaja, zlasti ljubeznivi nosek in ljub- ka usteca. O moji dostojnosti in poštenosti ne dvomite, ker imam najčistejše namene. Da sem si izbral to pot seznanitve, 90 važni vzroki, katere Vam bom tekom časa vse razodel in iz katerih boste spoznali moj značaj. Moje ime je Josip Piščanec in sem po poklicu davčni asistent. Prosim tudi za Vaše cenjeno irne. katero upam, da mi, kot ste obljubili, sporočite brez obotavljanja. Pismo pošlnte na noštno ležeče Ljubljana. Beležim z odličnim spoštovanjem udani Vam Josip. Kovaček je vzel drug list papirja in hotel napisati drugo pismo. Komaj je pa prijel za pero, ustavila se mu je roka. »Prijatelj, previdnost!« rekel si je, »kaj pa, če ti-le dve babnici nista kaj zmenjeni? Oboje Trst in istočasno z mojim inseriranjem skoraj rav-notaka ponudba! Pamet, fant!« In Kovaček je bil pameten. Stopil je k prijatelju Srečku Strniši, mu pokazal Burkeljčin inserat v »Narodu« in dejal: »Tu se da napraviti izvrstna šala! Kaj ko bi to-le žensko nekoliko potegnili?« »Kar daj jo!« svetoval je Strniša. »Daj jo ti!« odvrne Florijan. »Daj jo rajši ti!« »Pa zakai ti ne?« začudil se je prijatelj, saj je tebi padla ideja v glavo.« »Ve«, ne morem,« mencal je Kovaček in tesno mu je prihajalo okoli srca, ker je uvidel, da se ne bo izmotal iz sitnega položaja. »Ne moreš?« čudil se je še bolj Strniša, ?>pa zakaj ne moreš? Ravno tako lahko kot jaz.« Kovačku je kri pordečila lice in ko se je posili odkašljal, je odvrnil: »Imam že eno tako afero.« Srečko se je glasno zasmejal. »Afero?« »No, afera ravno ni, pa bo lahko,« rekel je Florijan in povedal svoj greh ter svoj sum. »Ce naju skupaj obesijo, bom imel vsaj zavest, da si ti večji krivec, ker si me do tega pripravil,« smejal se je Strniša in napisal tako-le pismo: Blagorodna gospodična! Citajoč inserat v »Slovenskem Narodu«, kjer se želite seznaniti s prijaznim dobrosrčnim gospodom, sem občutil neko silo, da se Vam ponudim kot tak. Prav srčno bi me veselilo, če vpoštevate mojo ponudbo in me osrečite s prijazno izvolitvijo za svojega dopisujočega čestil-ca. Prilagam Vam sliko, ki je stara eno leto; ako bi želeli, se dam takoj preslikati, a upam, da že s te spoznate, da nisem napačen človek. Se- veda prosim za ljubeznivo ime in priimek, da vsaj po tem poznam in vem, odkod mi prihajajo žarki obetajoče sreče. Potem Vam z obratno pošto sporočim označbo svoje malenkosti, do taČas pa prosim naznanitve pod »Dalibor« poštno ležeče Ljubljana. Klanjam se Vam. gospica! Vaš Vas spoznati želeč čestilec. Dostavek: Ali smem prositi za sliko? Srečko Strniša je poiskal v predalu fotografijo svojega prijatelja Feliksa Mrcine in jo priložil pismu, ki se je še tisti dan odpeljalo v Trst. IV. Ko je dobila gospodična Burkelj-ca od Kovačka odgovor na svojo »Kamelijo« ter od Strniše sliko Mrcine na svoj inserat, obšlo jo je zadovoljno čuvstvo. Bila je uverjena, da se ji posreči nameravani trik in da bo ubila dve muhi z enim udarcem. Brez odlašanja se je vsedla in napisala: Blagorodni gospod! Galanten ste, to se Vam vidi na prvi hip. Hvala za prijazne komplimente. Ne dvomim o Vaših najči- I stejših namenih, zato Vam tudi naravnost naznanjam, da je moje ime Uršike Blažon ter da sem kontoristi- nja. Kot sem Vam poslala svojo sliko, prosim tudi za Vašo. če smem izreči to skromno željo. Srce mi pravi, da bova ugajala drug drugemu, zato mislim, da je potrebno, da se čimprej spoznava zunanje vsaj po fotografijah. Naslov na poštno ležeče Trst. Pošiljam Vam najlepši pozdrav Vaša prijateljica Uršika. Gospodična Burkeljca je imela prijateljico Malči Koželj, veselo dekle in dostopno za kako porednost. Poiskala jo je, pokazala svoj inserat ter Strnišin odgovor. Temu odgovoru sta se prijateljici od srca smejali, češ, da mora ta »Dalibor« biti kaka kisla mestna zaljubljenost, ki že kar joka goreče ljubezni do neznane device in jo že vidi v svojem presrečnem objemu ter jo nadleguje s poljubi in tako mladostno šaro, ki je ta-korekoč samo za otroke. »In si boš s tem koštrunom res dopisovala,ki se.da preslikati kot kuhinja,« vprašala je v smejočih solzah Malči. »Prišla sem k tebi, da bi ti prevzela ta časten posel,« odvrnila je Burkeljca ravnotako v smehu. »Jaz?« začudila se je ona tako silno, da ji je padlo Strnišino pismo iz rok. »Ti začenjaš šale, potem jih naj pa jaz nadaljujem in izpeljem? Ne razumem, kako moreš kaj takega pričakovati od mene.« Stran 2 SLOVENSKI NAROD. <27S SteV. da ne obešajo svojih uspehov na veliki zvonec. Koliko resnice pa je na poročilih o needinosti med balkanskimi državami, se ne da kontrolirati. Izključeno ni, da je prišlo med Grki in Bolgari pri Solunu do spora, ki pa nikakor ni bil tak, da bi bil dobil obliko sovražnosti, kakor to zatrjujejo nekateri nemški listi, ki nočejo celo vedeti, da se je vršila pri Seresu krvava bitka med Bolgari in Grki, v kateri so bili Grki premagani in so pustili 200 mrtvih na bojišču. Ta brzojavka prihaja iz Frankobrodn o. M., ne pove pa, odkod je prišla v Frankobrod, vsled Česar je več kakor dvomljivo, če so se taki spori res dogodili. Podobne so tudi druge nemške brzojavke, zato je upravičeno domnevanje, da so te vesti izmišljene. Albanija. Albanci so se prevzeli. Sami so Se bojevali proti vsemu svetu. Še poleti so bili namujši sovražniki Turkov in sedaj, ko so Srbi prepodili Turke iz njih pokrajin, se upirajo Srbom. To ni morda posledica kakih albanskih zmag, prevzeli so se samo vsled zaslombe. ki jo imajo drugod. Tako so poslali Albanci protest pb-veljnikorn srbskih čet, ki se glasi: >Nočemo. da bi opustošili našo domovino kot sovražniki. Će prihalate kot gostje, vas spreunemo, če na prihajate z brutalno silo. bo nastopil albanski narod proti vam, kakor proti roparjem in tatovom.- Pričakovati je bilo. da Albanci ne bodo sprejeli Srbov z odprtimi^ rokami, tako govoriti pa nimajo pravice, ker je vse ozemlje, kar ga Srbi se mso zavo-jevali, še vedno turška zemlja in avtonomije Albanije do sedaj ni priznala Še niti ena evropska država. Ronani. morilci in požigalei obe- |o drugim svoje ime. smešno. In udar heležiio to - ri nemi listi s slastjo, kakor ihi je- pri nekaterih Albancih alfa in lezmotlftvostL Po bkoljski bitki. (Odna i posebnega po- ročevalca.) Belgrad, 30. novembra. :v*dec krvave hitoli-ske b;tke, v kateri je srbska armr: ič pokazala, da je resnično prvorazredna arrno nobenih naporov in dela lačna, žejna in utrujena prave čudeže, premag: ; vremenske in terenske c sama narr vihar, za svojim cPiem — za ro. Slavna je bila srbska zmvz: pri Bite!ju, tako slavna, da bo v bodoče moral vsakdo govoriti o srbski armr mo z r .a-njem, ker i 5aj se ie berila kaka armada pod tako skrajno neugodnimi razmerami, kc srb-i armada pri Bitolju, kjer je več ki! *ov gazila vodo do pr^, da je mogla p' Turke z boka. Kot poli vode, vsi premočeni, na pol zmrznjeni i*1 na T- rke. tako da s^ odprli usta, puške so jim ie iz in — zbežali so, kakor bi jih podili strahovi. Ko sem oddal 15. novembra v Priiepu že na ro5to moj zađnti dopiX m zaslišal od Bitolja zamolklo grmenje topov, ki ie napravilo mene in moje rovariše silno nervozne: želeli smo si biti še na r ., štab prve armade nam na še ni dal dovolje za odhod. Ali oko^u 7. ure zvečer nam sporoči g. 2hrko B^rlovac (sedaj policijski šef v Bitolfu), ki je 'en od vrhovne komande žur-nalistom za vodite!i?>. da moramo biti naslednji dan (16. novembra) ob polu 7. uri zjutraj pripravljeni, na konjih in čakati pred štabom prva armade, odkoder nas spremita on in tnik Marinkovič na bojno polje. N; treba rosebej naglasiti, da smo bili zelo točni in da ni bila naša krivda, da smo odjabali šele ob osmih, ali ta zamuda, ki je nismo zakrivili žur-nafisti, nas ni posebno jezila, ker končno se nam je vendar izpolnila želja, da odidemo na bcino poljdl kjer bomo lahko iz velike bližine za-sledo* ali razvoj velike bitke, do katere je imelo priti pri BitoMu. Zahvaliti se imamo za to v veliki meri ljubeznivemu našemu voditelju gosp. Barlovcu. ki je vojno upravo nepre- no nadlegoval da nam je izpolnila to željo. Jahali smo počasi, ker konji niso bili posebni in — večina jezdecev tudi ne. Jahali smo mimo Bakrenega ma. kjer se je vršila nekaj dni poprej huda bitka in videli smo na obrh ich cesfe, grobove padlih srh- ih junakov, leno v vrsti in na vsa- m miprost križ. medtem ko so bili turški voiaki pokopani posebej v skupnih velikih grobovih. Ob cesti so se *e močno poznali sledovi borbe: veliko število izstreljenih patron, od 1 granat razrovana in od prelite krvi rdeča zemlja. — Dež bo opral kri in kmalu se ne bo več poznalo, da se je tam odigralo toliko življenskih tragedij, samo grobovi bodo potnika spominjali na srbsko slaVo in — propast turškega cesarstva. Jahali smo dalje, tihi in zamišljeni, pred grobovi smo se odkrivali, gromenje topov je pa postajalo vedno glasnejše, ker smo se vedno bolj približevali bojišču. Pred nekim ovinkom nam reče stotnik Marinkovič, naj malo počakamo, on je pa z gardistom odjahal naprej, da vidi, kje se razvija boj. Po preteku cele ure se vrne gardist in nam sporoči, da lahko nadaljujemo pot in na hribu pri vasi TopolČani (na polovici poti med Prilepom in Bitoljem, ki je dolga 38 kilometrov) najdemo zopet stotnika Marinkoviča. s katerim smo jahali naprej proti mostu na reki Crni, ki je prenovila vse široko polje in na nekem mestu sem videl mrtvega turškega vojaka, ki ga niso mogli pokopati, ker je bila na vseh straneh okolu njega globoka voda in se ni moglo priti blizu: na hrbtu je ležal, z razprostrtima rokama, glava skoraj vsa v vodi------------ Zoret žalostna slika in koliko je takih slik! Prešli smo čez most in ko smo jahali še nekaj čez eno uro, smo se ustavili na nekem hribu pri vasi Var-šarejica, odkoder smo imeli popolen razgled no celem bojišču, katerega front je bil dolg kekih 20 kilometrov, mi smo se na nahajali nasproti srbskemu centrumu. Kako bojišče! Cital sem nekje, da je poveljnik turške armade pri Bitolju opravičil v Carigradu svoj »odstop (bilo je to bezanje, ne odstop!) s tem, da ie bilo bojno polje za Turke neugodno! Morda še nikdar nobena armada ni imela tako ugodnega hoinefa polja kot turška armada pri Bhoiiu in ravnotako še nikdar nobena armada tako neugodnega nolntgi polja kot srbska armada ravno tukaj in da je bil turški pove!