Gospodarske stvari. Nekaj o gnojenji in guujilih. (Dalje.) Kakor toraj razvidimo, je naš niešani gnoj, kalerega sino brpz živine vkup spravili, več vreden. kakor pa eisto živinski. Se vp, da ga moraino pustiti tako dolgo ležati, da popolnoma razpade. Posebno saje, kakor tudi nekatere druge tvari bi včasih celo škodile, ako bi jih neposredno rasllinam dodali. V kupu pri vrenji se pa vse snovi premenijo kaj vgodno za rastlinsko brano. Za to pa moremo vse to na toliko široki, kakor visoki kup spraviti in za prinierno vlažnost skrbeti. Najbolje je z gnojnico polivati, vsled česar bo dobil gnoj še več hranilnih snovij, razun tega bode pa tudi hitreje razpadal, katero razpadanje je posledica vrveža. Pri tem se bode tudi nekoliko organskib snovij (med tem mogoče posebno pri nepriinernein ravnanji, dušca) razgubilo,' vsled česar se bode kup sicer nekoliko, mogoče za kaeib 30"/0 zmanjšal, toda basnive roči v sebi obranil. S takiin niešanim gnojern zamoremo pa najmanj dvakrat toliko pognojiti, dvakrat tolikim rastlinam vstreči, kakor pa z isto vtežno množjo živinskega gnoja. Se ve, da se ne bode gospodar" pri zbiranji snovij za tak gnoj ravnal ravno po gorenjib vtežnili delih, vse eno je pa dobro, da si pojedine dodane snovi zapisuje, da zamore potem tudi brez keinika dobroto svojega mešanega gnoja ceniti. Zato smo pa tudi v našem priineru navedli jednako povsod po 1000 viežnili delib, da zamore vsaki gnojilno vrednost enega odpadka proti druzemu primerjati. Po dobroti dodaino od tega potem več ali nianj vsaki trti, vsacemu drevesu, kakor nas v kraikem že sania skušnja nauči. Opomniti moranio, da je treba tak inešani gnoj večkrat. prekopavali, mešati in sicer ne samo, da se pojedine snovi bolje premešajo, temuč tudi, da vse snovi enakonierno razpadajo in da se plevelnib rastlin senip vniči. V sredini je najbol.j toplo, toraj tudi razpadanje najjače, med teni, ko je od strani bladneje, toraj snovi jako slabo ali celo nič ne razpadajo. Ako ni nain tak gnoj dovolj močen, zamoremo ene ali druge snovi veu dodati, da ga v pravo razmerje spraviino. Kolikor bolj močen je, kolikor več hranivib snovij ima, tolikanj ceneje nam bode delo gnojenja. V tem učnem slučaju, stala bi nas vožnja ali nošnja v vinograd okoli polovico manj, kakor od živinskega gnoja, kajti potrebu.jemo ga samo polovieo toliko za toliko rastlin, kakor od živinskega gnoja. " (Dalje prib.) Bučelno satovje. Kdor ima premične satnike v panju. lahko porabi praznO, snažno satovje in s tem prihrani bnčelain veliko dela. Prazno satovje se inora v zaprtih posodah žvepljati in skrbno braniti, sicer ga molji bitro vgonobijo. Posebne previdnosti je treba, kedar dodaješ panju prazne sate, na to, da mu ne priložiš od molja okuženih. Molj je vosku velik sovražnik, vgo"hobil je že marsikateri pan.j, in ker se v pajčino zaprede ne morejo inu bučele do živega. 1'razno satovje v panjn ne pušeaj nikoli prosto in žrela naj bodo vedno tako visoka, da le bučele lahko noter in ven letajo, sicer zlezejo tudi miši in neke velike veše v panj in delajo veliko škodo. 1'rav lahko se hranijo in na satnike prilepijo s pospbnim strojeni napravljene voščene srednje stene, na katere bučele rade celice delajo, in kar ,je najbolje, niorajo samo celice za delavke delati. Čudno je pri bučelab to, da dostikrat tretjino in šo več trotovih celic delajo, in znano je, da eem več ,je trotov, tern slabši bode panj in za vpleiiipnjpn.jp niatice je le pden sam Irol potreben. Ce imaš prazno trotovo satovje, dolagaj ga le v času najboljše paše in nikoli noveniu roju! F. P—k. Sejniovi. Dne 11. marcija v Mariboru. Dne 12. niarcija pri Sv. Juriji na južni železnici, ttv. Lovrenci na Dravskem polji, v Helnici in v Slov. Gradei. Dne 15. niareija v Arveži. Dne 16. marcija v Imenem (za svinje.) Dne 17. niarcija v Lembergu, v Podčelrtku in v Trbovljali. Dne 18. marcija pri Sv. Trojici v slov. gor. in v Poličanah (za svinje.)