245 Letnik 43 (2020), št. 1 membni drugi pr azniki (pano št . 9: »Novi prazniki« ), pr ejšnji so vr ažniki so postali cenjeni prijat elji (pano št . 10: »Triumfalni sprejem regenta Aleksan- dra v Sloveniji« ), zamenjal i so se drža vni simboli, namest o nemščine je prišla cirilica (pano št . 12: »Jezikovni (pre)boj« ), u v edena je bila no v a v aluta (pano št . 13: »Od krone do dinarja« ), ki se je dok ončno u v elja vila šele leta 1923. Na v adni ljudje, ki so štiri leta trpeli v ojne str ahot e, so se mor ali čez noč prila - goditi v sem t em spr emembam. Nemci v ja vni upr a vi in na sodiščih so izgubljali službe. P ono vno so se poja vili d v ojezični napisi, t okr at v k ombinaciji s sr bščino (in ciri lico), ki je postala učni pr edmet . V ojni je sledila gospodarsk a kriza, po - manjk anje moških delo vnih moči, upadla je r odnost , sodno je bilo tr eba ur editi status pogr ešanih, dedo v anje pr emoženja padlih in umr lih v v ojni t er poskr beti za njiho v e v do v e in sir ot e ... R azsta v a se k onča z let om 1920, k o sta R apalsk a po - godba in k or oški plebiscit dok ončno ur edila meje no v e drža v e Kr alje vine SHS. V se t o so želele, in t o jim je tudi uspelo, pr edsta viti a vt orice r azsta v e, t o - kr at spet same ar hi vistk e. Ar hi v sk o gr adi v o ponuja št e vilne dok aze, tr eba g a je skr bno pr eg ledati, izbr ati najbolj po v edne in r epr ezentati vne primer k e, ki mo - r ajo bit i tudi na pog led zanimi vi. Delo ni bilo lahk o in ni bilo opr a v ljeno hitr o. V endar je bila r azsta v a »Slo v enci, začenjajo se no vi časi (1918–1920)« spet pr e - sežek. Oblik o v anje r azsta v e in k atalog a je pr e vzela g a. Bar bar a Bog ataj K ok alj, ki je oblik o v ala že pr ejšnjo r azsta v o. Katalog je s s v ojimi kr atkimi besedili, ki sodijo k posameznim r azsta vnim panojem, in slik o vit o dodatno opr emo izje - mno zanimi v o in poučno br anje. K er naklada (500 izv od o v) ne zagota v lja, da jo pridobijo v se ja vne knjižnice in poleg njih tudi šolsk e, sta k atalog a prv e in druge r azsta v e dost opna tudi v di gitalni obliki na spletu, kmalu se jima bo pridružil tudi k atalog tr etje. P osebej za osno vno- in sr ednješolski pouk zgodo vine bi bil k atalog dobr odošel učni pripomoček. Br ez pr etir a v anja lahk o r ečemo, da tak šni izdelki višajo standar de ar hi - v skim r azsta v am in ar hi v sk emu delu nasploh, na drugi str ani pa obr a vna v ano t emo in str ok o vno delo približajo širši ja vnosti. Da t o niso le flosk ule, dok azuje tudi pot , ki jo je r azsta v a doslej že opr a vila: iz Ljubljane pr ek o Šk ofje Lok e, Idri - je, Kr anjsk e Gor e, Log at ca, No v eg a mesta, Semiča, Kr anja, K opr a in Železnik o v bo v prihodnji h mesecih gost o v ala še v Stični in v erjetno tudi v Zagr ebu, k amor jo je po v abilo društv o Slo v ence v na Hrv ašk em. P o izk ušnjah pr ejšnjih d v eh r az - sta v se znajo tudi v prihodnjih letih najti ustano v e in pr ost ori, ki bodo r azsta v o z v eseljem pr edsta vili s v ojemu občinstvu. T ak je bil primer P ar k a v ojašk e zgo - do vine Pi v k a z r azsta v o » V zaledju sošk e fr ont e«. Ob t em še namig: primerno in zanimi v o, v t eh časih pa sk or aj nujno je r azsta v o prik azati k ot multimedijsk o int er akti vno pr edsta vit e v , na k ar se a vt o - rice že pripr a v ljajo. T udi po v eza v a v seh tr eh r