^ k odkrtosrčen, bi nriznal: da .ie srbska armada taka, da je ni bilo mogoče premacati niti z največjimi naradi m - vcem tem. da so ji sta!e na roti za n*ar°*kako drugo armado naravnost ne^remagl^ terenske ovire! Z našega hri^a se je lepo videlo polje.Pred nami se ^e raz- - jala dofea m širok? ravs . na sredi te' Crna. -: je ra ,; vek'kesra de i, da je bila cela - • - - - ? ->^na velikem71, neprehodnemu m ha z desne in leve strani st-mo hribovje, pod katerim se ~ — - če*^c slrJMi — tudi me-i in po desni strani, pod hribovjem, tex- - : cesta. Ka tem s+r-z des^e str.mi <;o se t\p' T irski, srbski center in de«;- nrodirnlo no cesti, ozi-itn in vodi ob cesti, medtem. »ra, in er ie sr^elovala nrva dva dneva v vnem, samo artilcnia in strašen bi1 prtileriiski dvoboj, pri katerem je srbska artileriia zonet pokazrda vse svoie ve-^ke sposobnosti, tretii dan (17. no-O se je pa razvPa bitka na lolgem frontu ( kak^h 70 ki'o metrov), v akciio ie stopila tudi vsa 'lota. - m frontu ^o grmeli to- pov', pokale puške in ropotale strojne puške. nravi pekel, in zurnalisti, ki smo stali tri dni na hribu pri vasi Varšarejica, odkoder smo imeli razgled na celo bojišče, smo kar strmeli, pozabili smo na jed in nismo se zmenili za dež, ki je padal, zasledovali smo s pomočio daljnogledov nestrpni in nervozni tok bitke, gledali kako naskokuie srbska pehota z bajoneti iz ravnine hribe, kako srbski topovi vedno menjajo svoje pozicije in se nomikajo proti jueu. proti Bito-hu, znamenie, da se Turki umikaio. Tretji dan bitke smo slišali pokanje pušk na srbskem levem krilu. Nismo moeli verjeti svojim ušesom, ali prepričali smo se. da ušesa dobro slišijo: na levem krilu se je rodilo ono, kar smo vsi smatrali za izključeno. Levo srbsko krilo (donavska di-viziia) se je nahajalo nekako nasproti Bitolja, med njim in Bitoljem je tekla do več kilometrov široki ravni reka Cma, ki je radi deževja tako narasla, da je bila preplavljena vsa dolga in široka ravan. In iz te preplavljene ravni, iz vode, smo slišali pokanje pušk, znamenje, da je do- i navska divizija gazila do prs vodo več kilometrov in iz vode streljala . . Nečuvena stvar! Turke je moralo zazebsti do kosti, ko so videli ta drzni pogum, to brezprimerno požrtvovalnost, ker tukaj Srbi niso imeli ranjencev: Kdor je bil tako ranjen, da ni mogel stati na nogah, ta je bil izgubljen, ker je utonil v vodi . . . Resultat bitke je bil jasen. Turki so se sicer še cel naslednji dan borili naravnost obupno — tukaj je bila najboljša njihova armada! — ker pri Bitolju se je reševala usoda Makedonije, ali 19. novembra zjutraj nismo več slišali streljanja, odjabali smo proti Bitolju in ko nam je medpoto-ma rekel neki oficir, da jahamo lahko naravnost v Bitolj, ker so Turki mesto ponoči zapustili, smo odšli proti mestu, daleč zadaj v hribovju so pa začeli grmeti topovi; tu so Srbi preganjali Turke, ki so bežali proti Ohridu. Srbska armada Še ni stopila v mesto, temveč je počivala zunaj, nekateri njeni deli so pa preganjali Turke; samo oddelek topništva je šel v mesto — najbrže radi konj — in na čelu tega oddelka smo jahali v mesto zurnalisti, v prvi vrsti jaz in italijanski žurna list Civinini, ki je še šaljivo pripomnil, da prihajata v mesto kot prva slovenski in italijanski žurna-list. Naravnost izreden vžitek je gledati prihod zmagoslavne armade v osvojeno mesto, posebno ako to mesto pozdravlja armado kot — osvoboditeljico.Nikdar ne bom pozabil, s kakim velikanskim navdušenjem je pozdravljalo bitoljsko prebivalstvo srbske, bolgarske in grSfr narodnosti srbske čete, ki so prepevajoč prihajale v mesto. Raja je postala svobodna in zahvaljevala se je na ginljiv način svojim ovobodite-ljem. Mnogo topov so zaplenili Srbi tudi pri Bitolju, med njimi tudi šest sorskih topov, ki so jih Turki oteli Orkom pri Lerinu in iz katerih so pri Bitolju najbolj streljali na Srbe. Vsega skupaj so oteli Srbi Turkom okoli 200 brzostrelnita Kruppovih topov, oeromno število pušk in veliko tisoč vojakov, sami pa niso izgubili niti enejra topa, niti ene zastave, zajeli se pa Turki samo par srbskih vojakov in s'cer na predstražah. ali vse te vojake bi lahko sešteli s prsti ene roke! Naslednji dan, 20. novembra, je prišel v Bitolj poveljnik prve srbske armade, ki je zavzela Bitolj, pres*o-lonas^cJnik A'eksander. ki se je vse štiri dni nahaial na bojišču in ie poka zai velik osebni pogum. Mesto je bilo že prejšnji dan vse v zastavah, pri prihodu prestolonaslednika Aleksandra je bilo pa vse na nogah in s takim navdušenjem je bil še ma-lokateri princ sprejet, kot ze bil sprejet prestolonaslednik Aleksander v Bitolju. Dva dni sem bil v Bitolju, ki je od vseh mest, kar ijh je zavzela srbska vojska, najlepše mesto. Draginja strašna: steklenica piva — 2 dinarja, tobaka nikjer, sladkorja nikjer in pili smo čaj brez sladkorja ali plačevali smo ga dražje, kot so ga plačevali poprej s sladkorjem. Stanoval sem v hotelu Central^, kjer je stanovalo tudi pet ujetih turških oficirjev, ki so jih stražili srbski četaši. Drugo noč je bil na straži — slovenski Cetaš, lOletni Ljubljančan Goreč, ki je še vedno živ in zdrav in je odšel pozneje proti Jadranskemu morju, naibrže nroti Draču. Tretji dan sem se pa vrnil proti Priiepu. Z dr. Kruljem sva odšla okolu 10. dopoldne iz mesta in prav žalostno sva sedela na konjih, ker padal je dež in veter je pihal, umikati sva se pa morala vedno tren-skim kolonam, ki so šle proti Bitolju. Na potu sem ponesrečil. Konj je padel v jarek in jaz z njim vred in poškodoval sem se, tako da sem le z največjo težavo prišel v Veles. Od Velesa do Skoplja sem se vozi! po železnici in ravnotako od Skoplja do Niša, kjer sem obiskr*1 slovenske zdravnike, ki z veliko vnemo zdravijo srbske ranjen :e in tam sem dobil razun >Slov. Naroda« tudi par številk ->Slovenca^ in nisem se mogel dovolj načuditi: Slovenec je postal — goreč prijatelj Srbov ... O. tempora! Ko sem prišel v Belgrad, sem videl v listu Straža < sliko dr. Su-steršiča v rubriki — »Naši prijatelji«, znanci so mi pa pravili, da je priobčil v tem litu tudi Terseglav članek, v katerem niše, da je S. L. S. največja prijateljica Srbov! Danes pri-občujejo belgradski dnevniki članke. v katerih pravijo, da je S. L. S. čisto jugoslovanska stranka, da so simpatije vseh Slovencev, brez razlike strank, na strani Srbov . . .! Po pravici povedano*, ne razumem vsega tega, a me veseli. Zvezdan. * * C e t i n j e , 29. novembra. Boj severno od Skadra. Danes je došla na Cetinje lako-nična vest, ki javlja o napadu turških čet na črnogorske predstraže. Kratko poročilo, ki mu manjkajo vse podrobnosti, veli, da so poskušali Turki snoči, t. j. 28. t. m. od Bardanjola sem predreti črnogorsko verigo in da je nastala okoli reke Kiri ljuta borba, v kateri je sodelovala črnogorska in turška artilerija. Okoli polnoči se je posrečilo Črnogorcem vreči turško vojsko nazaj. ■— Ta turški napad je brezdvomno posledica neresničnih vesti, ki se širijo med skaderskim prebivalstvom in vojaštvom s prozornim namenom ohrabriti turško vojsko, da se brani do zadnjega diha: Kurzira namreč za Turke tako vesela novica, da so bile vojske zavezniških držav povsod poražene, kar mora seveda ubogi narod v obleganem rresta verjeti, ker z zunanjim svetom ne more priti v dotiko. Bombardiranje Taraboša. — Eoj na Obliku. Odkar je odšlo desno kriio primorskega odreda s svojim komandantom, brigadirjem Mitrom Marti-novićem preko reke Bojane k morju, da osvoji Meduvo in LjeŠ, se je samo redko* od časa do časa, javljala tu artilerijska borba, v splošnem z istim resulratom kot preje. Dne 25. t. m. je bila tudi mala bitka na puške na Obliku pod Tarobošem. kjer so zadeli Turki na stražo doljno-crmničkega bataljona, ki jih ie hitro vrgla nazaj, tako da so imeli sovražniki znatne izgube. Na črnogorski strani ni nikake izgube na življenju, pač pa je šest vojnikov ranjenih, a rane so tako lahke, da so že vsi izven nevarnosti. Knez Mirko v Muričanih, Od 16. t. m. biva v Muričanih knez Mirko, ki je imenovanega dne prišel tja iz zetskega odreda. Kljub grdega vremena in neprestanega deževja, ki je povzročilo, da se je Bojana, ta lena in počasna voda in druge manjše reke in potoki, izlila preko svojih bregov in ie postal teren vsled vode in velikega blata neprehoden, je knez Mirko neprestano obiskoval in obiskuje pozicije, po katerih se nahajajo Črnogorske baterije in bataljoni in ki se vlečejo od Gorice na reki Bojani pa prav do samega Taraboša. Na vseh teh obiskih je navduševal črnogorske čete k hrabrosti in vstrajnosti in imel povsod primerne nagovore, v katerih je sporočal vojski pozdrave kralja in prestolonaslednika in podajal pouke vojakom in starešinam, kar je napravilo ugoden vtisk. Knez Mirko je bil povsod navdušeno pozdravljen. Povratek brigadirja Martinovića. 21. t. m. popoldne se je povrnil v Muričane brigadir Mitar Martino-vič iz Sv. Ivana Meduvanskega in pripeljal seboj Štiri bataljone pehote. Ostanek desnega krila, ki mu je bil nnverien, pa je ostal kot posadka v Medui in v Liešu. Knez Mirko je šel s spremstvom nasproti brigadirju Martinoviću proti Gorici in ga je pri sestanku iskreno pozdravil. Čestital mu je na uspehih, ki jih je dosegla črnogorska vojska ob morju z za-vzetjem Medue in Lješa. Akcra turške artilerije. — Inspekcija. Turki v Skadru izstrele, kot poročajo iz Grude, vsakega dne po nekoliko topov na črnogorske pozicije, akoravno se jim od črnogorske strani ne odgovarja. Včeraj, 2$. t. m.., so Turki streljali zopet na Črnogorske pozicije in ubili enega vojaka in dva ranili. Serdar brigadir Janko Vuko-tič, ki je bil dne 26. t. m. imenovan šefom glavnega štaba, inspicira vsak dan Čete in izdajp potrebne naredbe zaeno s knezom Petrom. Pismo iz Bolgarske. Utmaštvo bolgarskega duhovnika. — Turška grozodejstva. — Prizor na kolodvoru. — Srbske usmiljenke.) V S o f i j i, 30. novembra. Vladni list »Mir« priobčuje to-le zanimivo pismo, ki mu je je pisal neki ranjeni vojak: . »Ko sem bil ranjen pri Cataldži, mi je vojaški duhovnik Cešmedžijev izkazal velike usluge. Ravno smo se pripravljali, da navalimo na neprijatelja, ko je krogla zadela našega stotnika. Stotnik je padel težko ranjen in mi smo ostali brez poveljnika, brez vodnika. Med nami je nastala zmeda. V tem trenotku je prihitel voja-ŠKi duhovnik Cešmedžijev. Videč položaj, nas je v plamtečem govoru pozval, naj se žrtvujemo za domovino in naj se postavimo pod njegovo vodstvo. V desnico je vzel sabljo ranjenega stotnika, v levici pa je držal križ. Navdušeni smo šli za njim v boj. Bili smo v ognju polnih pet ur. Ves čas je nas vodil duhovnik Cešmedžijev, držeč v desnici meč, v levici pa križ. Ko le bil končan boj, je bilo na naši s+rani mnogo ranjenih, med temi tudi jaz. Svečenik je nato ukazal, naj vojaki vzemo ranjence na roke in jih poneso na kraj, kjer so obvezovali ranjence. Mene in enega izmed ranie-nih tovarišev je sam prijel pod pazduho ter naju peljal k zdravniku. Ker so nama rane silno krvavele, smo se na potu ustavili. Tu je Cešmedžijev slekel svojo srajco, jo razcepil na kosce, ter ž njimi obvezal najine rane. Ko smo srečali sanitetne vojake, je naju izročil v njih oskrbo. Ako bi ne bilo tega vzronega svečenika, bi se nas boj pač ne bil završil uspešno, ker je naš voj izgubil že vse častnike in narednike. Zasluga, da smo sovraga potisnili iz njegovih pozicij in da marsikateri izmed nas ranjencev ni brez pomoči izkrvavel na bojišču, pripada junaškemu našemu duhovniku Cešmedži-jevu.