Smi
Naloga Jugoslovanske armade je, da osvobodi našo domovino in sodeluje z ostalimi zavezniškimi armadami pri osvobajanju človeštva izvod fašističnega suženjstva.
/
Gcneralporočnik Arsa Jovanovič
Leto I. Štev. 15
M. Sobota, 6. maja 1945.
Cena—-50 P ali—'50 RM
Naglo napredovanje Jugoslovanske armade
na Hrvaškem
HrvaŠka Oubica je osvobojena - Sovražnikove iigube na podroiju Trsta in Reke tnaiajo okrog 24.000 vojakov in oficirjev
Vojno poročilo generalšfaba, 4. V. Na vsej fronti na Hrvaškem lomijo naše čete sovražnikov odpor in napredujejo proti zahodu.
V	smeri Posavja so naše čete zlomile sovražnikovo obrambo na desnem obrežju reke Hove in so v hitrem predoru proti zahodu zavzele in osvobodile Jasenovac, Banovo Jarugo in Garešnico. Razen tega je bilo osvobojeno večje število naseljenih krajev, med njimi Sigeci, Krajeva Velika, Biljenice in Kostanjevac.
V	dolini reke Une so naše čete na
j široki črti prekoračile reko Uno in osvobodile Hrvaško Dubico ter vodijo boje za Hrvaško Kostajnico, zad-I nje sovražnikovo oporišče v dolini Une. V teku je naglo napredovanje naših enot proti Sunji in Petrinji.
Naše čete so v srditih bojih za o-svoboditev Istre in Slovenskega Pri-morja prizadejale sovražniku občutne izgube. Po še nepopolnih podatkih znašajo sovražnikove izgube na področju Trsta okoli 12.000 ujetnikov, med katerimi se nahaja 35 višjih oficirjev. Veliko število mrtvih pa še ni
prešteto. Zaplenjeno in uničeno je preko 450 topov raznih kalibrov in potopljenih je 20 ladij, med njimi 10 s četami.
Vse pristaniške naprave v Trstu in Tržiču so padle nepoškovane v naše roke.
Na področju Reke je sovražnik po še nepopolnih podatkih imel 8000 mrtvih in 4000 ujetih vojakov in oficirjev.
Ogromne množine zaplenjenega in uničenega vojnega materiala še niso preštete.
Rdeža armada zavzela nove dele Mecklenburške in Brandenburške pokrajine
Ujetih je okros 50.000 Nemcev in zaplenjenih okros 300 letal Velieki berlinske policije v rokah sovjetskih iet
Moskva, 5. 5. — Sovjetske čete so severno od mesta Wittenberge na reki Labi zavzele večje število mest, med njimi Sternberg, Lübz, Parchim, Grabow in Spornitz. Tu je biio ujelih preko 22.000 nemških vojakov in oficirjev ter na letališčih zaplenjenih 240 nemških letal.
Južno od mesta Brandenburg na reki Havel, glavnega mesta Brandenburške pokrejine, so bila v bojih zavzeta mesta Beizig, Wiesenburg, Niomogk in Coswig. V bojih na tem delu fronte je bilo ujetih 23.700 nem-
ških vojakov in oficirjev ter na lt tališčih zaplenjenih 57 letal.
V predelih zahodnih Karpatov je Rde ča armada napredovala in zavzela mesto Vikštate-Vitkov ter več drugih večjih krajev. Tudi na fronti vzhodno od mesta Brna so dosegle, sovjetske čete znatne uspehe ter zavzele kraje Lužno, Jasenac, Vizovice, Slušovice, Luškovice, Kvasice in Zlobice.
Na vsej fronti je bilo uničenih in onesposobljenih 50 nemških tankov in motoriziranih topov.
Po naknadnih poročilih je ujeto tu" di vodstvo berlinske policije. Ujeti so-' šef berlinske policije general-poročnik Gerum, načelnik berlinske policije ge-nerai-major Heinburg, načelnik siraže Hitlerjeve pisarne SS-brigadni general Moncke, načelnik berlinskega sa-nitetskega garnizona general-major zdravniške službe Schreiber, vodja Rdečega križa mesta Berlina in pokrajine Brandenburg general-poročnik medicinske službe Breckenfeld in poveljnik 18. motorizirane divizije general-major Rauch.
