w-«*tnins plačana v gotovini.
L. VI,, Št« 4 (»Jutro" XIII., št. 30 a)
LDravulštvo. Ljubljaua, Koafljeva
ulica 5. - Telefon 61 3122. 3123, 3124 8125. 3126. InsBratni oddelek: Ljubljana, 6eleo» buriva uL - TeL 3492 hi 2402. Pidružniea Maribor: Aleksandrova trtsta SI 13 - Telefon St 2455. Podružnica Celje: Korenov* ulica
St 1 — Telefon St 190. Podložni 6.* Jesenice: pri kolodvor« St. Io0
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta St 42 podružnica Trbovlje: ▼ hiši dr. Baunv
ijartnerja
rssnaHaBnaBOBi
Ljubljana, ponedeljek 25. januarja 193Ž
Cena 2 Dif
Ponedeljska izdaja
Ponedeljska izdaja »Jutra« tshaja vsak
I iedeljek ejutraj. - Naroča M posebej in velja po pošti prej** mana 4 Din, po razna&alrih d*» t stavljena 5 Din mesečno.
OredniStvo: Ljubljana: Knafljeva olica 5. Telef«!
St 3122. 3123. 8124. 8125 in 312». Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon St 2440 (ponoči 2568). Celje: Kocenova oL & Telefon It 180
Rokopisi se ne vračaja — Oglasi p* tarifa
ITALIJA PROTI FRANCIJI
Fašistični načrt o zvezi med Italijo, Nemčijo in Anglijo, s katero
naj bi se izolirala Francija
Wm, 24. ianuarja. s. »Lavoro Fascl-sta« objavlja sedaj zaradi nemožnosti takojšnje rešitve reparacijskega problema predlog o izolaciji Francije. Med drugim pravi, da postaja svetovni gospodarski položaj, zaradi katerega trpi že dalje časa vse človeštvo, z vsako uro neznosnejši. V tem položaju zahteva Francija od Nemčije, naj plačuje dalje reparacije, čeprav tega ne more in nima razen tega zaradi carinskih ovir nobene možnosti zaslužka. Francija je ostala s svojimi naziranji osamljena in je pravi nesmisel, kar danes obvladuje francosko politiko. Fašistični list zatrju-fe, da sedaj ni več mogoče izgubljati časa in da je treba takoj prijeti za delo. Dasi se mora sporazum med Italijo, Anglijo in Nemčijo označiti kot nenara-\en, se vendar ne sme pozabiti, da se ^cdai ne spoštujejo niti temeljne človečke pravice. V zaključku pravi list, da moralo države delati sedaj same in izolirati Francijo. Ta članek je Izzval v pomičnih krogih prestolnice živahne komentarje in ga je treba smatrati kot od-b »ega za bodočo fašistično politiko.
rancija še vedno nudi Italiji roko
24. januarja. AA. »Le Journal« . članek levičarskega republikan-:dnega poslanca Ravmonda Pase je vrnil s svojega potovanja ki opisuje v svojem članku olucije francosko-italijanskih odri' -	icd drugim pravi:
Za	. danje krize je dolžnost Fran-
' j?..	.a število svojih prijateljev
inc;	Med narodi 'd so francoski
sosedi, je narod, ki nam je po geografski legi in po plemenu zelo blizu. Zato ne bi smeli obstojati motni odnošaji med Francijo in sorodnim latinskim narodom. Neugodno bi bilo naštevati odgovornost za te odnošaje, ki jo imata obe strani, temveč bi morali vso svojo oozornost obrniti na bodočnost. Vračajoč se z nedavnega potovanja po Italiji, kjer sem imel priliko razgovarjati se z vodilnimi osebami in velikim številom drugih ljudi.-sem si pridobil globoko prepričanje, da so naši preko-alpski sosedi popolnoma pripravljeni pozabiti na vse neugodne predsodke o Franciji in nam lojalno v du.hu iskrenega sodelovanja podati roke. Ne bi pojx»lnoma izvršil svoje dolžnosti, če ne bi dodal, da sem potrdilo za tako prijateljsko razpoloženje dobil iz ust one osebe, do katere mi je stalo, da se ji približam v namenu izvedeti željo onega, ki ima prvo besedo v italijanski politiki.