« Iz Nevrokopa v Trakiji pišejo: V Melniku so turški orožniki, predno so zapustili mesto, zaprli 27 bolgarskih prvakov, med njimi duhovnika Simona Gajgurova. T;k pred svojim begom so orožniki vse te, ki so jih zaprli, umorili. O vsem tem se je na svoje oči prepričal upravitelj nevrokopske škofije Sava Popov. Iz Demir Misarja je došla prvotno vest, da so Turki tamkaj umorili bolgarskega duhovnika. Ta vest se je izkazala za neresnično. Dotični duhovnik je k sreči ušel turškim krvolokom. Pač pa se je dokazalo, da so turški vojaki pred svojim odhodom iz Demir Hisarja zažgali vse bolgarske hiše in da je potem v plamenih poginilo 180 Bolgarov. Tudi v Petriču so Turki zaprli vse Bolgare. K sreči pa so morali turški vojaki tako hitro pobegniti, da niso imeli časa, Bolgarov pomoriti. V vsi Trakiji so zaprte vse bolgarske šole, ker so Turki pobili in pomorili vse bolgarske učitelje . , . Te dni so izpustili iz sofijskih bolnišnic več vojakov, ki so bili lahko ranjeni. Reklo se jim je, naj se vrnejo domov in naj se doma pozdravijo. Blizo sto teh ranjencev je čakalo na kolodvoru, da se odpeljejo domov. Med tem je prispela na kolodvor četa novincev, ki se je imela s posebnim vlakom odpeljati na bojišče. Naenkrat je nastalo med ranjenci čudno gibanje. Vsi ranjenci so bili mahoma pokonci, hiteli so k rekru-tom in se pomešali med nje, klicaje: : Tudi mi hočemo na bojišče, čeprav smo ranjeni!« Vojaški upravi se je komaj posrečilo ranjence prepričati, da so na bojišču potrebni samo zdravi, čili in krepki bojevniki. Te dni je dospelo v Sofijo več srbskih dam. ki gredo v bolgarsko glavno taborišče kot usmiljenke. Na kolodvoru so jih liubeznjivo sprejeli in pogostili. Nato so nadaljevale pot v Mustafo pašo. ali kakor se sedaj imenuje Svilen. Tu bodo nameščene v bolnišnici, ki je določena za srbske vojake, ranjene pred Odrinom. SfolersM Iz Celja. (Raznoterost i.) Nemški velikaš Rebeuschegg. doma iz »nemške« Ljubečne, je imel navado hoditi na peron celjskega kolodvora skozi oddelek za brzovozno blago. Prihranil si je s tem vsakikrat 20 vinarjev. Končno pa ga je službujoči vratar Marn le opozoril, da tako sprehajanje po peronu ni dopustno. Rebeuschegg se je vsled tega nad ubogim železničarjem tako hudo razkoračil, da ga je moral Marn tožiti zaradi razžaljenja časti in je bil Rebeuschegg obsojen na tri dni zapora ali 30 K globe. Afera je vzbudila po mestu mnogo smeha. — Miklavževa večera bodemo imeli letos, kakor se je to že udomačilo, zopet dva: enega v četrtek zvečer v veliki dvorani Narodnega doma in enega v nedeljo zvečer v Sokolskem domu. Spored za obe prireditvi je prav mnogovrsten in je želeti obilnega obiska. Iz Maribora. Danes se je pričelo zadnje letošnje zasedanje porotnega sodišča. Obravnavali se bodo sledeči slučaji: danes Štefan Znidar, umor; jutri Franc Cuš, uboj; v sredo dne 4. decembra Anton Rakuša, poneverjenje; v četrtek dne 5. decembra Martin Matajič, umor očeta. Iz Maribora. Ako hoče slovenski narod igrati med kulturnimi narodi primerno vlogo in ohraniti svojo eksistenco, tedaj si mora vzgojiti poprej svoje meščanstvo, svoj trgovski in obrtni stan. Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru ima v prvi vrsti namen zbirati slovenske trgovce in obrtnike v Mariboru in okolici in zabraniti njih odtujevanje od lastnega naroda. Stališče teh slovenskih trgovcev in obrtnikov v nemških in ponemčenih mestih in trgih je vsled nezavednosti slovenskega in vsled narodnega šovinizma nemškega občinstva silno težavno. Pričakovati bi torej bilo, da bodo vse slovenske stranke in slovensko časojnsie z vsemi silami 278 štev. SLOVENSKI NAROD. Stran a. i podpirali razvoj slovenskega trgov-stva in obrtništva. A ravno narobe. Slovenske stranke in njih časopisje najde vsak čas priložnost za to, da napada slovenske trgovce in obrtnike ter jim iz strankarske zavisti skuša škodovati in jih uničiti. Slovensko rgovsko in obrtno društvo v Mariboru je pri raznih priložnostih poudarjalo, da se ne vmešava v medsebojne prepire slovenskih političnih ^rank in da najde pri njem zaslom-bo in podporo vsak slovenski trgovec in obrtnik, brez ozira na njegovo politično naziranje. Ker je v zad-f«:m času g. Vilko \V e i x 1, trgovec v Mariboru in odbornik »Slovenske-:-> trgovskega in obrtnega društva ■ b zopet predmet takega ostudnega in neosnovanega napada, je dalo to j bistvenemu odboru povod, poudarki vnovič stališče društva in opozo-riti slovensko javnost na škodljivost takega početja v narodnem oziru. Za - Kor *>SIov. trgovskega in obrtnega tva« v Mariboru. Pr. R. Pinuš, m. p. predsednik. Balog. m. p. tajnik. Od Sv. Lovrenca nad Mariborom nam pišejo: Kakor ste že v va-jenjenem istu poročali, so doživeti maloštevilni nemškutarji. ki so josfej naševali v veliki podravski občin] Rotenherg, pri občinskih vo-•jvah uničuioč poraz. Zaradi tega |ak in stok v nemškem časo-ter tožbe o propadajočem -emštvu okrog Sv. Lovrenca. Našo zmasro pa bo treba tudi temelmo --istiti: Občina mora upeljati slo- ko uradovanje in mora gledati. si dobi primeren vpHv tudi na /rensko šolo. Le odločni bodimo, slovensko ljudstvo! Iz Ptina. Siidmark« je že na- la našim renegatom 10.00*1 K ,_:^,-re ^a J30^o inzie renovirali * sti stari dvoriščni trakt Nemil doma. ki ie zadnjič po nesreči zrore!. Pobro bi bilo priobčiti še par c v M. 7te. ali v »Schuiten-so Slovenci zazVnlt tisti .Tedni stari trakt Nemškega se še najde potem par - kov, H bodo kaj darovali in s -< svoje simpatije n r m bratom. Znati se ra, to treslo velja povsodi in Iz Ptuja. V zabavo naših malih dvorani Narodnega do- nc leljo, dne S. decembra t. 1. -r:a: -Jank Metka . Nast< pri Vj priliki tudi naši najmlaj- ntje. Po predstavi nastopi deli a med pridne otroke. pripelute svofe m?le. dobro-tiTdi vsi prijatelfi otrok! Začete - - popoldne. Otroci - vstopnine prosti, odrasli plačalo ■• ... _ - -'ck v pokritje stro- Dariia za otroke in odrasle na na dan predstave hišnik v niL Iz Ptuja. Zadnia številka >Šta- slavj zonet prave orgije obre- vsega. kar le ko- čuti na Slovenskem. ~>adi s tlačeni več ko do- - - r^nfefo §t»- boče biti ela^ilo sloven- a. najbolj zagrizeni ki ^aeiionaici. Vladni krogi, to fino prav, ako •o dejstvo pred očmi, ko bodo umazane članke. -amezne napade ne hodemo rfafi, :e za \ sakeea slo- rtoveka le Častno, ako ' silo $f odnještajersk sarjev in takihle avstriisl 5V . kateri so svoje čase "ali kor anarl propagando Prišli so v?n -ns Sloven- časi« ali našli bodemo že sa- - i pruskih emisariev in z »SM-inhni« crrošj podkupljenih pro- 5 ravo pot, ki ne bo pustila niti ianski, niti na naši na- * kakega rradeza. Pripom- c. da odobrava in podpira vse tiste nemške liste in -ofitike, kateri hujskaio na - n^abna »Stajerčeva* pisava vsakemu pošteniaku in i slovenska parola bodi: •z Ptuja. Pišejo nam: »Stajerc- naša, da je list za »slovensko o . To se mora pojasniti. rc« nima nobenega pristopa v ne slovenske hiše. ne bero ga m delavni naši slovenski Ijud- eč taki, ki zapravljajo svoj ski denar in svoje zdravje v utarskih šnopsarijah: »Štajer- noročajo ljudje, ki jim lahko upniki vsak čas zadrgnejo rog vratu. Ali eni in drugi taki nimajo pri nas nobenega vpli- r kaze neprestano nazadovanje ( ^skih glasov pri vsakih in pa minevanje štajercija^- Hn celo v okrajih, ki so naj- ctopni potujčevalnemu vplivu. ki so se morda nekdaj iz opo- proti tedanjemu slovenskemu emu vodstvu pridružili šta- cem, so že davno prešli v na- °dni tabor, ker vidijo, da »Štajerc« -i d Nemcem razdira, za sloven- kulturne in gospodarske svrhe pa noče imeti nobenega smisla. Treba je to povedati znova, da bi se kakih štajercijanskih akcij, ki Jih vodijo nemški naci}onalci in ne narodno čuteči Slovenci, ne precenjevalo. Čim bolj narašča pri nas narodna zavest in gospodarska samostojnost, tem manj je pri nas te renegatske nesnage in bilo bi je še hitreje konec, ako bi hoteli proti njej izrabiti vsa sredstva, ki so nam na razpolago. Iz Gradca. Uradni list naznanja, da je naučni minister za bodočo funkcijsko perijodo imenoval na (Spodnjem) štajerskem sledeče gg. za šolske nadzornike: za okrajno glavarstvo Celje-okolico Jožefa Supaneka, nadučitelja v Grižah; za okrajno glavarstvo Maribor-oko-lico Janeza D r e f 1 a k a , nadučitelja v Rogatcu; za okrajni glavarstvi Ptuj-okoliea in Ljutomer nadučitelja v Cirkovcah Matija H e r i c a ; za okrajno glavarstvo brežiško inklu-zivno sodni okraj laški Gustava V o-duška, ljudskošolskega ravnatelja v Trbovljah; za okrajni glavarstvi Slovenjigradec in Konjice Alojza S c h e c h l a (alias Šehlja), učitelja v Gornjem gradu. Za mesto Maribor ie šolski nadzornik ravnatelj P r i s c h , za mesto Celje in nemške šole v Posavju ravnatelj P r o f t, za mesto Ptuj in nemške šole v Po-dravju ravnateli S t e r i n g v Ptuju. Takozvani nemški IjudskoSolski rvad-zorovalni okraj na Spodnjem Štajerskem se je torej razdelil — seveda v svrho la^ie ponemČevalne agitacije in v svrho pomnoženja nemškega posestnega stanja. Drobne novice. Od Male Nedelje nam poročajo: Te dni je padel gostilničar Matevž Kosi tako nesrečno po kletnih stopnicah, da se je ubil. Bil ie še mlad. priden mož. Vdovi naše sožalje! — Od Sv. Miklavža v Polju nam poročal: Vrlemu našemu županu v Lastniču je umrla žena. stara komaj 35 let. Zapustila je možu 6 malih otrok. — V Gradcu je umrla znana nem-škoštaierska skladateljica grofica Ana Buttler - Stubenberg v starosti 91 let. Njene pesmi slone na narodnih motivih in se v Nemcih rade po-io. Pokojnica je bila trikrat omozena. tretji nien mož Oton crrof Buttler si ie 1. 1007 sam vzel v Lfubljani življenje. Grofica je zapustila premoženja okroglo en milijon kron. — Prije-I i s o v Košnici pri Celju nekega Ju-riia Ciceja, ki je opeharil po celem Slovenskem veliko Hudi na razne načine. Okoli Sv. Trojice v Slov. gorici ie vstopil pri raznih gosno^nruh kot hlapec in ^okradell do 400 K denarja.