Nenrika vojska v severnczapadni Hemčiji, na nizozemskem in Danskem je kapitulirala
Avstrijski mesti Salzburg in Insbruck ter ieiko mesto Placn so v amerlikih rokah Tudi Hitlerjevo letoviiCe Berchtesgaden Je padlo
Iz glavnega stana generala Eisen-howera. London, 4. ,maja: Nemške sile v severnozahodni Nemčiji, na Nizozemskem in Danskem, so brezpogojno kapitulirale. Kapitulacija je stopila v moč dne 4. maja. V njo sta vključena tudi otok Helgoland in Frizijška obala, ne pa Norveška.
Ravno lako je kapitulirala tudi po-
sadka avstrijskega mesta Sakburga
Hitlerjevo letovišče Berchtesgaden je zavzeto.
Tudi tirolsko me? to Innsbruck je v rokah ameriških čet. Rí dio Innsbruck že deluje pod zavezniško kontrolo. Cele 7. ameriške armade so zavzele Brennersko sedlo kr se združile s četami 5. rmeriške armade iz Italije.
■to:
Naš borbeni Trst
Trst, 2. maja. — Vest, da so enote Jugoslovanske armade osvobodile Trst, se je bliskovito razširila po vsej Sloveniji. Ko je uradno poročilo generalštaba Jugoslovanske armade potrdilo prve vesti, je vso Slovenijo prevzel val navdušenja. „Trst je naš! Trst je svoboden!" je šlo od ust do ust.
Na svobodnem teritoriju Slovenije je prišlo do spontanih manifestacij. V Slovenskem Primorju so se ljudje objemali in poljubovali ter jokali od sreče. Vzkliki naši Jugoslovanski armadi, njenemu genialnemu voditelju maršalu Titu, IV."jugoslovanski armadi, 9. primorskemu korpusu, našim brigadam, tankistom in arti-lercem so odmevali po vsem Slovenskem Primorju. Iz mnogih krajev je bilo poslanih mnogo pozdravnih telegramov in resolucij maršalu Titu, 9. korpusu, vladi
demokratične fedeiativne Jugoslavije in predsedništvu AVNOJ-a. Trst, ki je danés okrašen z jugoslovanskimi in italijanskimi zastavami s peterokrako zvezdo in po čigar ulicah vozijo s cvetjem opleteni jugoslovanski tanki, se je že davno pripravljal na veliki dan osvobojenja.
V poslednjem času so tudi oni Trža-čani, ki prej v narodno osvobodilnem gibanju niso sodelovali, spoznali, da srednje poti ni več. Pomagajo s hrano, z obleko, obutvijo in z denarnimi sredstvi. Vsi meščani Trsta so pisali parole po zidovih in razdeljevali letake. Najbolj se je izkazala slovenska in italijanska mladina. Sredi marca je mladina treh mestnih delov uspešno razdelila letake. To akcijo so organizirali okrožni odbor Zveze slovenske mladine in člani antifa-šistične italijanske mladine, ki so natiskali
Amerikansko napredovanje v smeri Linza napreduje, Amerikarci so oddaljeni le še 8 km od mesta.
Nemški feldmaršal von Kleist, bivši povel;nik ene izmed nemških armad-nih enot, se je predal četam 3. ameriške armade.
Na Ceškc slo\ aškem so ameriške čete zavzele mesto Plzon.
12.000 letakov. Pionirska grupa je sama na ulicah mesta Trsta razdelila 6.000 letakov. Celo ulice, kjer so se nahajale kvesture, so bile zasute z letaki. Mladina je po zidovih in izložbah nalepila množico slik maršala Tita, razdelila tisoče jugoslovanskih zastavic in napisala številne parole na vseh krajih. Italijanska antifa-šistična mladina je po vzoru jugoslovanske mladine zadajala vse do zadnjega časa nemškim osvajalcem in njihovim služabnikom težke udarce. V začetku aprila je 7ašgala nemško garažo, uničila 20 kamionov, 60 sodov nafte in benzina ter mnogo drugega vojnega materiala. Trst se je kljub najhujšemu terorju, mučenju in zlostavljanju boril za svobodo, ki mu jo je zdaj prinesla naša armada.