Odmev Lavalovega govora
Pariz, 24. jan. č. Francoski tisk različno presoja poslednji Lavalov govor v poslanski zbornici. Nekateri listi menijo, da se Laval moti, če misli, da bo Francija lahko prisilila Nemčijo, da bo nadalje plačevala reparacije čenrav bi Franciia skuša'a na kakršenkoli način izvajati pritisk na Nem-čilo. bi to ne škodilo Nemčiji, aniiak tn*1* Franciji sami. Gospodarska vojna bi rodila negativne sadove za obe strani.
»Echo de Pariš« smatra, da bi Laval mnogo bolje storil, če bi predložil ves problem haaškemu sodišču, ki bi gotovo priznalo Franciji njene pravice do reparacij in obsodilo Nemčijo, ki ji ni težko dokazati zle volje. Socialistični listi menijo, da je Laval s svojim včerajšnjim govorom onemogočil vsa nadaljnja pogajanja.
»Temps« piše v posebnem članku, da bo Francija našla primerna sredstva za reagiranje proti nezvestobi Nemčije, če ne bo
hotela izvrševati Toungovega načrta. Ta sredstva so med drugim odklonitev francoske udeležbe pri obnovi kredita 100 milijonov dolarjev nemški državni banki, povra-tek k26 odstotni dokladi na uvozne carine za nemško blago ter odpoved nemško-fran-coske trgovinske pogodbe iz leta 1927.
Berlin, 24. jan. č. V službenih krogih še niso zavzeti nikakršnega stališča napram Lavalovemu govoru v francoski poslanski zbornici. Na nemški tisk je Laval s svojim govorom napravil silen vtis. Socialistični >Vorwiirts« pravi, da je naravnost sreča, ker se še ni pričela lau.sannska konferenca, kajti sedanje postopanje posameznih državnikov obeh sosednih držav je pokazalo, da sta Nemčija in Francija v vprašanju reparacij še zelo oddaljeni druga od druge, če bi Briand govoril ria-mestu Lavala, bi govoril vsekakor bolj oprezmo in bi ne zagrešil taktičnih po-grešk v toliki meri kakor Laval. Nemško delavstvo je vse ob strani državnega kancelar j a in ga bo podpiralo v vseh stremljenjih za rešitev reparacijskega problema, kakršnega bi Nemčija lahko sprejela.
Sestanek med Lavalom in Macdonaldom
London, 24. januarja, g. V vladnih krogih se je izvedelo, da bo nameravani sestanek med Macdonaldom in Lavalom v treh ali štirih dnevih v Boulogneu ali Folstoneu. London ali Pariz ne prideta v poštev ker se oba državnika nočeta za delj časa oddaljiti od svojih službenih mest. Medtem se bodo diplomatska pogajanja o reparacij-skem vprašanju nadaljevala. Odklonitev Nemčije, da bi pristala na začasno podai-šanje Hoovrovega moratorija, smatrajo v Londonu za definitivno, in sodijo, da bi utegnila po tamošniem naziranju zelo otežko-č;ti snorazum med državami upnicami
Nunski kratkoročni krediti podaljšani
Gre za S, milijard — Sporazum glasila moratorij za
Berlin, 24. januarja, d. Pogajanja, k] so se vršila že šest tednov v Državni banki za zagotovitev v Nemčiji se nahajajočib inozemskih kreditov, so bila včeraj zaključena. Nov! dogovor bo vseboval podaljšanje inozemskih kratkoročnih kreditov za nadaljnje leto. Gre za kratkoročne kreJite v znesku 5.36 milijard.
Berlin. 24. januarja. AA. »WoIf« poroča:
■Med inozemskimi upniki in nemškimi bankami je prišlo do novega sporazuma, ki se imenuje »Nemški kreditni sporazum za 'eto 1932*. Na podlagi tega sporazuma bodo ostali za letos v veljavi kratkoročni krediti. sklenjeni v inozemstvu. Z novim sporazumom, s katerim se urejajo ti dolgovi, ni predvideno nikakršno določeno vračanje dolgov v gotovini. Sporazum preneha veljati v primeru proglasitve moratorija.