— IzBizeliskega smo đonili za razine zagrizene vinske brate razveseljivo vest, da se je novo vino no prvem pretočenu! zdatno zboli^alo m strokovnjaki mu prerokujejo celo lepo bodočnost kot izvrstnemu namiznemu in sploh lahko pitnemu vinu. OHipati torej ne sme vinski brat nikoli! Iz zgodovine slovenskega šolstva na Koroškem — obsojeni slovenski kmetje. K žalostni zgodnvini slovenskega šolstva na Koroškem, k zerodovini. ki jasno kaže brutalnost nemške vlade napram vsem tudi kulturnim stremljenjem slovenskem na Koroškem in v ilustracijo urinske brezobzirnosti navajamo sledeči slučaj: Južno od Borovelj leži \ lika gorska vas SHe, ki je pretežno slovenska, v njej ic samo par umetnib Nemcev oziroma nemškutariev. V sVrH za nemštvo je dal dež. Šolski svet koroški — seveda prav po nepotrebnem — L )Qr>7 do takrat ponol-noma slovensko šolo. ki ie krasno uspevala, deliti v slovenski in utrn-kvistični (nemški) razred. Ker ta nemški razred seveda ni imel nik*k?ti živlienskih pogojev, so si Nemci pomagali drueače. Na slovenskem oddelku so namestili učitelja strastnega nemškega naciionalca, ki je slovenske otroke pretepel do krvi in jih trpinčil in mučil kolikor je mogel — seveda pod nemško - nacijonalno patronanco — in samo zato. da bi prisilil na ta način s!ovenske otroke, da nrestopiio v nemški razred. Se1'^-ni Slovenci so dolgo časa prenašali šikane nemškega ucitelia. končno pa so se odločno uprli in nastal je v Se-lah šolski štraik, ki je trajal več tednov. Slovenski starši niso pustili otrok v šolo. ker so bile vse niibove pritožbe proti zverinskemu učiteliu zaman. Ta štrajk odločnih Slovencev v boju za svoje pravice in za pravice svojih otrok je vzbudil veliko pozornost. Gotovo je, da so ga nemški listi porabili v to, da so na najemusnejŠi način blatili in obreko-vali Slovence. Pozivali so vlado in oblasti, da naj te »uporneže« kaznuje. Fn res so nemške šolske oblasti, mesto da bi popravile storjene krivice zavednim Seljanom. zapletle te može v preiskavo. Pri tem se je posebno odlikoval okrajni glavar celovški pl. Rainer, zaupnik nemSkega »VoJksrata«. Konec te tragedije Je bil, da sta bila obsojena dva slovenska kmeta »wegen Auflehnung gegen-die Schulbehorden« na 1 teden dni zapora. Nemški učitelj na slovenskem oddelku pa je bil pro forma premeščen, seveda še na boljše mesto. To pa se je zgodilo le za to, da bi Nemci končno lahko kričali, da so Slovenci z obstoječimi razmerami na Koroškem zadovoljni in bi Nemci lahko pod to krinko Še brutalneje nadaljevali svoje potujčevalno delo na Koroškem, Odlikovanje za ponemčevanje. Občinski zastop v Bekštajnu je imenoval za Častnega občana odvetnika dr. Mischitza (?) v Beljaku, ker je izposloval Schulferanjsko šolo in dosegel, da je zgradba slovenske Ciril-Metodove šole zopet za nedogleden čas zavlečena. Pokvarjena napeljava plina. Na Šentvidski cesti v Celovcu se je pokvarila plinova cev. Monter Gior-dia, zlezel v rov, da bi cev popravni. Toda plin ga je omamil in monter je obležal poleg cevi. Na pomoč mu je šel drugi monter Kristan, ki pa je tudi v rovu obležal. Slučajno sta prišla mimo mesar in mlekar, ki sta iz radovednosti pogledala v rov in videla ponesrečenca. Posrečilo se jintt je, da sta jih potegnila iz rova. Cev spušča veliko plina, toda do sedaj še niso mogli najti mesta, kier je pokvarjena. Zatekla srna. Včeraj za rana so našli v nekem vrtu v beljaškem predmestju med dvema plotoma stisnjeno živo srno. Žival se je zatekla vsled visokega snega v vrtove, kjer se je ujela. Vlom po dnevi. Včeraj opoldne je vlomil neznan tat pri belem dnevu v stanovanje Marije Male v Celovcu. Odnrl je s silo več predalov in ukradel iz njih 38 K denarja. 2 uri, zlato zapestnico in dolgo srebrno verižico. Primorsko. Aretiran pismonoša. Vsled ovadbe poštnega ravnateljstva v Trstu so aretirali ZSletnega pismonošo Andreja Baucona iz Prvačine, ker je ukradel več denarnih pisem. Prijeti vlomilci. V Trstu so vlomili trije laški vlomilci skozi skladišče v trgovino Leopolda Štreklja v ulici Traversale al Bosco. Vlomilce so zasačili v trgovini in jih aretirali. Pokradli so iz predalov 60 K drobiža, železne blagajne še niso načeli, ko so jih zasačili. Tržaška porota. Včeraj se je vršila prva obravnava v tem zasedanju in sicer proti dninarju Josipu ^turmu iz Pos+ojne. Šturm je obtožen težke telesne poškodbe, ki jo je nrizadjal nekemu Rudolfu Misleju. Obravnava bi se bila morala vršiti že pri zadnjem zasedanju toda Mišici ni hotel priti k obravnavi. Misleja so sedaj privedli s silo k obravnavi. Obtoženi Sturm dejanje taii tudi vpričo Mislefa. Obravnava se še vrši. Tragedija med gluhoneme!. V Trstu se je oženil e'Uihonemi mizar Anton Vigini z neko glubonemko. Nastanila sta se na cesti della Tessa in da bi lažje izhaiala sta vzela na hrano in stanovanje 171etnega glufKV-nemeera tanetmka Caputija. Mlada elubnnema Vigina, pa se ie i7peverila svojo mu možu in se zaljubila v 17-letnega Caputija. Taka stvar se se-vedn ne da prikriti, in neki chibone-mi Viciiificv nriiateli je onn-Hl mlnHn zaliublienca in ie obvestil o tem Vi-einija. Ta vzame nož, poenka doma Caputiia in ca nanadc. Zad^t pin ie 7 udarcev, odneli sn smrtnorampnega v bolnico. Vicinija so aretirali in zaljubljena .clubonemka ie ostala sama. Napad "a stražnika pri smodnlš-nici. Iz PuUa pororajo. da je pred 3 dnevi nanadel okoli 6. ure zvečer stražnika voinka pri smodnišnici pr» Vallebmci. Priletelo je nanj več kamnov, in eden ga je zadel v elavo tako moč^o, da ie stražnik padel in omedlel. Toda kmalo se je zavedel in čutil v bližini nekeea človeka. Ustrebl ie. toda zadel ni. Nanadalec ie pobegnil. Prišel je stražni poveljnik, ki je pelial vojaka v st&ažnieo in ga nadomestil z drugim. Uvedli so takoi preiskavo okolice toda zaman. Pač so našli v bližini ISletnetra fanta domačina, ki pa ni identičen z napadalcem in so ga tudi izpustili. Bosanski emigranti v Trstu. Za časa aueksiiske krize bosanske se je izselilo iz Rosne okoli 3000 emigrantov. Naselili so se po sedaj okupiranih balkanskih deželah. Ti emigranti so prosili avstrijsko vlado, če se smejo vrniti. Avstrijska vlada jim je to seveda dovolila in bo te emigrante brezplačno pren^liala iz Soluna v Trst in iz Trsta v Bosno. Tz Trsta v Rosno bo emigrante snremlia! dr. P^crbari iz Povinta. V Bosni bodo dobili emigranti odkazana zemliišča. Dnevne vesti. + RomanJe albanskih voditeljev Srca vseh albanskih raz- bojnikov gore sedaj za Dunaj in na Dunaj se obračajo njih pogledi. Nekateri razbojniških poglavarjev potujejo celo na Dunaj, da bi tam delali reklamo za najnovejše »ideale« svojih čet. Prvi je prišel tja provizorični predsednik provizorične vlade, pro-vizorične albanske države. Ta Izma-el Kemal bej je bil sprejet na Dunaju z velikimi častmi. Na Dunaju so mu velikodušno odpustili, da je bil Iz-mail Kemal bej do zadnjih tednov eden največjih sovražnikov Avstrije, kar jih je bilo na Turškem. Pred štirimi leti je Izmail Kemal bej organiziral bojkot proti Avstriji po vseh pristanih od Soluna do Carigrada in je avstriski industriji in trgovini pro-vzročil milijonsko škodo. Ko bi ga bili avstrijski diplomatje in ekspor-terji že takrat poznali, bi bili ta bojkot lahko preprečili, kajti Izmail Kemal bej je vnet za »bakšiš« in podpira vedno tistega, ki ga najbolje plača. Temu prvemu operetnemu junaku sta sledila zdaj dva druga. Izvedela sta pač, da je Izmail Kemal prinesel z Dunaja dva zaboja denarja v Albanijo in zato sta se hitro odpravila na pot in romala na Dunaj. Ta dva švnidlerja sta Hima in Fasil paša. Za zdaj oznanjata po časopisih, kako bodo Albanci uredili svojo državo in sta ujela Dunajčane z obljubo, da bodo dobili velikanske zaslužke pri zgradbi bodočih albanskih železnic! Upajmo, da dobita tudi ta dva par zabojev denarja. Poleg njiju je na Dunaju tudi princ Ahmed Fuad paša, bratranec egiptovskega kediva. Ahmed Fuad bi rad postal knez ali kralj Albanije, kajti v Egiptu ima toliko dclga, da se ne upa domov; šel se je predstavit in priporočat na Dunaj kot kandidat za albansko krono. Debelo-glavi predsednik poslanske zbornice dr. Svlvester se mu je hitro poklonil in Ahmed Fuad mu je vrnil ta obisk v parlamentu. Tam je imel priliko, seznaniti se z nekaterimi nemškimi kapacitetami, kakor so poslanci Er-ler, Stein\vend:r, Ober\valder in Stolzel. Ker ve ves svet. da ti možakarji ne znajo drugega jezika, kakor svoj »ojaslogriš«, razglašajo dunajski listi, da zna Ahmed Fuad ne samo francosko in italijansko, nego tudi nemško. No, Ahmed Fuad bo znal morda poleg francoskega, angleškega in arabskega jezika tudi še italijansko, nemško pa prav gotovo ne zna nobene besede, ker se s tem jezikom v Orijentu živa duša ne ukvarja in ga tudi čisto mč ne rabi. Nemški listi so si to izmislili, da bi navedeni nemški poslanci ne bili preveč osme-šeni, ker ne znajo nobenega svetovnega jezika, nego le svojo grgravo nemščino. Kakor vidimo, je postal zdaj Dunaj tisti kraj, kamor romajo albanski »voditelji«; kadar se bodo vrnili z zaboji denarja in morda s kako krono v kovčegu, se bodo seveda dunajski kratkovidnosti pošteno smejali. 4- Odlikovanje. Računski svetnik pri tukajšnji deželni vladi Jernej K i 1 a r je dobil naslov in značaj višjega računskega svetnika. + Iz profesorske službe. Profesor na I. državni gimnaziji v Ljubljani, dr. Valentin K o r u n. je pomaknjen s 1. januarjem 1913 v sedmi činovni razred državnih uradnikov. — Slovenski prostovoljec pred Skadrom. Kakor smo že poročali, sta slovenska pravnika Cop in Lipar vstopila kot prostovoljca v črnogorsko armado. Na njihovo izrecno željo so jih poslali pred Skader. V enem izmed zadnjih bojev je bil Lipar ranjen in leži .sedaj v bolnišnici v Pod-gorici. Nadejati se ie, da ho popolnoma okreval. Razum se samo ob sebi, da mu bo »Rdeči križ balkanskih držav« priskočil na pomoč. Ranjeni Slovenec bo gotovo vzbudil sočutje v vsi slovenski iavnosti. Kdor bi hotel zanj kaj darovati, naj pošlje svoj prispevek na »Rdeči križ balkanskih držav« v Ljubljani z izrecno pripombo, da je dotični znesek namenjen za ranjenega pravnika Liparja. — Umrl je v Ljubljani v Novem Vodmatu gosp. Matija Smerdu, vpokojeni sprevodnik drž. železnice. P. v m.! — Kupujte sokolske zletne raz-gledrtice. ki jih je izdala Slovenska Sokolska Zveza za III. slovenski vsesokolski zlet let 1913. v Ljubljani. Te razglednice predočujejo v zanimivih slikah velik del zgodovine slovenskega Sokolstva, poleg tega imajo pa še namen prispevati s svojim skupičkom k zletnemu fondu. Zato priporočamo Sokolstvu naklonjenemu občinstvu, da jih marljivo kupuje in se jih poslužuje pri vsaki priliki. — Kupujte pa samo prave zletne razglednice, ki jih je izdala slovenska sokolska organizacija, od drugih nima naše Sokolstvo nobenega dobička. Kinematograf »Ideal. Spored za torek 3., sredo 4. in četrtek 5. decembra 1912: 1. Žurnal Pathe. (Kinematografska poročila. Najnovejši dogodljaji, šport, moda itd.) 2. Dva predrzneža. (Krasna veseloigra.) 3. Hčerka slepca. (Amerikanska drama.) 4. Krasen naravni posnetek. 5. Tretji del serije Aste Nielsen: Če pade krinka. (Igra v treh delih Urbana Gada. Zopet se je posrečilo roki umetnika, da je ustvaril umotvor, ki tudi v najmanjši stvari ni podoben prejšnjim, da je ustvarjen milieu, v katerem se strogo loči od sveta, v katerem je živela umetnica dosedaj v sliki.) 