Vsi na fronto,
vse za fronto!
Harial Tito je ob priliki zavzetja Berlina čestital merialu Stalinu
„Vrhovnemu poveljniku Rdeče armade, maršalu Sovjetske zveze Stalinu :
V imenu Jugoslovanske armade in narodov Jugoslavije prisrčno pozdravljam veliko zmago slavne Rdeče armade, ki je zavzela Berlin in uničila ognjišče nemške fašistične napadalnosti.
Narodi Jugoslavije izrekajo svojo veliko zahvalnost sovjetskim borcem nepremagljive Rdeče armade in vam, velikemu snovalcu slavnih zmag nad našim sovražnikom.
Naj živi slavna in nepremagljiva Rdeča armada!
Beograd, 2. maja.
Maršal Jugoslavije Tito".
Novi Jugoslovanski poslanec v Združenih ameriških državah Stanoje Simič Je vierajpre dal poverilne listine ameri-fkemu predsedniku Trumanu
Washington, 3. maja. — Pri izročitvi poverilnih listin je ameriški predsednik Truman pozdravil našega poslanca Stanoja Simiča in je rekel: „Mi v Ameriki imamo stalno pred očmi junaško borbo, ki so jo vaši vojak' vodili skozi 4 leta za osvoboditev vaše lepe države.
Bodite prepričani, da je naša največja želja, da pomagamo narodom Jugoslavije iz vojnega opustošenja, ki ga je povzročila vojna, in da si zagotove v zboru svobodoljubnih in demokratičnih narodov mesto, ki jim pripada. Iz tega razloga sprejemam z največjim zadoščenjem vašo izjavo, da hočete delovati na utrjevanju prijateljstva med našimi narodi."
Proglas brigade „Trieste" italijanskim prebivalcem Trsta in Slovenskega Primorja
Trst, 3. maja. — Brigada Trieste, ki jo sestavljajo vojaki italijanske narodnosti in ki se bori pod poveljstvom Jugoslovanske armade, je izdala proglas na italijansko prebivalstvo mesta Trsta in Slovenskega Primorja, v katerem ga poziva, da sledi vzgledu bratov v severni Italiji in da se upre vsakemu poiskusu reakcije, ki bi lotela, da &e razbije enoten nastop demokratičnih Italijanov na strani slovenskega naroda.
„Enote vojaških sil obeh narodov", zaključuje proglas, „bodo očistile Slovensko Primőrje od fašizma. V boj za resnično demokracijo Slovenskega Primorja in italijanskega naroda!"
Glavno poveljstvo zaveznikov je pozvalo avstrijski narod, da pre-prepreči zlostavljanje vojnih in političnih ujetnikov. Kdor bo kaj takega delal, bo odgovarjal pred sodiščem. Preprečiti mora tudi nesmiselno uničevanje, ki ga izvršujejo nacisti. Z obdelovanjem zemlje si morajo sami preskrbeti potrebno prehrano.
Predsednik Zedinjenih držav Trumen je izjavil, da je dobil poročilo, da je Hitler zares mrtev. Zatrdil je da je prepričan o točnosti te vesti.
Gradiščansko - vez med južnimi in severnimi Slovani
Nad 80.000 gradiščanskih Hrvatov je ostalo po svetovni vojni v okviru Avstrije in Madžarske. Vendar nam gore, reke, naselja in priimki kličejo ob vsakem koraku v spomin, da stopamo po slovanski zemlji gradiščanskih Hrvatov. Gradiščanska ni samo slovanska severno od Rabe, temveč tja do Bratislave, od Rabe in rabskih gričev preko vzhodnega predela Panonske ►nižine tja do prijaznih zelenih slovaških hribov.
Gradiščanski Hrvatje vežejo južne in severne Slovane. Ta vei gre iz Porabja, kjer se začenjajo prve hrvaške vasi, tja do slovaške prestolnice Bratislave. Po svetovni vojni se je češka delegacija, pod vodstvom dr. Beneša, mnogo trudila, da bi se preko ozemlja gradiščanskih Hrvatov napravil koridor, to je spojitev med Češkoslovaško in Jugoslavijo, kar pa ni uspelo.