Berlin, 24. januarja. AA. »VVolfi poroča: Novi sporazum, ki ie bil sklenjen med inozemskimi upniki in nemškimi bankami o imobilizaciji dolgov, naglasa potrebo, da inozemski upniki v lastnem interesu okrepijo kreditni sistem nemške Narodne banke in da doprinesejo k stabilizaciji nemške
izgubi veljavo, če bi Nemčija pro-inozemske dolgove
valute. Bilo bi nepotrebno poskušati popolnoma likvidirati kratkoročne kredite v primeru. da se vzpostavi popolno zaupanje inozemskih upnikov. Ko se vrnejo normalne gospodarske razmere bo veliki državi, kakor je Nemčija, lahko nositi obveznosti kratkoročnih posojil.
Pariz, 24. januarja. AA. »Havas« poroča iz Berlina, da sporazum, ki je bil dosežen med predstavniki inozemskih upnikov in predstavniki nemških bank glede podaljšanja inozemskih kreditov, investiranih v Nemčiji, predvideva, da upniki Nemčije lahko odstopijo od pogodbe v teh primerih: 1.) če Nemčija ne bi več garantirala za izvršitev sklenjenega sporazuma, 2.) če mednarodna reparaciiska banka ne bi obnovila kredite dovoljene nemški državni banki, in 3.) če bi mednarodni dogodki ogra-žali izvršitev sporazuma. Doseženi sporazum prestane avtomatično veljati v primeru objave moratorija s strani Nemčije za inozemske plačilne obveznosti. Tekst sporazuma določa, da lahko vsak upnik zniža od 1. marca t 1. skupni znesek kredita za 10 odstotkov.
Nov heimvvehrovski prevrat?
Senzacionalna navodila dunajskega socialnodemokratskega vodstva
podrejenim organizacijam
Dunaj, 24. jan. g. Načelsrfcvo soeial. demokratske stranke je izdalo snoči svojim pokrajinskim organizacijam navodila za pri mer oboroženega prevrata hei.mwerovcev T a navodila so bila izdana naibrž zaradi članka, ki je izšel v včerajšnjem »\ben du«, ki pa je bil zaplenjen, v katerem napovedujejo he:mwekrovei nov prevrat v dneh od 24. do 25. t m.
Navodila vsebujejo med dragim naslednje:
Vsi župani, ki razpolagajo z občinsko ipolioijo, so dolžni zavrniti vsako izdajalsko akcijo na občinskem teritoriju ln razorožiti in aretirati vse osebe, ki bi bile soudeležene pri akciji Prav tako ne sme jo dovoliti, da bi formacije prevrafcnikov korakale preko njihovega občinskega ozemlja. V krajih, kjer organi ustavnih oblasti ne bi vršili svojih zakonitih dolžnosti ali pa ne bi bili dovolj močni za to, je doLž,iost vseh ustavi zvestih republikan-
cev. da branijo ustavni red proti prevrat-ni kom To dolžnost bo izpolnil ves delavski razred Za enotno vodstvo obrambne akcije delavskega razreda so odgovorne instance politične stranke, če bi priče! akcijo republikanski Schutzbund, ga mora res delavski razred podpirati. Kjerkoli bi se to primerilo, naj velja kot glavno pravilo, da ta akcija ni naperjena proti ustavni vladi ln njenim organom, temveč izključno proti pučistom če bi se pučisti v kraju ali na večjem ozemlju polastili oblasti. je treba tamkaj ustaviti vsako delo. razen kolikor ga je treba v interesu bolniške oskrbe ln skrbi za otroke.
Dunaj. 24 jan. d. Uradno poročajo: Glede na vznemirljive vesti v nekaterih listih o novem he1mwehrovskem prevratu se siužbeno ugotavlja, da so brez vsake oodlasre in da so tudi oblasti izvedle vse potrebne korake.
Papež in madžarski legitimisti
Pariz, 24. jan. d. V francoski javnosti se mnogo komenf.rajo razgovori, ki jih je čmel grof Bethlen za svojega bivanja v Rimu s papežem in kardinalom Pacellljem. Po vesteh iz dobro poučenega italijanskega vira so se ti razgovori nanašali v glavnem na vprašanje madžarske dinastije. Papež se je baje zelo rezervirano i zija vil o primernosti proglasitve nadvojvode Otona za madžarskega kralja v sedanjih razmerah načelno oa je pritrdil legftimfsfcič-nim stremljenjem na Madžarskem. Tndi vodilni člani italijanske vlade so se izra-cild v enakem smislu kakor papež.