6. Komična učinkovitost z Mo-ricem. (Velik uspeh.). Sob., 7. decembra: »Drama na morju«. (Učinkovitost Nordiskfilm Co.) Goreča ladja na odprtem morju. Vojni posnetki z balkanskega bojišča, ki se predvajajo danes in naslednje tri dni v »Elektroradiogra-fu Ideal« posneti so na bojišču iz daljave 10 do 12 metrov in nam kažejo jako zanimive in aktualne prizore z bojišča, kakor n. pr. Oboroženje Albancev, močnih, utrjenih ljudi, katerim se že na obrazu bere, odločnost do skrajnega, dalje razbito turško armado, kako v največjem neredu beži pred sovražnikom, za njimi pa se vidijo oblaki dima strelov zasledovalcev. Ne loči se Častnik od prostaka, vse navskrižem beži čez močvirno ravan z ženami in otroci na vozovih in obup se jim bere z obrazov. Najbolj grozni prizofi so pač z bolgarskega bojišča. — Pred sabo vidimo železniško progo »Lile - Bur-gas«, po kateri se počasi približuje lokomotiva. — Toda naenkrat za-bliskne se pred nami, in že leži lokomotiva prevrnjena, zadeta od — šrapnela. — In že so tu Bolgari, ki mečejo uničujoče krogle med turško vojsko, da pada mož za možem na zemljo. — Druga slika popelje nas med mrtve in ranjence, kako jih pobirajo in odnašajo z bojišča. Film kaže nam vse grozote vojne molče, toda vendar nam je, kako da slišimo stokanje in tožbe ranjencev. Zadnja slika: Velika planjava brez drevja ali grmičevja. Naenkrat oživi cela ravan, zopet šrapneli.ki rušijo in mečejo zemljo v zrak. Daleč na hori-contu prikaže se temna črta, bolgarska artilerija. Postave se večajo, vidimo topove, ljudi in lično, toči, padajo turške krogle med nje, toda artilerija drvi naprej. Tu pade konj, tam se valja v zemlji 20 in več vojakov, toda že odgovarjajo bolgarski topovi turškemu ognju. Cela slika zavita je v dim topov in naenkrat konec slike. Zakaj? Posnemalec g. de Beery zgrudi se, sam zadet od krogle, težko ranjen in leži Še danes v hospita-lu v Lile - Burgasu. — Te slike bodo gotovo zanimale vsakogar, ker so to prve slike, posnete iz neposredne bližine na bojišču in so se predvajale 1. t. m. pred nadvojvodo Friderikom na Dunaju. Dobra brata. Predvčerajšnjem sta se ga bila dva brata, ki sta oba zidarja, tako nasrkala, da sta po Kar-lovški cesti javno kazala svoje veselje. Naposled ju je pa močna kapljica premagala in sta oba obležala v blatu. Dva stražnika sta ju dvignila in odvedla domov. S ceste. Včeraj dopoldne je hlapec Ivan Zupane peljal na vozu sedeč čez Sv. Jakoba most sode. Ko sta konja zavila Pred Prule, ju je za-1 gnalo in so vsled tega popadli z voza sodi in hlapec, kateri se je pri padcu nekoliko na nogi poškodoval. Zaradi prepovedanega povratka je bil včeraj aretovan slaboglasm 1869. leta v Šmarju pri Ljubljani ro-ieni Franc Anžič, katerega so izročili sodišču. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 80 Hrvatov, nazaj jih je prišlo pa 20. Izgubljeno in najdeno. Izgubila je M. Poženeljeva denarnico, v kater je imela 16 K denarja. — Gospod Fran LipovŠ je izgubil zlat porocm prstan s črkama »L. J. 6./2.—1887.« — Dijak Udalrik Steindl je našel risalno orodje. — Stražnik Ignacij To-minc je našel vozno odejo. — Po-streščkova žena Karolina Koroščeva je izgubila zavitek blaga za odejo. — Delavec Matevž Gregorič je našel manjšo vsoto denarja. Izgubila je neka gospa na poti od Mestnega trga po Prešernovi ulici, Dunajski cesti in od tod v Šiško na kolodvor več bankovcev za 80 kron, in sicer vse skupaj ali posamezne. Imela jih je v ročni torbici brez denarnice. Najditelj se prosi, da prinese denar v uredništvo »SI. Naroda«. Popravek. V včerajšnjem našem listku je ostalo več tekst motečih napak. Naj popravimo le najbolj grde! V 8 .vrsti prve kolone zgoraj mora stati »kot« mesto »ko«; v 17. vrsti tretje kolone od zgoraj beri: »na podrobno delo,« ne »na podobno delo«; v 3. vrsti iste kolone od spodaj se ima glasiti »učiteljica iz Trsta«, ne samo »iz Trsta«. Priloga. V tej današnji izdaji ie priložen prospekt tvrdke Kleinmavr & Bamberg v Ljubljani. Dela pisateljev sedanje dobe, ki so tu navedena zamoremo našim cenj. čitateljem v nakup najtopleje priporočati. Zvezek 1. in 2. sta že izšla, zvezek 3. se pripravlja« Strtn 4. SLOVENSKI NAROD. 278 štev. Društvena naznanila. III. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani 1913. U. redna seja tajniškega in časnikarskega odseka se vrši v sredo, t. j. 4. decembra ob pol 9. zvečer v predsedstveni sobi (Narodni dom). Bratje, ki ste vstopili v delokrog navedenih odsekov, udeležite se seje polnoštevilno. Napredno gospodarsko m prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo vabi 5voje člane in prijatelje na Miklavžev večer, ki se vrši v četrtek, dne 5. decembra t. 1. v gostilniških prostorih g. M. Sokliča. Pred konjušnico. Nastop sv. Miklavža s sijajnim spremstvom točno ob pol 8. zvečer. Vstopnina 30 v za osebo. Otroci do IZ. leta so vstopnine prosti. Otrokom je dovoljen vstop le v spremstvu odraslih oseb. Posebna darila z natančnim imenom naj se izroče do večera v gostilni gosp. Sokliča. Miklavžev večer priredi v četrtek Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okra] v gostilni pri Kavčiču na fjrivozu. Začetek ob 7. Miklavž nastopi s sijajnim spremstvom ob 8. ter obdari vse otroke na društvene stroške. Kdor hoče, da bo njegov otrok še posebej obdarovan, naj pošlje darilo h Kavčiču z razločno pisanim imenom obdarovanca. Svirajo tamburaši. Vstopnina za odrastle 20 v, otroci brez spremstva staršev ali odrastlih se ne bodo spuščali k prireditvi. Miklavževa darila se bodo delila v četrtek v >Narodnem domu < v dveh oddelkih in sicer najprvo za otroke, potem šele za odrasle. Pri darilih za otroke naj bode poleg natančnega imena in priimka pripisana črka A, pri onih za odrasle pa črka B, darila brez posebne označbe pridejo zadnja na vrsto. Zbiranje daril za Miklavžev večer ljubljanskega Sokola prevzela je letos zopet požrtvovalna gospa Češarkova in je darila oddajati v njeni trafiki v Se-lenburgovi ulici do četrtka popoldne do pete ure. od tedaj dalje pa pri sluginji Sokola- v -Narodnem domu . Začetek večera ob polu S, Miklavž nastopi pa ob 8. uri. Vrhniški Sokol priredi 5. t. m. v dvorani Čitalnice sijajni Miklavžev večer s sledečim sporedom: T. Nastop Miklavža in njeerovega bogatega spremstva. II. Obdarovanje otrok. Začetek točno ob pol 7. zvečer. Vstopnina 30 v. Otroci do 12. leta so v spremstvu staršev vstopnine pro>ti. Darove z natančnimi naslovi obdarovancev sprejema br. V. Perne v hiši Kmetske posoji^ice Ker ie večer združen z velikimi stroški, se nadeja društvo, da ga slavno občinstvo znatno dejansko podpira. Ribniški Sokol priredi v četrtek 6. decembra zopet svoi Miklavžev vecer in vabi vse svoje člane in prijatelje sokolstva. »Sava« društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju naznanja, da promovira dne 6. t. m. na dunajski univerzi doktoriem prava nien večletni član in bivši predsednik gospod Ivan Tavčar. Čestitamo! FrosvBta. Iz gledališke pisarne. Danes v forek (za abonente par) se vprizori velezabavna detektivska kome^ii° Baskervilski pes" z g. Rohuslavom v vlogi svetovnoslavnega detektiva Sherlocka Iiolmesa. — Jutri se izven v^akesra abonementa kot druga dijaška kronska predstava vprizori Cal-deronova klasična drama Sodnik Zalamejski z g. Verovskom v naslovni vlogi. Začetek ob 6. zvečer, konec do osmi uri. — V četrtek zaradi Miklavževega večera ne bo predstave. RnMževnost. — Milan Pugelj: Ura z angeli in druge prigodne. Ta knjiga obseea sedem krajših novel in eno daljšo. Milan Pugelj je eden izmed najbolj simpatičnih pisateljev mlajše generacije. Ne loteva se velikih problemov in psiholoških ugank, nego se drži realnega življenja naše dobe, je opazuje z mirnim očesom na živcih zdravega človeka in popisuje vesele in žalostne dogodke čisto nepreci-jozno, s presrčno preprostostio. diskretno v tragičnih in komičnih momentih in vendar živo zanimivo, pre-tresujoče aH z dobrohotnim humorjem. Vsa dela Pugeljeva spominjajo na Trdino, kateremu je Pugelj po duhu, po naziranju in tudi po Jeziku najbolj podoben. Novo Pueeljevo knjigo bo vsakdo z užitkom čital. — »Lovec«, list za lov in ribarstvo in glasilo ^Slovenskega lovskega društva« ima vil. številki sledečo vsebino: »Naši nasprotniki«, » Jerebica^ »Iz lovskega oprtnika«, »Kako sem postal truhar« in »Volk«. — Veda. Sesti zvezek II. letnika ima sledečo vsebino: dr. M. Murko: t Karel Štrekelj; dr. B. Drechsler: Pop Širne Starcevič; dr. M. Brezi-gar: Konjunktura, kriza in depresija; dr. F. pl. Šišič: Rijeka i riječko pitanje; dr. I. Agneletto: Denar; dr. 1. Prijatelj: Gradivo iz življenja kranjskega literata; Vprašalnik za »Vedi-no* anketo o jezikovnem približevanju Jugoslovanov; dr. Ivan /!mavc: O znanstveni uredbi človeške družbe; K. O.: Šestdesetletnica nemškega učenjaka v Gorici: A. O.: Socijalna patologija; K. O. Bistvo izobraževanja in njegov pomen za Šolo (h kongresu v Monakovem); A. O.: Dr. Johann Unved: Politik im Lichte der Entwicklungslehre; dr. M. Brezigar: Mario Alberti, il movi mento del prezzi e dei salari; F. V.: Zunanja trgovina Srbije; A. O.: Nemške velefinance; Delniške družbe v Avstriji; Avstrijske finance; Bratovo ministrtvo. Razne stvari. : Aviatiška nesreča. Iz Juvisvja poročajo: Aviatik Arundel je ponesrečil s vojim aparatom ter obležal mrtev. * Velik požar. Iz Chrudina poročajo: Tukajšna plinarna in elektrarna je zgorela. Zgoreli so tudi stroji v vrednosti 300.000 kron. Strojnik Zahradka je zgorel. Ponarejena menica izginila s sodnikove mize. Iz Prage poročajo: Pred tukajšnjim porotnim sodiščem se je zagovarjala operna pevka Pirk zaradi meničnih sleparij. Med obravnavo je kar naenkrat izginilo s predsednikove mize dokazilno sredstvo, ponarejena menica, glaseča se na 3000 kron. Menice niso mogli več najti. Upor kaznjencev. Iz Štrasbur-ga poročajo. V prisilni delavnici v Pfalzburgu sta dva kaznjenca napadla paznika Obersa, ga zvezala in mu zamašila usta. Eden od kaznjencev je vzel nož ter je hotel pazniku prerezati vrat. To mu pa je drug! kaznjenec zabranil. Kaznienca sta nato obleka paznikovo obleko, vzela ključe ter nobegnila. Knjižnica prodana za 10 milijonov kron. V \Tew Yorku je bila te dni končana dražba knjižnice umrlega tovarnarja Roberta Hoca. Resul-tat je senzacijonalen. kajti za knjižnico se je skupilo skoro 10 milijonov kron. Samo newyorški milijarder Huntigton je kupil za pet milijonov knjig. Mazarinova biblija je bila prodana za 250.000 kron. Dražba knjižnice, ki ie biia razdeljena na 79 oddelkov, je trajala poldrugo leto. * Stavka najemnikov. Iz Budimpešte poročajo: Tu je nastalo veliko ogorčenje najemnikov proti hišnim gospodarjem zaradi prevelikih najemščin. V hiši v ulici Hajdn so najemniki začeli stavkati in niso hoteli plačati najemščine. Najemnik Zanka se ni hotel pridružiti stavkujočim, vsled česar so stavkujoči njega in njegovo šestletno hčerko napadli ter ju pretepli. Otrok je kmalu na to umrl. Napadi na smodnišnice. Iz Po-žuna poročajo: V soboto ponoči je neki neznanec spustil raketo p~ >ti smodnišnici. Streha smodnišnice je bila popolnoma mokra, vsled česar ni imel napad nikakih posledic. Vojaška oblast je pomnožila straže. Vojar*vo straži tudi tvornice za dinamit in patrone in mostove čez Donavo. — Iz Stolnega Belfcrada poročajo: Policija je aretirala sumljivega tujca, ki ga je smatrala za srbskega špijona. Pri telesni preiskavi so našli baje vojaške kopije raznih ogrskih komitatov in več drugih sumljivih stvari. Aretira-nec je izpovedal, da se piše Franc \Teubauer in da ie rudar s Štajerskega. Izkaz darov za Rdeti križ balkanskih držav. (I. blagajnik g. dr. Tone Gosak.) 