Večji del tega ozemlja je v Avstriji, v gradiščanski pokrajini (Burgenland). Le skrajni vzhodni rob okoli Körmenda, Kiseka ih Šoprona pripada Madžarski. Na skrajnem severu pa leži še nekaj vasi že v Češkoslovaški. Domovina gradiščanskih Hrvatov je v velikem delu z griči posejana, valovita pokrajina, kajti na njeno ozemlje segajo poslednji izrastki Alp, ki se na vzhodu porazgube v širnem Panonskem nižavju. Prvi nižinski svet se razprostira samo okoli obširnega, a plitvega Nežiderskega jezera.
Pred 400 leti, ko je bil velik del hrvaške zemlje pod krvavim turškim terorjem, so se preselili ti Hrvatje na Gradiščansko. Glavno priseljevanje Hrvatov se je izvršilo v letih 1533 do 1545. Doseljenci so bili večinoma iz Hrvaškega Primorja, a tudi iz drugih krajev.Hrvaške :> Otočca, Karlovca, Jaške, Koprivnice, Ko-stajnice ter Velike pri Požegi in Stenjič-njaka pri Petrinji. Po govoru so bili večinoma ikavci in čakavci. V cerkvi so rabili glagolico in so poznali tudi-cirilico. Najdalje se je ohranila glagolica v cerkvi v Kis Martonu in Malistrofu.
Po avstrijski uradni statistiki iz leta 1923 so bivali Hrvatje na Gradiščanskem v 240 vaseh. V 56 vaseh so tvorili večino. Vsega skupaj so našteli 42.011 Hrvatov in 403 Slovencev. Po spisu, ki ga je objavil župnik Martin Meršič v „Naših novinah" iz leta 1921 pa je število skoro za 50 o/0 večje. Po zanesljivih podatkih, ki jih je on nabral, znaša število vseh gradiščanskih Hrvatov v Avstriji in na Madžarskem do 80.000.
Gradiščanski Hrvatje še živijo in ne klonejo. Oni nočejo umreti, saj narod, ki je rodil pesnika Mate Miloradiča, pisatelja Lovreca Bogoviča, Martina Meršiča, ima v sebi toliko duševne sile, da je* neminljiv. Tudi dobo Hitlerjeve in Hortyjeve tiranije so Hrvati prestali, a to tem lažje, ker so vedeli, da čuti z njimi vsa mogočna slovanska družina, da vedno mislita na nje hrvaška in slovenska borbena mladina in vsa na novo preporojena demokratična federativna Jugoslavija.
Tudi za gradiščanske Hrvate se je z nasilno združitvijo Avstrije z Nemčijo začel najradikalnejši in najbrutalnejši raž-narodovalni boj. Od vseh hrvaških šol, ki so obstojale še v Avstriji, ni danes niti ene več. Hrvaške šole, ki so za Avstrije še obstojale, so bile v Nemčiji obsojene na postopno smrt. Postopoma so se namreč od, prvega razreda navzgor zapirali hrvaški razredi in nadomeščali z nemškimi.
Toda fašističnemu režimu ne zadostuje, da govori otrok v šoli izključno nemški in da se ne sme nikjer učiti pisati in citati materinega jezika; Fašisti si hočejo docela osvojiti otroka, ki ga je rodila slovanska mati. Zato ne sme biti otrok niti izven šole pod vplivom doma. Že s tretjim letom mora v nemški otroški vrtec. S takimi vrtci so naravnost prepredli vso deželo. Gorje staršem, ki ne bi pošiljali svojih otrok v te raznarodovalnice. Javni
in zasebni nastavljena' bi bili ob službo, trgovci in obrtniki bi izgubili trgovske in obrtniške pravice. Posestniki ne bi bili varni svojega imetja.
Nič boljše niso bile razmere zá-Hrvate na Madžarskem. Tudi tu so jih Hoityjev režim in njegovi žandarji nasilno preganjali, .raznarodovali ter kričali, Ada ' ohi niso Hrvatje in nimajo nič skupnega S Hrvati v Jugoslaviji.