Tekstilna stavka v Indiji
Ahmedabad, 24. januarja, s. Vseh 70 predilnic v tukajšnjem okraiu je že pred dvema dnevoma ustavilo obratovanie zaradi izprtja članov delavske organizaciie. Kakor zatrjujejo, je pričelo v znak protesta
?.r0,™etaCiii tainice 0^anizaciie stavkati 70 000 delavcev. Vsa policijska moštva so zbrana v predilniškem okraiu. Okraina oblastva so prepovedala vsa zborovanja in obhode.
Rangoott. 24. januarja. AA. Policija za-sleduie birmanske unornike Te dni ie padel njihov voditelj Švead. Dva redarja sta bila ranjena.
Odhod Brianda iz Pariza
Pariz, 24. jan. g. Briand je včeraj dopoldne zapustil Quav d' Orsav in odšel na svoje posestvo v Coclic-relle. Takoj nato je prišel v zunanie ministrstvo ministrski predsednik Laval in prevzel uradne posle. Laval je imel že dopoldne razgovore z ru-munskim poslanikom Cesianom, šoanskim zunanjim ministrom Zulueto in grškim ministrskim predsednikom Venizelosom, ki je razpravljal tudi s finančnim ministrom Flandinom.
Briiningov odgovor Hitlerja
Bzrlin, 24. jan. č. Včeraj je bil objavljen odgovor državnega kancelarja dr. Brii-ninga na Hitlerjev memorandum. V svojem memorandumu je Hitler izjavil, da iz ustavno-pravnih in političnih razlogov ne more pristati na to, da bi parlament s posebnim zakonom podaljšal mandat predsedniku Hindenburgu. V svojem odgovoru naglasa državni kancelar, da Hitlerjeva ustavnopravni razlogi ne drže, ker je mogoče po ustavi v parlamentu z dvetretjin-sko večino glasov uveljaviti zakon, po katerem se podaljša mandat predsedniku države. Politični razlogi nacijonalno-soca-lističnega voditelja so povsem strankarskega značaja, vlada pa zasleduje pri svojem predlogu za podaljšanje Hindenburgo-vega mandata splošne nacijonalne interese. Hitlerjeva prioomba. da Briiningov kabinet škoduje nemški zunanji politiki, je smešna.
Demisija Erica Drummonda
Ženeva, 24. januarja, s. V krogih Društva narodov se trdovratno vzdržuje govorica. da bo sit Eric Drummond že na prihodnem zasedanju sveta Društva narodov podal ostavko kot generalni tajnik Društva narodov.
Miliiarde za sanacijo ameriškega gospodarstva
Washington, 24. januarja, d. Senat in reprezentančna zbornica sta soglasno sprejela zakonski načrt, ki določa osnovanje posebne družbe za finančno obnovo Zedinjemb držav s kaoitalom 2 milijard dolarjev, za katerega bo dal na razpolago zakladni urad pol miliiarde. dočim bo za ostali znesek jamčil. Na podlagi tega zakona bo odkaza-nih takoj 50 milijonov dolarjev za pomoč farmarjem, razen tega pa kred>tna podpora do 300 milijonov dolarjev bankam, ki so bile zaprte ali pa se nahajajo v likvidaciji Izključena so posojila na inozemske vrednostne papirje in akcepte.
Nov letalski rekord
Marseille, 24. januarja. AA. Snoči ob 22.10 sta dospela semkaj francoska letalca Co-dos in Robidas. ki sta odletela iz Hanoja 21. t m. Pot med fndokino in Francijo, ki znaša 11.000 km, sta preletela v 2 dneh in 10 urah ter potolkla rekord Costesa in Bellonta. ki sta to pot preletela v 4 dneh.
Pariz. 24. januarja AA. Davi ob 3.55 sta pristala v Le Bourgetu francoska letalca Codos in Robidas. ki sta prišla iz Hanoja v treh dneh in štirih urah.