2. XII. Učenke 7. in 8. razreda Mekinjskega zavoda v Kamniku K 7'30, Dragan Gabron, Slovenji Gradec poslal nabrano med Slovenci v Slov. Gradcu in okolici K 75*16, Josip Kostanjček, trg. poslovodja, Letuš K 20*—, Franc Fakse, Novo mesto, nabral v gostilni K 620, Mihelič Dane, Ribnica K 1*—, Jer, GoričavasKl*—, Hren, Pri lipi K —40, Pakiž Emil, Ribnica K 2-—, Šutej, Jelendol K 10'—, M. Debelak, Ribnica K 1—, Pele Ant., Ribnica K 2—, Cešarek Franc, Ribnica K 2—, Utopljenka K P—, Klun, Dol. vas K 5*-, lic, Franc, Gorenja vas K 1"—» Košmerl Jož. Gorenja vas K 1—, Petek Jož, Ribnica K 1—, Jos. Verdic, Ribnica K l'—. Notarska pisarna iz poravnav " U 420/12, U 449/12 K 50*—, Poldeki na kegljišču pri Novem svetu K 10*—, Neimeno-vanec K 2—, gdč. Richterjeva KI-, gdč. Neimenovanka K 2—, I. Kristan, Orehek, pošta Prestranek K 10-—, Mirko Govekar, učitelj, D. M. v Polju K l—t Ani, Fani Mandelj, učiteljici, D. M. v Polju K 4*—, E. Šimenc, učiteljica, D. M. v Polju K 1—, Janko Kavčič, učitelj v Remšniku K 1'—t Leopole Kuhar, gostilničar in posestnik, D. M. v Polju K 2*—, Ivan Paternoster, mesar in posestnik, Studene K 2*—, Ivan Bencina, mesar in posestnik, D. M. v Polju K 3—, Ivan Mrčun, kamnosek, D. M. v Polju K —40, Janko Kuhar, uradnik, Vevče K 3—, E. Štajer, učiteljica, D. M. v Polju K 1—, Kermauner, učiteljica, D. M. v Polju K 1"—, August Kuhar, gostilničar in posestnik K 4'—, Martin Zerovec, dež. vrtnar, Studene K 1'—» Andrej Busič, posestnik, Sneberje K 1'—, Groznik Franc, krojač, Slape K 1*—, Ivan Jamšek, posestnik, Zg Kašelj K 2'—, Ivan Kočar, posestnik, Studene K 1'—, Jože Rojšek, posestnik, Slape K l-—, Jakob Kočar, posestn i k, Studene K —'2Q, Franc Grum, posestnik, Studene K — 20, Jože Rajšek, tesar, Slape K — "30, Matija Dovč, posestnik, Zadobrova K —*20, Janez Klcšnik, mlinar, Zalog K 1*—, Ivan Gole, čevljarski mojster, Vevče K 1*—, Ivan Kotnik, tov. mojster, Vevče K 1"—, Ludvig Timischl, Mtr. Ppfbk., Josefsthal K 1—, Egidij Ježek, mesar, pom., D. M. Polje K —50, Josip Hromeč, kovač, Vevče K 3-—, Ivana Majer, učiteljica, D. M. v Polju K 1*—, Fortunat Kurnm, poduradnik j. ž. K 10*—, Ivan Strah, posestnik K 10* - , Franc Škrjanc, posesestnik K —*30, Anton DrašČek, naducitelj, Zalog K 1*—, Fodransperg, učiteljica, Zalog K 1*—, Franc Sicherl, Zalog K 5*—, Helena Klešnik, posestnica K —'60, Franc Grad, posestnik K 5*—, Franc Bahnik K —'40, Franc Močil-nikar K 1* — , Ivan Grad, posestnik K —"50, Anton Robida, posestnik K 220, Ivan Primar, mlinar, Zalog K 1*—, Ivana Lampret K 1*20, Jožef Kosanc K —*40, Gozdarski nadzornik, Metlikovič, K 1*—, Poštna uradnica, Petsche K 1'—. Skupaj K 294*66, preje izkazanih K 39.735*38, vsega skupaj K 40.030 04. Telefonska in brzojavna poročila. VOJNA NA BALKANU. Mirovno vprašanje. Belgrad, 3. decembra. Baje se bodo vršila mirovna pogajanja med Balkansko zvezo in Turčijo v Lau-sanni. Zastopniki Srbije bodo bivši ministrski predsednik Novaković, predsednik skupščine Ni'volić in novi dunajski poslanik Jovanović. Balkanske države se bodo udeležile evropske konference samo, če bodo velesile prej garantirale, da bodo priznale novo situacijo. Sofija, 3. decembra. »Mir- piše, da bo današnja konferenca delegatov odločilnega pomena. Car Ferdinand je odpotoval v spremstvu finančnega ministra Theodorova sam v Cataldžo, kamor dospe Še danes. Srbski delegati za mirovno pogajanje. Belgrad. 3. decembra. Poroča se. da se bodo po sklepu premirja pričela takoj mirovna pogajanja. Srbija bo baje imenovala za svoje delegate pri mirovnih pogajanjih te-le državnike: bivšega ministrskega predsednika Stojana Novakovića, predsednika narodne skupščine An-dro Nikolića, podpolkovnika 2igo Pavlovića, Vojo Veljkovića. vseuči-liškega profesorja dr. Kumanudija in za poslanika na Dunaju imenovanega sekcijskega načelnika Jovana Jo-vanoviča. Uradno k tej vesti javljajo, da vlada še ni imenovala delegatov. Kje se bodo vršila mirovna pogajanja? Belgrad. 3. decembra. Listi pišejo, da se bodo pogajanja za mir vršila v Švici ali pa v Haagu. Pretežna večina srbskih listov izraža svoje pomisleke proti temu, da bi Srbija in ostale balkanske države dovolile, da bi se vršila konferenca poslanikov velevlasti, kakor to predlaga sir Edvard Grev. Na taki konfrenci bi balkanske države ne bile zastopane. Zato bi ta konferenca tudi ne bila kompetentna razpravljati o vprašanju albanske avtonomije in srbske zahteve po pristanišču na Jadranskem morju. Albanci. Zemun, 3. decembra. Popolnoma nepotrjena vest pravi, da so Albanci 40 km od Prizrena napadli neko srbsko baterija, ubili častnike in moštvo ter topove odpeljali v gore. Dunaj. 3. decembra. Vesti glede prihodnjega albanskega kneza SO prezgodnje, istotako so prenaglene vesti, da bo prišla Albanija pod suverenitete Balkanske zveze, dasiravno se bodo morale velesile baviti s to eventualnostjo. Odrto. Sofija, 3. decembra. Zaradi pomanjkanja premoga v Odrinu že tri dni ne fukcijonirajo reflektorji. Zato je poskusila posadka še enkrat izpad iz trdnjave, Bolgari pa so jo pognali nazaj. Pred Odrinom ni kolere. Belgrad« 3. decembra. Tukajšnji listi zatrjujejo, da so vesti, kakor da bi bila v srbsko-bolgarski armadi pred Odrinom izbruhnila kolera, kot neresnične. V dokaz svoje trditve priobčujejo pisma srbskih vojakov, ki konstatirajo, da se pred Odrinom do sedaj še ni pripetil niti en slučaj kolere. Turški ujetniki v Solunu. Carigrad, 3. decembra. Glasom poročil listov so pustili Grki na protest angleškega konzula v Solunu ujete turške vojake, ki so jih hoteli odposlati na grške otoke, v Karabu-runu. V Kavali vlada huda draginja. En kilogram kruha stane en frank. Bolgarski četaš Crnopejev je bil imenovan za kajmakana v Kavali. Rusija in Srbija. London, 3. decembra. V nekem intervivu z zastopnikom ;>Daily Te-legrapha« je protestiral ruski poslanik v Belgradu, Hartwig, proti trditvi, da igra Rusija dvojno vlogo. Rusija je vedno svetovala Srbiji k previdnosti in ji je tudi svetovala, da naj nastopa le sporazumno z željami velesil. Nismo Srbiji svetovali, da naj se ustavlja avtonomni Albaniji in Srbija sama se temu ne protivi. Njene zahteve v Albaniji so zgolj gospodarskega značaja. Vprašanje Albanije in srbskega pristanišča ne bo motilo vprašanja miru v Evropi. Albanija bo za nekaj časa težavno vprašanje in velesile bodo morale določiti, kakšna bo morala biti tam uprava v onem času, ki bo moral poteči, predno dobi Albanija svojo upravo. Pristanišče je za Srbijo življensko vprašanje. Srbija je gospodarsko popolnoma odvisna od Avstro-Ogrske. Tako je Avstro-Ogrska šele pred par dnevi preprečila izvoz večje množine gosi pod pretvezo, da so bolne. Romunska in Balkanska zveza. Bukarešta. 3. decembra. Otici-ialno je naznanjen prihod predsednika bolgarskega sobranja za prihodnje dni. S seboj prinese baje tudi carjevo lastnoročno pismo. Podučeni krogi zatrjujejo, da obsega to lastnoročno pismo povabilo, da naj Romunska pristopi k Balkanski zvezi, za kar bi dobila Romunska trgovinsko-politič-ne in prometno-politične prednosti. Praga, 3. decembra. »Prager Tagblatu poroča: Tukajšnja trgovska in obrtniška zbornica je dobila od romunske vlade brzojavko, v kateri urgira takojšno odposlatev pri nekaterih praških firmah naročenih kuhinj na vozovih. Bukarešta, 3. decembra. Kralj Karol je podaril avstrijskemu armad-nemu inšpektorju baronu Konradu pl. Hotzendorfu. svojo sliko z lastnoročnim podpisom. Bukarešta, 3. decembra. Ministrski svet se je posvetoval včeraj s proračunsko predlogo in s pokritjem za prihodnje vojaške zahteve. Državne finance stoje zelo dobro. Devetmesečna poslovna doba izkazuje prebitek sto milijonov lejev. Bukarešta, 3. decembra. Sobotni ministrski svet se je bavil s potrebo reorganizacije in ojačenija romunske vojne mornarice. Bukarešta, 3. decembra. »Ade-veruU priobčuje razgovor z avstrijskim armadnim inšpektorjem baronom Konradom pl. Hotzendorfom. Armadni inspektor se je izrazil sicer zelo rezervirano, naglašal pa je, da ne obstoja neposredna vojna nevarnost« O stališču Romunske ne mara govoriti. Izjavil pa je, da zaupa v previdnost romunskega kralja in upa, da bo mogoče v vseh zadevah doseči ugodno rešitev. Prišel je na Romunsko samo, da izreče sozalje avstrijskega cesarja povodom smrti grofice Flandernske in da obnovi zatrdila prijateljstva med Avstro-Ogrsko in Romunijo. Transport ranjecev v Belgrad. Belgrad, 3. decembra. Snoči so pripeljali iz Bitolja 615 ranjencev. Namestili so jih po raznih belgrad-skih bolnicah. Neznani šrapneli. Carigrad, 3. decembra. Francoski vojni ataše je prinesel z bojišča s seboj tri šrapnele do sedaj še popolnoma neznane bolgarske konstrukcije. Zasledovanje Mladoturkov. Carigrad, 3. decembra. Včeraj je bilo zopet aretiranih več Mladoturkov, med njimi tudi bivši naučni minister Emrullah, neki bivši policijski ravnatelj, imam mošeje v Orta-keju, pisatelj Husein Kiamil, dva poslanca in več uradnikov. Več, od komiteja pred tremi leti degradiranih in izgnanih Častnikov, so bili poklicani s svojo staro šaržo zopet v vojsko. Prochaskova afera in razmerje med Avstrijo In Srbilo. Dunaj, 3. decembra. Konzul Edl, ki se mudi v Skoplju, je dobil nalog, da odpotuje v Prizren in preišče še nekatere okolnosti glede afere konzula Prochaske. Govori se, da bo avstrijska vlada Sele potem formulirala svoje zahteve po zadoščenju. V diplomatičnih krogih so mnenja, da konzul Prochaska ne bo odpoklican, marveč da ostane kot konzul v Prizrenu, dasiravno sedaj še ne odpotuje nazaj. Mednarodna situacija in zlasti avstro-ogrsko-srbski spor se ne presoja posebno ugodno. Slišati je glasove, ki pravijo, da namerava Avstrija glede obsega Albanije zastopati silno ostro stališče in da so dunajski diplomati mnenja, da spada velik del Stare Srbije, — nekateri pravijo celo, velik del Kosovega polja, — k onemu teritoriju, ki naj bi tvoril avtonomno Albanijo. Navzlic včerajšnjemu govoru nemškega državnega kancelarja Bethmann-Hollwega se baje razmerje med Dunajem in Petrogradom še ni pojasnilo. Zasedanje Drača. Rim, 3. decembra. »Tribuna« piše k dejstvu, da so Srbi v Draču zasedli italijansko šolo, da to ni morda stvar posebnega pomena, če tudi bi bili morda Italijani pričakovali od Srbov več kourtoisije. Odločno pa vztraja Italija na stališču, da ie smatrati vse srbske operacije v okupiranih pokrajinah le za provizorične in diktirane od vojne potrebe. Te vojne operacije pa ne morejo definitivno urediti vseh vprašanj in ne morejo prejudicirati na noben način temu, kar se naj zgodi po končani vojnL Črnogorski prestolonaslednik Danilo. Cetinje. 3. decembra. Vesti inozemskih listov, da je bil prestolonaslednik kraljevič Danilo v boju pri Skadru smrtno nevarno ranjen, niso resnične. Res pa je, da je princ Danilo nevarno obolel na črevesu. Srbija ne utrjuje severne meje. Frankobrod, 3. dec. »Frankfurter Ztg.<^ javlja, da se je njen belgrad-ski korespondent osebno na licu mesta prepričal, da Srbija na svoji severni meji ne zbira nobenega vojaštva. Rusija in Srbska. Berolin, 3. decembra. Tukajšni listi prinašajo iz ruskih diplomatičnih krogov vest, da Rusija še vedno podpira srbsko stališče glede pristaniškega vprašanja, da pa svetuje Rusija v Belgradu,da naj stori Srbija vse, da se konflikt mirno reši. V ruskih diplomatičnih krogih so mnenja, da je bila vest, da Rusija ne odobrava srbskega stališča v pristaniškem vprašanju, kolportirana samo z namenom, škodovati prestižu Rusije na Balkanu. Zakaj Balkanska zveza ne podpiše premirja? Kolonija, 3. decembra. »Kolni-sche Ztg.