Prihod Madžarov v Panonsko nižavje in nemška ekspanzija v vzhodnih Alpah
sta sicer močno skrčili ozemlje, kjer so prebivali naši rojaki, nista pa mogli pretrgati teritorialne zveze med severnimi in južnimi Slovani. Rabski Slovenci, ki segajo do Monoštra in gradiščanski Hrvatje, ki prebivajo v nepretrgani verigi od Monoštra ob Rabi do Bratislave ob Donavi, so naraven most med nami in Slovaki, med Jugoslavijo in Češkoslovaško.
Zato je potrebno, da ravno zdaj z večjim zanimanjem sledimo kulturnemu in narodnemu razvoju naših najsevernejših sonarodnjakov, posebno zdaj, ko z orožjem in delom ustvarjamo novo demokratično federativno Jugoslavijo!
Jože Maučec
..
Pišejo nam •..
Dopis iz Gornje Lendave. Od prihoda bratske ruske vojske smo imeli polne roke dela. Ranjencem smo dnevno dobavljali do 40 litrov mleka, 60. kom. jajc, kislico, čebulo, kislo zelje itd. ter vino. Darovali smo 75 zglavnikov, mnogo rjuh in druge posteljine, nad 100 krožnikov, okrog 90 skodelc za kavo, istotoli-ko kozarcev. Dnevno smo poslali od 75 do 100 delavcev in delavk, poleg tega še strokovne delavce. Na razpolago smo dajali prevozna sredstva. Nad teden, dni smo že evakuirani, kar naše delo v skrajni meri otežkoča, vkljub temu smo v tem času izvršili vse, kar je ruska komanda zahtevala od nas. Izvršili priprave zä mobilizacijo v Jugoslovansko armado, popis prebivalstva, nabrali za tiskovni sklad 1384 P. in 30 RM.
Proslavo 1. maja v Puconcih smo
slovesno proslavili, saj §je bil ; letošnji k maj prvi svobodni praznik delovnega ljudstva. Vsa vas je praznovala skupno s krasnoarmejci. Vaščani so morali pogledati v gozdu „pravo mesto, z vilami, trgi ln širokimi ulicami? in zaplesati z ruskimi brati. Krajevni Odbor OF in mladinci pa so povabili nad 50 krasnoarmej-cev na miting v Mladinski dóm, kjer so jih pogostili. Med visokimi gosti nas je počastil s svojim obiskom polkovnik Bo: risov, ki je bil za prvi maj nagrajen z odlikovanjem Suvorova;Il. reda. Pozdravni nagovor polkovnika Borisova smo prekinjali z vzkliki maršalu Stalinu, Rdeči in Jugoslovanski armadi ter novi in svobodni Jugoslaviji.
Mladina iz Dolnje Lendave je v zadnjem tednu že drugi! obiskala ranjence. Bili so zelo veseli naše mladine, ki je osvoboditelje obsipala s cvetlicami in jih obdarovala. Pri odhodu je mladina trdno obljubila, da jih v prihodnjem tednu zo' pet obišče.	__ ^
Majhna vasica Žeti nei, ki je nad 20 let stokala pod nemškim režimom, je zbrala za tiskovni sklad 500 P, za našo vojsko 1750 RM, za ranjence pa 500 P, 20 kg masti in 50 jajc.
Iz Dravskega Središča. Tudi iz osvobojenega Drav. Središča in Obriša smo
dobili poročilo o delu mladine. Že pred osvoboditvijo so imeli obriški vaščani pripravljenih 25 slovenskih zastav. Na dan j osvoboditve so jih izobesili skupaj s sov-I jetskimi. Prvega maja so okrasili vaščani hiše s cvetjem in postavili slavoloke. Sre diske mladinke so očistile občinske prostore, za ranjence pa nabrale 150 jajc. Večina deklet se je javila prostovoljno za pomožno službo v bolnici.