Anglija vrača dolg Ameriki
New York, 24. januarja. 5. 25 milijonov funtov, kj jih ie Federalna rezervna banka posodila Angliji, vrača angleška vlada z veliko naglico. Doslei 'eamortizirala sedem osmin svojega dolga.
Dstri ukrepi proti katalonskim komunistom
Vlada je zaprla komunistične domove, voditelje in agitatorje pa aretirala — Ulični spopadi se nadaljujejo
Madrid, 24. januaria. d. Dočim je v Kata- . jutranjih urah je prišlo do spopadov med M* v splošnem zope, nastal n,ir. so vte- ^^ ^JT^t^ SS?«
raj zjutraj proglasile komunistične sindi-kalistične delavske organizacije v Barceloni revolucijonarno splošno stavko. Stavku-joči delavci so demonstrirali po ulicah in napadali delavoljne. Uslužbence cestne železnice so z grožnjami prisilili, da so zapustili službo. Ko so se tramvajski uslužbenci hoteli upreti, so jih komunisti napadli. Prišlo je do srditih bojev, v katerih je bilo ubitih 5 oseb. Vsa posadka v Barceloni je bila alarmirana. Vojaštvo ie zasedlo vse strategično važne točke v mestu s strojnicami. Nad mestom krožijo vojaška letala, ki so s svojimi poveljstvi v brezžični zvezi. Razširjene so vesti, da bodo metala bombe, kakor hitro bi prišlo do večjih izgredov. Med prebivalstvom vlada silno razburjenje. Ljudje kupujejo za ves razpoložljivi denar živila. Promet je skoro po vsem mestu popolnoma ustavljen.
V Saragossi ie postalo mirnejše. Zdi se, da je prihod vojaških ojačenj vplival zelo pomirjevalno. Znatno se je poslabšal položaj v pokrajini Galiciii. V mestih Ponte-vebri, Villagarciji in Tuyu so sindikalisti proglasili splošno stavko. Povsod ie prišlo do večjih demonstracij. Na Malagi ne izhajajo nobeni listi več. Stavkujoči so povsod poškodovali železniške prege ter brzojavne in telefonske zveze. Med revolucionarji in civilno gardo je prišlo do srditih bojev, v katerih so bili ubiti trije gardisti in štirje demonstranti. Guverner Andaluzije je poslal na Malago ojačenja, obenem pa izjavlia. da obvladuje voiaštvo pn'ožai.
Madrid, 24. jan. s. Položaj v Kataloniji se je nenadoma poslabšal. V Barceloni je izbruhnila splošna stavka. Že v zgodnjih
pa ranjenih. Promet na cestni železnici je bil ustavljen. Šole bodo ostale do nadaljnjega zaprte. Otroci m ženske morajo ostati doma. Na strategično važnih točkah t mestu so postavljene strojnice. Vsa politična in druga zborovanja so prepovedana. Dom komunistične stranke je bil oblastve-no zatvorjen. 27 oseb, ki so jih zalotili v njem. so aretirali. V Bergi so našli pri upornikih 97 bomb. V Saragossi je za sedaj še vse mirno.
Tudi dom komunističnih delavskih organizacij v Cordovi je bil zatvorjen, številni funkcijonarji pa aretirani. Gojenci seminarja v Villanuevi so prostovoljno zapustili samostan.
Barcelona, 24. januarja. AA. Vladne tetei so brez odpora zavzele hribe v okolici Fi-golsa. Stavkujoči delavci so pobegnili v razne smeri. V Cardoni so delavci začeli zopet delati. 800 pristaniških delavcev jo stopilo danes v stavko.
Madrid, 24. januarja. AA. Ministrstvo zt notranje zadeve je predložilo vladi zakonski predlog, s katerim se znatno poveča število policistov v Španiji. Novi policisti bodo dobili naslov »napadalna garda«.
Madrid, 24. januarja. AA Iz La Corune poročajo, da so delavske zveze sklenile, da se delavci vrnejo na delo.
Razpust jezuitskega reda
Madrid, 24. jan., AA. španska vlada Je * svojim sklepom razpustila jezuitski red. Vsa imovina reda pripade državi, ki Jo bo uporabila v dobrodelne in proavetne namene. Vse španske banke morajo po ukazu finančnega ministra v roku 10 dni pred« ložiti finančnemu ministru poročilo o vlogah, tekočih računih in vrednostih, ki jit* ima red pri bankah.