« javlja iz Carigrada, da Balkanska zveza zategadelj noče podpisati zapisnika o premirju, ker hoče Še enkrat poskusiti z naskokom na Odrin in Skader. Konstruirana nesporazumljenja. Dunaj 3. decembra. Nemški listi prinašajo razna poročila, ki naj bi dokazala da vladajo diference med Balkansko zvezo, zlasti med Bolgari in Grki.Prepiri se baje tičejo v prvi vrsti vprašanja, komu naj pripade Solun. Bolgari zahtevajo baje Solun za Bolgarsko. Turčija in pogajanja. London, 3. decembra. Angleški listi prinašajo iz Carigrada vest, da se Turčija navzlic upanju, da se sklene mir, mrzlično pripravlja na nadaljevanje vojne. Vsak dan prihajajo v Carigrad veliKe množine vojnega materijala in vedno nove čete. Sofija 3. decembra. V političnih krogih se zatrjuje, da zahteva Balkanska zveza med drugim od Turčije tudi vojno odškodnino 1200 milijonov frankov. Skader. Rjeka, 3. decembra. Včeraj popoldne do poznega večera se je slišalo od Skadra sem močno grmenje topov. Splošno se sodi, da streljajo Turki, ki ničesar ne vedo o pogajanjih za premirje. Črnogorska armada nadaljuje svoje operacije proti Skadru ter ima mesto popolnoma obkoljeno. Premirje ogroženo? Dunaj, 3. decembra. V političnih krogih se presoja situacija glede premirja med Balkansko zvezo in Turčijo skeptično. Od raznih strani se izraža dvom, ali bo mogoče vsled raz* pora Balkanski zvezi (?) skleniti premirje. Turške grozovitosti. Dunaj, 3. decembra. Poročevalec »Reichspošte« poroča iz Soluna grozovite podrobnosti o turških krutostih na podlagi prizorov, ki jih ie imel priliko sam videti. Poročevalec piše med drugim tudi sledeče: Turki so zapustil! okoli Soluna eno samo veliko pokopališče. Vse krščanske vasi so do tal požgane, možje, žene In otroci so vsi ubiti, deloma so jih na najgrozovltejšl način poklali. Vso živino so odgnali in polja popolnoma opustošili. Od Djuma Balila do De-mir Hlsarja leži nad 2000 trupel on-l dotooca prebivalstva, U so Uh Tur B 278. štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 5. .abovito razmesarili. Pogled na to >rišče je nepopisno strahovit. Ko se bolgarski vojaki bližali Solunu to videli turška grozodejstva, se je polastilo" tako razburjenje in ijto ogorčenje« da so se kruto ma-»vali nad nečloveškimi Turki. *kega moškega Turka, ki so ga dobili, so neusmiljeno pobili, prinesli so samo ženam, otrokom in ircem, drugo vse je moralo v ft. Kot dokaz, kako živinsko rav- |0 Turki, naj služi samo ena slika tega morišča: Turki so v vasi Pe-*i polovifi osem mladih deklet od do 12 let, jih najprej živinsko poni in potem iztrgali dekletom roke • pustili tako ležati na polju. ir ur pozneje so prišli tu mimo bol-pftd vojaki ter se jim je posrečilo 4 dekleta rešiti. Dopisnik je videl štiri dekleta sam v bolnišnici in iz-$e\ od strežnic razne podrobnosti r trških grozovitosti. Veki bolgarski kavalerijski častmi mu je pravil tudi, da so bolgarske e videle tako strahovito živinske •zore, da so vojaki, navajeni krvi groznih prizorov, vztrepetali gro-in se kakor divji vrgli na barbar-e Turke. Značilno za pisavo Reicfispo-t je. da takoj po teh opisih tur-j)i krutosti, omenja o Srbih, da po-ajajo grozodejstva nad Albanci. fcichspošta« sama je poročala o ozovitosti Turkov v Makedoniji in irki v Albaniji in Albanci sami niso av nič manj grozoviti. Ce je tedaj i\ 5rbom vzkipela kri in so se ma-evaK za toliko nedolžno prelite i. je to le umljivo. nemški listi ka-ra Reichspošte« pa ta dejstva s stfo priobčujeio kot masakre. Čudna vest. Carigrad, 3. decemba. V tur- krogih zatrjujejo, da je poslal carju Ferdinandu brzojavko, ; ga zagotavlja svojega prija- ?r izraža upanje, da bo Bol- -klenila s Turčijo poseben Situacija. Dunaj, 3. decembra. Neues zrier y*~ att priobčuje o si- -!e oficijozno poročilo: govor nemškega kanec-~>ethmann-HoIlwega dokazuje rme stike* trozveze. O celoti ni ■■Topskega položaja neprijazna. na se ne poja-, i v nazorih spolen preokret, dokler osta-F rad neoniajeno in intransm- »ri svojih zahtevah, tako fgo se v Avstriji ne more govorni mnjenju položaja. Glede pre-- med Turčijo in balkanskimi dr-~ii se ve le toliko, da protokol o t rjn Še ni podnisan in da v pro-ni naveden noben rok, pač pa nki pridržujeta nravico a odpovednega roka. Državni zbor. Dunaj, 3. decembra. V parlamentu - popoldne končana proračunima. Jutri najbrže ne bo p!e-~e seje ter se bo cel dan posveto-ni odsek o vojaških predlogah. Dunaj, 3. decembra. Odpor proti predlogi o vojnih službah vedno bolj. Češki radikalci ili v justičnem odseku ostro : jo proti tem predlogam. Odlični ovanski krogi so mnenja, da predloge naperjene v prvi vrsti Jugoslovanom in jugoslovanski ne morejo prevzeti odgovor-za tak zakon, na podlagi kate-o če bo enkrat sprejet, mogoče ■".t. 24 ur vse avstrijske jugoslo-an-žele spraviti pod vojaško dikta-Daimatinski klub je imel toza-tudi svojo sejo. Razpoloženje razburjeno in splošno se a, da bo sklenil dalmatinski ) obstrukcijo proti tem predlogam, ev klub se sicer ni mogel k ostremu postopanju proti m predlogam, toda odlični i klerikalni in jugoslovanski zatrjujejo, da tudi oni ne bodo asovati za predloge, marveč morali absentirati. Ostro gi-je opažati tudi med drugimi :-ankami. •Nemški Nationalverband je imel fa sejo v kateri je sklenil zahtevati izpremembe, toda Če jih ne Mogoče doseči, bo glasoval tudi )}no za prodloge. Nemški po-poudarjajo pri tem, da te za-predloge niso toliko nevarne \ ker so naperjene predvsem >vanom. Vlada napenja vse sile, da bi ^ skorajšnjo gladko rešitev pre-■z- Včeraj pozno zvečer je vlada 'egla splošni zahtevi ter izdaia dvornega svetnika Lamascha sestav-10 motivacijsko pororočilo, ki je napisano na stroj in izročeno '^m justičnega odseka. 2a danes popoldne je sklicana :a načelnikov strank, kjer bo i predsednik Sttirgkh v imenu izjavil kako stališče zavzema dpram nasprotovanju vladnim ^ogam s strani državnega zbora. Racija se presoja rpesimi&tično. Dunaj, 3. decembra. Narodno socijalni klub čeških poslancev Je v svoji popoldanski seji sklenil pričeti zoper vladne predloge v justičnem odseku najostrejšo obstrukcijo. Obenem je sklenil obrniti se na vse slovanske poslance in jih pridobiti za najstrožjo obstrukcijo proti vladnim predlogam, ki tendirajo izjemna določila proti avstrijskim Slovanom. Duna], 3. decembra. Danes popoldne se je vršila konferenca načelnikov strank, v kateri je ministrski predsednik Sttirgkh izjavil, da vstra-ja vlada pri zahtevi, da reši zbornica vse tri vojaške predloge do konca tega tedna. Posamezni načelniki strank so protestirali proti temu terminu. Dr. Leo je v imenu poljskega kluba stavil predlog, da naj se jutri in pojutršnjem ne vrše plenarne seje zbornice, da bo imel odsek čas za razpravljanje. Prihodnja seja naj se skliče pismenim potom za petek. Med slovanskimi poslanci, ki nagibajo na ostro taktiko proti predlogam, se poudarja z ozirom na dejstvo, da so nemški nacijonalci, krščanski socijalci in Poljaki zavzeli stališče za predlogo in upati, da bi mogli preprečiti te zakone, vendar pa je treba z najostrejšim postopanjem dokumentirati, da odklanjajo poslanci odgovornost. Ce uvede vladal s § 14. te zakone pada vsa odgovornost na njo. Duna}, 3. decembra. V zbornici je predloži! imunitetni odsek poročilo o zahtevi dunajskih sodišč, da se izročita socijalnodemokratična poslanca Schuhmaver in Forstner. Poslanca Schuhmaverja je tožil dunajski župan. kateremu je Schuhmaver očital razna nečastna dejanja. Schuhniaver je zahteval sam svojo izročitev, ker hoče nastopiti dokaz resnice. Imunitetni odsek je predlagal, da se Schuhmaver izroči, izročitev Fors^nerja pa ie odklonil. Cesar. Dunaj, 3. decembra. Oficijozna korespondenca wWilchelni" poroča, da je cesar kljub raznim vestem, ki se razširjajo o njegovi bolezni, popolnoma zdrav. Dunaj, 3. decembra. Povodom obletnice zasedanja prestola prihajajo z vseh kraje/ monarhije čestitke in poročila o tozadevnih slavnostih. Konfiskacije. Dunaj, 3. decembra. Predvče-rajšna uradna „VViener Zeitung" prinaša razglas o 35 konfiskacijah. To pomeni v vašem konstitucijonalnem času rekord. Pod Thunom, ko je vladalo izjemno stanje, je bilo največ 32 konfiskacij na dan. Knez Thun na Dunaju. Dunaj, 3. decembra. Češki na-mestnih knez Thun je dospel sem in je imel dolgo konferenco s Sturg-khom in notraniim ministrom Hei-noldom. Gre za nekatera upravna vprašanja in za češko - nemško spravo. General Conrad pl. rfotzendori pri cesarju. Dunaj, .5. decembra. Cesar je spreiel v nosebni avdijenci iz Bukarešte vrni vsega se generala Con rad a pl, Motzendorfa. Avdijenca je trajala drugo uro. Zveza dunajskih industrijcev proii novim vojaškim zakonom, Dunaj, 3. decembra. Zveza dunajskih industrijcev priobčuje v listih komunike, v katerem se izreka \m nekaterim določbam novega vojaške -ga nkoML češko-nemška sprava. Kolin, 3. decembra. Na nekem shodu v Sadski je govoril dr. Baxa o češko-nemski spravi in rekel: Treba je izpremeniti sedanjo smer pogajanj. Čehi morajo zahtevati rešitev češkega vprašanja ne samo na Češkem, marveč tudi na Moravskem, v Šleziji in u a Nižje Avstrijskem. Demonstracije nemšk-h burš:v v Pragi. Praga, 3. decembra. Danes ob 1. ponoči so nemški burši pod vodstvom grofa Gleisbacha, sina bivšega predsednika graškega nadsodišča nameravali prirediti demonstracijo pred spomenikom grofa Radeckega. Burši so bili seveda totalno pijani. Redarji so burše razgnali. Nato so se dijaki odkrili ter v sprevodu korakali po ulicah. Najprvo so zapeli cesarsko himno nato pa takoj „Die Wacht am Rhein." Vrnili so se v kazino, ter tam priredili zborovanje, na katerem so se pritoževali proti temu, da policija nima smisla za njih „patrijotska" čutstva. Trozveza. Frankobrod o. M., 3. decembra, j V poslanskih krogih se je raznesla \ vest, da je bila trozveza obnovljena. Od podučene strani se sporoča, da ta vest ne odgovarja resnici. Avstrija in Nemčija. Duna), 3. decembra. V političnih krogih se presoja včerajšni Beth- mann-Hollwegov govor, katerega vsebino prinašamo na drugem me- i sto, silno hladno. Na oficitozne kroge ni ta govor napravil onega vtiska, katerega .so si želeli naši diplomati. Nemčija ne povzdiga svojega bleščečega ščita v vsakem slučaju. Pač stoji Nemčija verno ob strani Avstrije, kadar bi bila ta od tretje strani napadena. S tem pa Bethmann-Holl-weg ni povedal ničesar novega, ker je le ponovil, kar stoji že v avstrij-sko-nemški zvezni pogodbi, in poudarjal kot casus foederis le-to, kar je samoobosebi razumljivo. V političnih krogih se je opazilo zlasti, da so ravno konservativne nemške stranke včeraj toplo zagovarjale ozko prjateljstvo med Bero-linom in Petrogradom. Zahvala albansko-italijanskega komiteja grofu Berchtoldu. Dunaj 3. decembra. Predsednik albansko - italijanskega komiteja, Francesco Mauro, je poslal iz Rima zunanjemu ministru grofu Berchtoldu brzojavno zahvalo za velike zasluge, ki si jih je pridobil grof Berchtold za Albance vobče in za avtonomijo Albanije posebej. Osebni promet in uvedba potnih listov proti Srbiji. Beigrad, 3. dec. Radi uvedbe potnih listov za potnike iz Srbije od strani Avstro-Ogrske je osebni promet med Belgradom in Zemunom silno padel. Dočim je preje znašal med Zemunom in Belgradom osebni promet več kakor 1000 oseb na dan, je včeraj padlo število potnikov na 17. Švicarska zvezna skupščina. Bern, 3. dec. Danes je bilo oi-vorjeno zimsko zasedanje švicarske zvezne skupščine. Rusija se preskrbuje s premogom. Petrograd, 3. dec. Trgovinski minister se je na neki strokovni konferenci izrazil, da bo Rusija za prihodnje leto naročila v inozemstvu 15 do 25 milijonov pudov premoga. Romunski prestolonaslednik v Berolinu. Berolin, 3. dec. Romunski prestolonaslednik je na povratku s pogreba grofice Flanderske prispel semkaj in ostane v Berolinu dva do tri dni. V političnih krogih pripisujejo njegovemu prihodu veliko politično važnost. Demonstracije prot Vatikanu. Rim, 3. dec. Včeraj je društvo „Giordano Bruno" priredilo velike i protiklerikalne demonstracije. Množica je v sprevodu prikorakala na trg pred Vatikan ter tu burno demonstrirala s klici: „Doli s papežem J" Posredovati je morala policija, ki je demonstrante s potegnjenimi sabljami razgnala. Nemčija za mednarodno konferenco. London, 3. dec. Sir Edvard Grey je imel posvetovanje s poslaniki velesil. Pri tej priliki se je baje nemški veleposlanik izrazil, da Nemčija v celem obsegu odobrava konferenčno idejo. Princ Henrik v Londonu. London, 3. dec. Pruski princ Henrik je dospel v London Govori se, da je prišel na Angleško v privatnih zadevah. Francoska križarka v Dedeagaču. Solun. 