„Dohányáruda." Pred dnevi sem potoval iz severnega Prekmurja proti Murski Soboti. Živimo v času, ko je uho navajeno vse slišati in oko vse videti. Poleg jugoslovanskih in sovjetskih zastáv yidi človek razne napise po zidovih, ki so vsi izraz že dolgo in težko pričakovane svobode. Skoro v vsaki tudi najbolj zakotni vasi vidimo mlade in stare s partizanskimi kapami, kar je zunanji — vidni znak naše skupnosti in zavednosti; da smo začeli popolnoma novo in srečnejšo dobo življenja. Poleglega pase še najdejo tu pa tam ranice po naših vaseh in krajih. Na mnogih mestih se vidijo še razni madžarski napisi kakor: „Dohányáruda" itd. Če vidim takle madžarski napis, morem verjeti, da več niso gospodarji na'ega Prekmurja različni madžarski in madžaronski nadu-teži in aristokráti. Čakam, da se bo1 Vsak moment prikazal kakšen do ostrine zlikan „škric", ki bo fraziral v neskončnost in me na kraju vrgel skozi vrata, ker sem ga namesto visokorodnega imenoval plemenitega. — Torej so ljudje, ki namenoma puščajo takšne napise. Z njimi je treba postopati tako, da občutijo, da so minuli časi, ko so si isti s svojo hlapčevsko in suženjsko podložnostjo pridobili pri madžarskih „škricih" toliko milosti, da so lahko mučili pošteno slovensko ljudstvo, ki ni hotelo zatajiti svojega materinskega jezika.
Salovci so prostovoljno dali za vojsko 97 kg moke, 1.400 kg krompirja, 12 kg masti, 200 jajc, 30 kg pšenice, 142 kg žita, 75 kg koruze 125 kg sena, 400 kg slame in 142 kg fižola.
Tudi mladinke na Hotizi pridno delajo. Mladinke na Hotizi so se organizirale in napravile nabiralno akcijo za

/AH VAI. A
Vsem, ki so nam ob bridki uri izgube naše preljube žene, mamice, stare mame, sestre, tete, svakinje in sorod niče
KUKEL G1ZELE
stali ob strani z iskrenimi- izrazi sočutja in sožalja, vsem, ki so darovali vence in cvetje, duhovščini in vsem znancem izrekamo iskreno zalivalo.
M. Sobota, 4. maja 1945. Žalujoča družina Kukel-Sraka.
ruske ranjence. Nabrale so: 152 kg krompirja, 36 kg moke, 7 kgmasti, 7 kg maka,
1 ii\ pol kg orehov in 300 komadov jajc. Ža kongres ZSM pa 1017 P. Očistile so šolo in tako pripravile prostore za pouk. Žal, da se zaradi zapore vasi (tifus) ne morejo udeleževati mitingov, kar bi tako rade. Kljub temu, da je bila naša vas precej poškodovana vsled topovskega obstreljevanja, so tudi ljudje radi darovali za našo vojsko. Nabrale so: 262 kg fižola, 112 kg pšenice, 156 kg rži in 19 kg masti. V našo vojsko se je jovilo 74 mladincev.
Tudi državni uslužbenci v M. Soboti so vstopili v enotni sindikat. V petek 4. 5-. so se zbrali v prostorih Delavskega doma državni uslužbenci, ki so zaposleni kot nameščenci in delavci po raznih podjetjih in delavnicah in si ustanovili svojo podružnico Zveze intelektualnih delavcev in državnih uslužbencev. Po referatih in diskusiji so bili soglasno 'izvoljeni v odbor sledeči tovariši : Kikec Viktor, Kalamar Ludvik, Cör Franc, Ščan-čar Anica, Skalar Ivica, Jug Jože, in Korp-IIik Ferdinand, ki bo tildi zastopnik v Krajevnem medstrokovnem svetu. Ob vzkli-kanju maršalu Titu in náii Vojski, Rdeči armadi ter narodni vladi je tovariš Kerec zaključil lepo uspelo zborovanje.
Konzumna zadruga delavcev in nameščencev r. z. z.; o. j. v^ M. Soboti bo vpisovala člane počenši od ponedeljka 7. V. do vključno srede 9. t. m. in sicer vsak dan od 8—12 in 15—18 v zadružni hiši, Zvezna ul. št. 4. Pristopnina znaša 10 P, začasni zadružni delež pa 150 P, ki se lahko vplača tudi v desetih mesečnih obrokih. Vpišejo se naj tudi vsi bivši člani Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v M. Soboti, ki želijo postati člani nove zadruge, dasi jim pristopnine in deleža ni treba vplačati. V dokaz, da so vplačali cel zadružni delež v prejšnji zadrugi, morajo predložiti člansko knjižico, če pa je nimajo, morata podpisati dve priči, da jamčita za resničnost navedb. — Pripravljalni odbor.