Japonski ultimat Kitajski
Izkrcanje japonskih čet v Šanghaju — Poostritev spora med Kitajsko
in Japonsko
Šanghaf, 24. januarja, d. Položaj v Šanghaju je postal zelo resep zaradi izkrcanja japonskih mornariških čet in zaradi protesta japonske vlade v Nankingu, ki ga smatra kitajska vlada za ultimat. Včeraj je dospela v šanghajsko luko japonska kri-žarka »Ohi« v spremstvu štirih torpednih rušilcev ter izkrcala 500 mornarjev, oboroženih s topovi in strojnicami. S tem so se japonske čete v Šanghaju pomnožile na 1400 mož. Mornariške čete so se nastanile v mednarodni naselbini na japonskem ozemlju, ker jim občinski svet ni hotel dat! na razpolago za nastanitev strelišča prostovoljnega zbora. Zatrjuje se, da bodo japonske čete ostale le začasno v mednarodni naselbini in da nameravajo zasesti kitajske vojašnice, letališče, arzenal in utrdbe Vusunga, kjer se nahaja velika kabelska postaja.
Po vesteh Iz Nankinga sklepajo, da ne smatra japonska vlada dogodkov v Šanghaju kot lokalne pripetljaje, , temveč hoče
izvajati zaradi njih dalekose2ne posledice. Japonski generalni konzul je vnovič energično protestiral proti žalitvam Japonskega mikada v nekem šanghajskem listu ter J« zahteval zadoščenje, kakor tudi razpust Japoncem sovražnih organizacij na Kitajskem. Ta protest je zbudil v službenih krogih. ▼ katerih se smatra kot ultimat, mnogo skrbi in se pričakuje kot neposredna posledica prekinjenje diplomatskih odnošajev. V resnici obstoja v Nankingu pravo vojno razpoloženje. Družine tamkaj naseljenih Japoncev zapuščajo mesto. Ob reki kopljejo strelske jarke ter postavljajo na stategično važnih točkah barikade. V Nankingu je prar tako kakor v Šanghaju uvedena stroga cenzura. Posadka utrdb v Nankingu je bila včeraj znatno ojačena.
Pariz, 24. januarja. AA. Iz Mukdena poročajo, da so japonska letala odkrila skrivališče kitajskih razbojnikov in ga uničila. Kitajski razbojniki so zaprosili za premirje.
Pred razorožitveno konferenco
Nemške zahteve po razorožitvi — Bolgarska agitacija za oborožitev
Berlin, 24. januarja, d. V prihodnjih dneh bo odpotovala nemška delegacija na razorožitveno konferenco. Nemška delegacija bo zahtevala v Ženevi splošno razorožitev ter se bo sklicevala na to, da jo določa čl. 8. pakta Društva narodov. Nemška delegacija bo najostreje pobijala v dosedanjih ženevskih razorožitvenih pogajanjih zastopano stališče, da naj ostanejo nadalje ne-izpremenjeni v versailleski pogodbi določeni razorožitveni predpisi poleg sedaj nameravanih razorožitvenih pogodb. Glavna zahteva nemške razorožitvene politike je enakopravnost vseh držav, včlanjenih v Društvu narodov.
Sofija, 24. januarja, č. V nasprotju z do- 1
ločili mirovnih pogodb, po katerih Bolgarija ne sme vzdrževati vojske na kopnem ia vojnega letalstva, so pričeli sedaj v Bolgariji z akcijo za oboroževanje. Na Bolgarskem se je pričelo razvijati z veliko intenzivnostjo trgovinsko letalstvo, o katerem pa je značilno to, da je mogoče letala v nekaj urah izpremeniti v vojno orožje. Ko so pred kratkim preizkusili v Panadžurištu novo letalo, zgrajeno v Bolgariji, in predvajali film »Nepremagljiva eskadra« je neki član bolgarskega Avtokluba javno nastopil in naglasil, da se bodo v Bolgariji v kratkem pričeli zbirati prispevki za zgraditev prvega bolgarskega vojnega letala, da se tako ustanovi osnova državne zračne brambe.