azsta v bi bila dobr odošla, tak o za spletne obisk o v alce k ot za pedagošk o delo v ar hi vih in na šolah. Za v se pr et ekl o in prihodnj e delo v po v eza vi z ar hi v skimi r azsta v ami ob 100-letnici prv e s v et o vne v ojne zat o a vt oricam iskr eno čestitamo. Nataša Budna K odrič TVT Boris Kidrič Maribor, Ob progi in za progo, 1863–2009 Na začetk u leta 2020 je P okr ajinski ar hi v Maribor v r azsta višču Ar chi vum odpr l no v o r azsta v o iz serije pr edsta vit e v ar hi v sk eg a gr adi v a mariborsk eg a go - spodarstv a, ki g a hr ani P okr ajinski ar hi v Maribor . Ob r azsta vi je izšla tudi publi - k acija z naslo v om TVT T o v arna v ozil in t oplotne t ehnik e Boris Kidrič Maribor , ki na 80 str aneh prinaša zgodo vino in r azv oj podjetja od njego v eg a nastank a do 246 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions st ečaja. A vt or ica r azsta v e in publik acije je ar hi - v sk a s v et o v alk a mag. Nina Gost enčnik. Med št e vilnimi podjetji, ki so Mariboru pu - stila neizbrisen pečat , je zagot o v o tudi podjetje TVT Boris Kidrič Maribor . T ak šen nazi v je podje - tje pridobilo leta 1977, njego v a zgodo vina pa je star ejša za v eč k ot st o let . Že leta 1863 so namr eč v Mariboru začele obr at o v ati dela vnice Južne železnice, ki so skr bele za popr a vilo železniških v ozil na stik u pr oge Maribor–Dunaj in Maribor– T rst . Že leta 18 80 je bilo v dela vnicah zaposlenih v eč k ot tisoč ljudi. Med obema v ojnama je upr a - v o pr e vzela upr a v a Jugoslo v anskih drža vnih že - leznic, št e vilo zaposlenih pa se je po vzpelo nad 2.000. P o k oncu druge s v et o vne v ojne, leta 1947, je bila z odločbo Ministrstv a za pr omet ustano - v ljena Dela vnica železniških v ozil Maribor , ki se je že leta 1958 pr eimeno v ala v T o v arno železniških v ozil Boris Kidrič Maribor . P odjetje je na višk u, leta 19 81, zaposlo v alo k ar v eč k ot 3.000 ljudi, ki so izpo lnje v al i začrtan pr oiz v odni pr ogr am pod - jetja: in v estici jsk o vzdrže v anje in izdela v o no vih tirnih v ozil, pr oizv odnjo t oplo v odnih k otlo v in k omponent za t oplotni pr ogr am t er pr oizv odnjo agr eg at o v in k omponent za cestna v ozila. Pr ost or nek danje t o v arne TVT Boris Kidrič Maribor je tak o že od sr ede 19. st oletja pr edsta - v ljal cono, v k at eri so pr e v lado v ale dela vnice in ki je zr calila sk ok o vit industrijski r azv oj mesta. 130 let k asneje, kmalu po osamos v ojitvi Slo v enije, se je podjetje zlomilo. Na njego vi lok aciji je v 90. letih 20. st oletja nastalo v eč manjših podjetij. Še danes ima k omplek s izr azit o industrijski značaj. P oleg industrijsk eg a dela podjetja pa so dela vnice pustile v Mariboru še najstar ejše dela - v sk o naselje v Slo v eniji, Železničarsk o k olonijo, s k at er o je podjetje začelo r eše v ati stano v anjsk e t eža v e s v ojih zaposlenih. Danes je k olonija edin - stv en k ulturno -zgodo vinski in etnološki spome - nik in je od leta 1987 r azg la šena za ur banistični spomenik I. k at egorije. P okr ajinski ar hi v Maribor je r edno pr e vze - mal ar hi v sk o gr adi v o podje tja v hr ambo že od leta 19 88, zadnja pr edaja ar hi v sk eg a gr adi v a pa je bila izv eden a leta 2019, k o je s v ojo dok umen - tacijo pr edalo še podjetje Lentherm d. o. o., ki je leta 2016 šlo v st ečaj. V ar hi vu tak o hr animo k ar 