3. dec. Francoska križarka „Bruit" je dobila povelje, naj nemudoma odpluje v Dedeagač. Enver beg. Milan, 3. dec. „Corriere della sera" poroča iz Carigrada, da se glasom vesti iz Libije Enver bc^ brani vrnili se v Turčijo. Tudi Fethi beg se baje ni vrnil. Indijski knezi za Angleško. London, 3. dec „Times" poročajo iz Delhija: Vlada ne ve ničesar o ponudbi indijskih knezov, da hočejo prispevati k angleški vojni mornarici. Vsekakor se ni uvedla tozadevna skupna akcija, dasiravno je mogoče to kak posamezni knez predlagal. Da bi bili indijski knezi obljubili tri dreadnoughte in 9 križark je popolnoma izključeno. — Poroka. Jutri se poroči gospodična dr. Anica Jenkova, hčerka rodoljubne gospe Terezije dr. Jenkove, z gosp. dr. Janom Stcrha-B 6 h ni o m. docentom na češkem vseučilišču v Pragi. Čestitamo! Damsnji list obsega 6 strani. Izdajatelj in odar"v<>rni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in ti#*k »Narodne tinkarne-. Umrli so v Ljubljani: Dne 29. novembra: Konstantina Luschiitzky. žena železniškega mojstra, 57 let. Cesta na južno železnico št. 3. Dne ,30. novembra: Antonija Hribar, žena metteurja, 46 let, Tržaška cesta 49. Dne 1. decembra: Dr. Anton Melzer. c. in kr. mornariški zdravnik v pok. in hišni posestnik, 70 let. Sv. Petra cesta 24. — Juri Stauda-cher, bivši urar, 89 let, Radeckega cesta 11. — Anton Skubic, delavec, 55 let, Konjušna ulica K Zuit za odrasle Raba jačil in krepčil se pogosto izkaže za uspešno in sicer ne samo za otroke, nego 4udi za odrasle vsake starosti, ženske in moške. Ze desetletlja slavnoznana Scottova emulzija se je za tako najbolje obnesla naj gre Že za prirojene slabosti ali za opešanje po prestali bolezni. Ze po primeroma kratki rabi se prične kazati učinek Scottove emulzije. Opazimo, da se nam vrača veselje do življenja, posebno se pa dvigne slast do jedi. Zaraditega hitro rastejo telesne moči, razvije se novo veselje do življenja. Scottova emulzija je blagoslastna in prijetno uživna, da jo tudi odrasli dalj časa ne da bi se jim upirala, uživajo in dobro prenašajo. C*na er g.nalni steklenici 2 K 50 t. Dobiva me po v»eh lekarnah. Pr©ti vpo^l?»tin 50 v » pisme:»'* «nans-k«h dobite od tvrdke SCOTT & BOWNE, d z o. t. na Dunaju VII. sklice vaje y« na na5 list enkratno vpo-Siljatev peizkuSnje cd kake lekarne 2114 feefete Mnim Specialitete „ACHAiA", d. d. za prod. vina. PATRAS, (Grško) kot zdraiiina in nantizsa vina cedosežna. Grška vina (mila, sladka, pitna) vsi poznavalci posebno cenijo. Glavna zaloga #4293 Sigm. Wlnter, Duna5, III 1. I kavarni JHIUL" koacerfuje novo došla tamburaška „GOR t^'* vsak dan od 9. zv. naprej. Vstopnina prosta Vstopnina prosta. bin je ¥So m odprta. Za mnogobrojni obisk vljudno prosi Štefan MiholtČ, kavarnar. Globoko užalostenim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tažno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo našega 'jabljenega soproga, oreta, brata, strica in starega očeta, gospoda sprevodnika drž. žeioznice v p. danes ob 3. uri zjutraj po daljši boluiif, v 62. letu njegove dobe k sebi poklicati. Pogreb dragega rajnika bo v sreda, dne 4. decembra t. 1. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Noti Vodmat št. 150, na pokopališče k Sv. Križa Sv. maše posmrtnice se bodo služrle v župni cerkvi i>v. Petra. Nepozabnega rajnika priporo-ramo v blag spomin in molitev Ljubljana, 3. decembra 1912. ^321 Žalufoči ostali. jfinOVflBK z 2 sebama in pritiklinami, se odda za februar na Miklošičevi cesti štev. 4« 4322 „GOR A>« vsak dan od 9. zv. naprej. Vstopnina prosta Vstopnina prosta. limu ie m m odprta. Za mnogobrojni obisk vljudno prosi ŠtefU MiholtČ, kavarnar. I Serravallo* železnato Kina-Fino nigijenifna razstava na Dunaju !906: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča voljo do jedi, okrepča žp ce. poboljša kri in je rekonvalescentom in mdiokrvnisn zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Dve mladi i?iiiira7Diii niuniri želite ispili v ispune z dvema mladima Inteligentnima gospodoma — Ponudbe ood naslovom: „Svezdana !n Basana" Maribor, Ssh^kt^aftiafremd. 43t9 ii Izborni okus. Večkrat odlikovano. ::JNad 7000 idravuliiUh spričeval. :; J. SEBHAVALLO, c. in kr. drorni JiArciMi TRST-Barkovlie. 4484 Pozor! I Pozor! Mi se Ipi z mešanim blagom in železnino v lepem trgu v sredini glavnega trga ki obstoji že 30 let in ie zelo na dobrem glasu. Trgovina se proda pod zelo c^ednift! pogoji radi smrti seda« njega gospodari a. V trgu je železniška postaja in zelo velika okolca s 15 000 dušami. Dainja vprašanja se prosi se poslati na uprav. »Slov. Naroda«, pod šifro: „Lepa bodočnost"« Mesrološično poročilo, Vistaa %tf ntrjea 3tt>* SrHsjl zračai tlak 73« mm Čas ^5 2^ Š •P"0' meha Ig Vctrovi Ncbo "^ va"J* v mm ffž___________________ 1. 2. pop. 73H5 3*0 sr. sever oblačno „ 9. zv. 736-4 2-3 > brezvetr. 3. 7. z j. 738-7 0-2 . megla Srednja včerajšnja temperatura 2*4", norm. 0^2* Padavina v 24 urah 0*5 mm. Žitno cene v Budimpešti- Dne 3 decembra 1912. Termin. Plenica z» april 1913 . . za 50 kg It 93 i^ za ap.il 1913 ... . za 50 kg IC'46 Oves za april 1913 ... za 50 ke 1103 Koruza za maj 1913 . . za 60 kg 766 Najcenejši nakup iffl ii mm daril. Juveli, zlatnina, sre-brnlna In razne are. Vsakovrstna nova dela in popravila izvršujem v lastni delavnici. — Blago samo prve vrste. — Najnižje cene. Lud. Čeme, :«veltr. trgovec z urami ter zapriseženi sodni cenilec. Ljubljana, \Volfova ulica št. 3. Ceniki zastocf. Ceniki zastonj. SIJAJNA ZMAGA! v damskih raglanih. — Havnokar dospelo rez 2000 komadov tSo cm dolgih od tO K naprej, ki so stali preje od dO K. do (i O K. — Istotako znižane cene ragla-nov, zimskih sukenj in oblek za gospode. „^AnglešJto skladišče oblek," O. JBematovTČ, Jdest/zz trg št. 3. Stran b. SLOVENSKI NAROa 278 štev. 2 dijaka s« sprejmeta takoj ali pozneje k bol J si rodli, na hrano in stanovanje Glasovir na razpolago. — Dopisi pod „2 dijaka" na apravništvo »SI. Nar.« 4171 Šivilja išče dela na dom, gre tudi na deželo. Naslov pove uprav-ništvo »Slovenskega Naroda«. sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejlih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje In smrt z manjkajočimi se 101 vplačili. „SLAVIJA« •■• m .*. viajemno za vatro valita banka v Pragi. •-. - .•• ■eaorval fenei 1 5JJ5S.IS5-24. — Izplačane odškodnine in kapitali j© E 115,390.603-51. Po velikosti drogi vzajemna zavarovalnica naše držive z vseskozi siovaosko-narodno upravo. ■v* fintnln lastimtvo i UiMianT Kkm* v Gosposki eliti štev. 12. -w Zavaruje poslopja in premičnine proti | požarnim Škodam po najnižjih cenah, j Škode cenjuje takoj in rmjkulantneje. j Uživa najboljši sloves, koder posluje. Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte! Hbsno ženitna ponudba. Mlad fjospod, 29 let star, z večletno trgovsko prakso v stalni službi, želi znanja z gospico z dežele ne pod 20 let s faro : t tek a? premoženjem. Cenj. ponudbe s sliko do 15. t. nt. na upr. „SI. Xar*. pod naslovom .* „Sumi jifarica* Za tajnost st jamči! Pitana perutnina! Meso! Košarica s 5 kg z vsebino : debela gos ali 3—4 race, kapune ali kure za juho, nežno, tolsto, sveže klano in skubljeno ali sveže zadnje volovsko in telečje meso, vse franko po povzetju na vse stran« K 670. Sveže presno maslo iz kraviega mleka, zabojček s 5 kg franko K 10 50. 4090 = M. I. Schwari, Buciaei. - Skoro nova 4315 v Spodnji Šiški, z vrtom in praznim svetom, pripravna za večje podjetje. se prodan Več pove upravitelj, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 40, I. nadstropje. lepa in koristna Miklavževa darila in no ie znano najnižjih cenah dobite v modni trgovini peter Šterk Ljubljana, Stari trg št 18. Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek I* kakovosti ; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd. ter velika izbira najmodernejše kožuhovine. S/^T^^N QVproti luskinami »ilffiu^l IlIMDANJU Ulj bJ aanv ■habjvilJ naa ■ i VJ. B. vJ ^B 1, 1 jr^*-. HIVcuEftaorr a e. p#uet, •tt£vsHnat\3! BDrtfleriji :ADRIJA , Ljubi jaliaTjMgi ■HtScJenOurgova 5j a^jJatft.*V ■^aajnnnnnjpaB^^ »-v"-1.*^.,.. ^naanajp^^ Isce se izvetliona tens>* mo^ dobra prodajalka manufakturnega in špecerijskega blaga, vešča slovenskega in nemškega jeziki v govoru in pisavi. Plaća po dogovoru. Ponudbe na tvrdko Ivan RrtcSkovič, Semič, Dolenjsko. 1311 x Preoioo * izborni češki, ki prekaša vse druge vrste premoga tu, v velikih, srednjih ali manjSih kosih, se po izredno nizkih cenah odpošilja vsaka množina >a«onov Prodajna pisarna češkega premoga in briket'.. J. Pauiutt* Linhliana Kntra nI. <1av f-C NiZDZBUlSka isvsrovalna družba za livljei lllfalf bUlllUl&il .- Ravnateljstvo: Duna| I.f Asperanlatz I :: se priporoča za sklepanje zavarovanj za življenje, rente, doto, za zavarovanja za Čas vojaške s:u?be po najugodnejših pogojih ter najnižjih premijah. Immm glavica konce*! !e!? ISIO okoli 375 rnilijflijT. — Klone ksaraa »eti I91C Gtoli ftZ oilijoetv-Gener. zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Gradca L, Schmiedgasse 40, kjer srfijfo reelni, delani! sotmdniki vsak čas dobe dobre službe. s „L. B. 27" Maribor, poste restante. * hg*~ v Vodmatu (Ljublja- "^ ^^ na) z vrtom, priprav. II || se prodih, % |J| %M vitel j u Sv. Petra cesh £1V^W štev. 40, I. nadstr, P0#| —i.........i i ^fe ^1 ^^ 2 S & P° vse^ kombinacijah na poliubno število let. Istotako pia- v« £$ ip Ww | anp čanje starih dolgov in ziedinjenfe v novo posojilo rod mnog. |!1 P P p p£ S šm ngodneiSfnil pogoji. Diskretno in kulantno posredovanje. — ElilliiiH D°Pi si l(re^nd P^arno, €l;zabstna cesta 4. %p \£ ^a? I S £ w€. Pianienim froiafam 9rila