Kongres geodetov in geometrov
Beograd, 24. januarja, p. Danes se je vršil v Beogradu v dvorani srednje tehnične šole kongres »druženja geometrov in geodetov iz vse države. Sklenjeno Je bilo, da se osnuje enotno u druženje, ki bo Imelo okoli 700 članov, likvidirajo se vse dosedanje pokradinske organizacije ter ustvari skuipna organizacija Kongresu je predsedoval upravnik vojno tehničnega instituta general Stevan Boškovič. čiear referat je bil sprejet z odobravanjem S kongresa so bili odposlani brzojavni pozdravi NJ. Vel. kralju, predsedniku vlade to finančnemu ministru ter Je bila »predeta resolucija, s katero se likvidirajo sedanje organizacije ter osnuje enotno udruženje geometrov to geodetov kraljevine Jugo »lavije. Kongres bo Jutri nadaljeval svoie delo ter bo ob tej priliki Izvoliena tudi osrednla utirava nov« organizacije.
Postani in ostani
član Vodnikove družbe!
Spremembe pri albanskem poslaništvu v Beogradu
Beograd, 24. januarja M. Dosedanji albanski poslanik v Beoeradu Džafer Vila je premeščen v Atene. Za albanskega poslanika v Beogradu je imenovan bivši zunanji minister Rauf Fico. ki je bil že svoje-časno albanski poslanik v Beogradu.
Ureditev draginjskih doklad za upokojence rečne plovbe
Beograd, 24 Jan AA. Prometni minister je predpisal odlok o draginjskih do-kladah upokojencev, vdov to sirot nameščencev direkcije rečne plovbe. Po tem odloku dobe upokojenci !u upokojenke, vdove to sirote nameščencev direkcije rečne plovbe razen pokojnine tudi draginjoke do-klade. Te dragin^ke doklade so dvojne: ospbne to rodbinske ter se izplačujejo Iz sredstev direkcije rečne plovbe TJnokoVrj-cem to upokojenkam se bo višina osebnto draginj siri h doklad odmerila po Istem «-1-stotku. po katerem jim je odmerjena pokojnina.
Krasen praznik sokolskih smučarjev
Tekmovanje na Bled« se je vršilo v najlepšem vremenu in ob rekordni udeležbi - Tekmovalo fe 224 smučarjev — Rezultati so močno zadovoljivi
Bled, 24. januarja.
Bled j« bil danes izredno razgiban. Z ▼se Gorenjske »o že v soboto prispeli sokolski tekmovalci smučarji, da v najlepši športni panogi merit« medsebojno svoje moči. Kamor si pogledal. povsod si vide ■brhkega smučarja ali smučarko. Bled in bil prav nič podoben Bledu, človek se je umtš-IjaL da je nekje v Švici, v Da vosu ali J>t. Moritzu. Nehote se je vsakemu rodila misel da bi mogel postati Bled ne samo letno, temveč tudi zimsko športno torišče svetovnega slovesa. V vsaki ugodni z mi je ▼ bližnji in daljni okolici veliko število najlepših smučarskih terenov, zrcalna ploskev za mrzlega jezera pa mora razveseliti oko slehernega prijatelja drsanja. Prepričani smo. da je potrebno le še več reklame tn Bled bo postal zimskosportm eldo-rado velikega sveta. Hotelirji hi tujsko prometni organi so že letos storili zelo mnogo. Železniška uprava pa bi s svoje (»trani mnogo pripomogla, ako bi vpostam-!a zimske turistovske vlade z znižano voz-nino.
Na Bledo samem nJ kazalo, da bo tekma kaj prida. Temno sive megle so se ves teden vlačile po kotlini — prav nič ni karalo na izboljšanje. Tudi na dan tekme, v nedeljo zjutraj, je gosta megla pozdravila sokolske smučarje. Toda okoli 9. ure je veter prenodi! meglo in zavladal je prekrasen solnčm dan. Navzlic temu. da je kazal toplomer izpod ničle, je bilo na soncu tako toplo, da so mnogi slekli suknje Posebno popoldne je bik) vreme naravnost idealno. Smuski skakalnici toplo sonce mi moglo škodovati, ker leži v senčni kotlini.
