170
Nekaj od kmetijstva pri Kinezih.
Kinezje, od kterih smo že večkrat kaj povedali, obdelujejo svoje polja in njive večidel s svojimi rokami; nimajo ga pri kinctijstvi skorej druži ga orodja, kakor matike in lopate. Le prav po red-kama se v Kini drevo (plug) narajma, in če ga kje imajo, se ondi, kakor pri nas konji m voli, domača družina vanj vprega. Tega težkiga dela se morajo večidel ženske poprijeti, zato, ker so ženske v ti deželi od možkih le malo obrajtane.
Krav, volov in mezgov je po Kinežkim prav malo, hi če se ravno kje kak rep narajma, je tako
reven, de komaj kosti nosi. — Nimajo je ne paše, ne pašnikov; slab plevel, ki ga po njivah, zraven kolovozov in druzih potov po malim priraste, je vsa piča imenovane živine. V Kini je vsak kosčik zemlje z zernjem , nar več z laškim pšenam (raj-kam) obsejan. Ker Kinezje živine ne rede, jim tudi gnoja vseskozi primanjkuje, in napraviti si ga kaj, si neizrečeno veliko prizadevajo ; ravno zato se tudi povsod starčikov in otrok z jerbasi, cajnami in pletenicanu okrog hoditi vidi, v ktere razno troblji-no, blato in veliko druzih reči nevtrudama za gnoj nabirajo. Brivci brijejo in lasje strižejo dostikrat saind zato, de jim obriti in ostriženi lasje ostanejo, ktere skerbno naberajo, hranujejo in kmetovavcam za dober gnoj prodajajo, kteriga bolj čislajo, kakor gnoj od rogov, parkljev in kopit mnoge živine. De si pa kinežki brivci lahko veliko las napravijo, že iz tega lahko previdimo, ker si Kinezje celo glava, razun eniga veršička verh temena, obriti dajo. Po tem takim Kinežke glave njive in polja gnoje.
Poglavitni živež kmetovavcov v Kini so race in svinjsko meso. Race in svinje Kinezje narveč obrajtajo; zato, ker mislijo, de te živali aemlji nikakor ne škodjejo, ktera je po njih mislih samo za človeški prid vstvarjena, ne pa za druge živali, ktere zeliša jedo, in po tem takim zemeljske rast-ljine poškodvajo, kakor: ovce, krave m konji, kterih se nikjer ne vidi, razun po goratih krajih, kjer se kmetijstvo tako ne sponaša, kakor na ravnim polji.
Kinezje imajo poljedelstvo v neizrečeni časti. Vsako leto obhajajo 2±. dan druziga mesca velik praznik, pri kterim je tudi njih cesar s posebno radostjo pričijoč. Kakor je kinežki cesar za poljedelstvo ves vnet; ravno tako ima tudi cesarica z murvami in s vil opre j kam i, ktere deželi neizrečeno veliko koristi snujejo, nar veči veselje. Ta praznik se praznuje v devetim mescu.