Vanča vas je dala za tisk. sklad 751 P. in dala sovjetskim ranjencem 20 kg moke, 140 jajc in 2 kg olja.
V prihodnjih številkah poročil o proslavah 1. maja ne bomo več objavljali.

„ Tovor/s, poglej, naši so v Trstu !u
S KOLESOM PO RABSKI DOLINI

S kolesom sem se vozil po Goričkem, pO dolinah in gričih..med borovci in brezami in obdelanimi polji. V Rabsko dolino!, Obiskat prebujeni košček slovenske zemlje! Sonete se je bližalo poldnevu, ko sem zavozil na tlakovane monoštrske ulice. Počasi sem vozi! po tlaku ler ogledoval hiše. Kar opazim, da se vije sredi mesta orjaška jugoslovanska zastava, dalje od nje še ena in v ulici na levo še ena. Po stenah vise lepaki s parolami, na dveh hišah so izstavili sliko maršala Tita. Na glavnem trgu je zbrana množica k prvomajskemu slavju. Stopim tja in opazujem. Pravkar Se je pojavil na govorniškem cdru Slovenec, monoštrski domačin. Komaj sem ga spoznal. Da, s tovarišem Kerecom sem se že pred dverrii leti srečal na Ogrskem. Ko me je takrat slišal gov.oriti slovenski, je kar pristopil k m.eiji in. ponosno dejal: „Tudi jaz sem Slovenec, iz Monoštra sem doma, pa ne bo več dolgo, ko bomo mi in svobodni, vsi združeni v Jugoslaviji." O, da si videl
obraze kmetov, kako so ga napeto poslušali' kako so pritrjevali govorniku, ko je omenjal Jugoslovansko armado, Jugoslavijo in maršala Tita!
Lepo, zelo lepo jc minil dan v slovenskem Monoštru. Zvečer smo se zbrali pri našem monoštrskem tovarišu in prepevali. Tovariši so se-razšli, sam se ostal pri tej zavedni družini. Ze ves večer sem opažal, da me hoče desetletno dekletce Elica nekaj vprašati. Končno me le potegne za rokav: — Kaj pomeni „junaška", prepevali ste to? — Kako je zažarelo iz Elice, ko je zvedela, kaj je junaška Slovenija; ki si je vprav z junaštvom priborila svojo svobodo. — Kaj pa v slovenske šole bom lahko hodila? — „Seveda boš, še v Ljubljano in Beograd, če boš hotela." Sedaj je njeno navdušenje doseglo višek. Tekala je po sobi in vsakomur razkladala, kako ■ je vesela, da bo lahko videla naša mesta, da se bo : lahko učila slovenččine, svojega materinskega jezika.
Drugi dan sem krenil jiaprej. V Slovenski vasi me je prijetno presenetil slavolok z napisom: Živela Titova Jugoslavija! Tudi v tej vasi so izobesili jugoslovansko zastavo. Potoval sem dalje po Rabski dolini, srečeval slovenske kmete, jih povprašal o vremenu, pa so šli kar preko tega, za to se niso niti zmenili. „Kdaj pridejo jugoslovanske čete, mi
fimo vendar Slovenci, težko vas že čakamo, ne pozabite nas!" Tako govorijo po vseh vaseh v Porabju.
! Pol me je zanesla v Gorenji Senik. Ustavil Sem se pri mlinu in poprosil vode. Pa priteče mlinar, še veš prašen od moke, z „Novim časom" v roki, in mi pokaže: „Tovariš, vidiš, poglej, naše čete so v Trstu in Gorici!" Naši bratjè 'na najsevernejšem koncu slovenskega ozemlja čutijo in dihajo z vsem slovenskim narodom in z novo Jugoslavijo. Bili so zasužnjeni celo tisočletje in srca po-rabskih Slovencev kipe od radosti, da so že osvobojeni primorski bratje, oni. ki so še nedavno delili s porabskimi Slovenci isto žalostno usodo. Vsi si želijo tja, kamor spadajo, tja. kjer si bodo prosto volili postavo, želijo si v slovensko jn jugoslovansko skupnost.
Zivko Zobec.