719 ar hi v skih šk at el gr adi v a, ki izpričuje zgodo - vino, r azv oj in deja vnost podjetja. Pričujoča pu - blik acija in r azsta v a sta nastali na osno vi ohr a - njeneg a gr adi v a. R azsta v a je začela nastajati s pozi v om nek - danjim zaposlenim, naj za r azsta v o prispe v ajo s v oje dok ument e in f ot ogr afije, ki jih mor ebiti še hr anijo doma. Hkr ati jih je ar hi v zapr osil tudi za 247 Letnik 43 (2020), št. 1 identificir anje ljudi in dogod k o v na f ot ogr afijah, ki so ohr anjene v f ondu, v endar niso opisane. R azsta v a in publik acija sta r azdeljeni na v eč sklopo v: 1. Dela vnice Južne železnice 2. Železničarsk a k olonija 3. T o v arna železniških v ozil Boris Kidrič Maribor 4. T o v arna v ozil in t oplotne t ehnik e Boris Kidrič 5. TVT No v a d. o. o. 6. R azv oj pr oizv odo v 7. Izobr aže v anje k adr o v 8. Industrijsk o g asilsk o društv o 9. K ulturna deja vnost 10. Športna r ekr eacija 11. Čolnarna TVT Boris Kidrič 12. Železničarski dom 13. Letni oddih dela v ce v 14. Krv odajalstv o 15. A vt o-mot o društv o Boris Kidrič P oleg t eh je v publik aciji še u v odno besedilo a vt orice r azsta v e in nek da - njeg a ur ednik a t o v arnišk eg a g lasila gospoda Zmag a Gomzija, ki je podal s v oj osebni pog led in izk ušnjo dela v t o v arni. V publik aciji in na r azsta vi je pr edsta - v ljenih v eč k ot 200 k oso v slik o vneg a gr adi v a, ki je po sklopih r azpor ejeno na 20 panojih. P oleg t eh je r azsta v ljeneg a tudi nek aj originalneg a ar hi v sk eg a gr adi v a. R azsta v a je zasno v ana tudi int er akti vno, saj so bili nek danji zaposleni po - v abljeni, da ob obisk u r azsta v e na panoje ob f ot ogr afijah pripišejo imena pr epo - znanih sodela v ce v , kr aje v , do godk o v ali izdelk o v . Publik acija je bila izdana v 210 izv odih, zar adi omejit e v v času pandemije pa je obja v ljena tudi spletna izdaja, ki je doseg lji v a na naslo vu: http://www .pok ar h-mb.si/si/s/341/tvt-boris-kidric. html . mag. Nina Gost enčnik Anton Brcko – Selko Dragar: pozabljeni muzik: 1911–1939 Monogr afija: Andr ej Marinčič No v a Gorica: P okr ajinski ar hi v v No vi Gorici, 2019, 152 str ani. A vt orica r azsta v e: Iv ank a Uršič Oblik o v anje r azsta vnih panoje v: Erik Pr egelj Ob 80. obletni ci smrti v Osek u v Vipa v ski dolini r ojeneg a skladat elja An - t ona Br ck a je P okr ajinski ar hi v v No vi Gorici finančno podpr l in izdal mono - gr afijo muzik olog a Andr eja Marinčiča z naslo v om Ant on Br ck o – Selk o Dr ag ar , P ozabljeni muzik (1911–1939). Pr edsta vit e v knjige v domu kr ajano v v Osek u, okt obr a 2019, je bila nadgr ajena z r azsta v o a vt orice Iv ank e Uršič, ar hi vistk e P o - kr ajinsk eg a ar hi v a v No vi Gorici. Monogr afija, ki je sicer osno v ana na a vt orje vi diplomski nalogi, je r azde - ljena na tri pog la vja: Br ck o v čas in pr ost or , Br ck o v o ži v ljenje t er Glasbena ustv ar - jalnost . T o vrstni v sebinski r azdelitvi na desetih panojih sledi tudi r azsta v a. Zelo zanimi v je vpog led v čas in pr ost or , v k at er em je umetnik ustv arjal. Br ck o v a naj - zgodnejša otr ošk a leta je zaznamo v ala prv a s v et o vna v ojna, šolsk a leta v Gori - ci, K opru in Zadru pa italijansk a zasedba Primorsk e t er st opnje v anje f ašistične r epr esije. Ob t em je r azsta v a pr edsta vila tudi ključne osebe, ki so spr emljale