Smuškim tekmam je prsostvovalo veliko število gledalcev, na cilju je bil tolk-gen naval da so reditelji komaj držali progo prosto. Popoldanskim skakalnim tekmam je prisostvovalo gotovo nad 500 gledalcev.
Tekme je vodil načelnik župnega smu-škega odseka Gustl R a v h e k a r s pomočjo tehničnega odbora župe Kranj. Prireditvi so prisostvovali tudi gg. zastopnik bana načelnik Vončina, sreski načelnik dr. Vidmar, zastopnika škofjeloške vojaške garnizije podpolkovnik Bakič in kapetan Kajfež. blejsko občino je zastopal župan dr. de Gleria. dalje je zastopal SKJ savez-tji načelnik Bajželj. župno starešinstvo Šp"car, gorenjski zimskosportni podsavez podpredsednik Zupan.
Start in cilj je bil za vse oddelke pri Sokolskem domu. Skuono je nastopilo 224 tekmovalcev, od teh 37 skakačev Ob 7 se je vrnilo žrebanje in zdravniški pregled, start je bil ob 8.
Člani
•o tekmovali v štafetah na progi 8 km. katero so morali prevoziti tr'je tekmovalci. Proga ie vadila od starta na Stražo, mimp ▼asi Selo. Ribno Koritno. Spodnjo Gmajno in Bobna nazaj na cilj. Višinska razlika je znašala 72 m. Proga je b'1a priv lahka, vendar nezadostno marVrana. Kakor že omenjeno, se je start vršil v megli pri —5° G
Startalo ie 27 štafet
oa cilj p« jih je prispelo 21 v naslednjem redu:
1.	Mojstrana I (Rabič, Lakota, Klančnlk) 2:00.18,
2 Gorje I (Carn« L in V, žemva
2:16:33,	^
3.	Kranjska gora (Ojcel, Zore, Tarman) 2:16-45.
4.	Jesenice I 2:10:15, slede:
5 Javornik, 6. Bled l 7. Bohinj L 8. Ra-dovlfca I, 9. Gorje II, 10 Radovljica II, 11. Mojstrana II. 12. Skofja Loka itd.
Od posameznikov je dosegel najboljši čas Ktančnik Alojzij TMojs^na) s 41:55 2. Smolej Franc (Jesenice) 42:50. 3. Žemva Lovro (Gorie) 43:11. 4. Lakota Ciril fMoj-stnroa) 43:33, 5. inž. Janša Janko (Bled) 43:47.
Članice ln žensld narašča}
Proga je bila dolga 4 km z višinsko razliko 25 m. Tekmovale so posameznice. Rezultati so naslednji:
Članice: startalo 13, na cilj prispelo c
1	Ažman Zdenka (Kranj) 24:44,
2.	Lebar Mara (Bled) 25:15.
3.	Delta Valle Angela (Radovljica) 25:42.
Naraščaj: startalo 5, ki so vse prisoele
na cilj:
1. Družnik Pavla (Gorje) 25:18,
2	Ravnik Tvana (Jesenice'* 25:40,
3. Nučič Sonja (Kranj) 26:42.
Moški narašča]
je starta! na 6 km dolgi progi z v-išmsV' razliko 45 m. Vozli so v patruljah in je nastopilo 27 patrulj, od katerih je bilo 7 diskvalificirani!!. Uspehi so bili:
1.	Bohinj 39:25,
2.	Bled 40:10.
3.	Gorje 40:59, slede:
4.	Mojstrana 42:12. 5. Jesenice H 42:21, 6. Radovljica 42:35, 7. Bled H 43:23, 8. Tržič 43:47 itd.
Skakalne tekme
so se vršile na športnem stadionu v Zaki Skakalo se je z male skakalnice, ki dopušča skoke največ do 21 m. Tekmovanje se je pričelo ob 14.30, toda že mnogo prej je bilo ob skakalnici vse živo. Na mali sneženi, primitivno z rokami zgTajeni skakalnici so kazali svojo umetnost kmečki fantički in priznati se mora — v njih tiče naši bodoči mojstri. Vsak skok se je končal brez padca, na koncu pa je sledila krlstjanija ali plug. kakršne se ne bi sramoval izvežban smučar.
Goste čete ljudstva so preko zamrzle jezerske gladine korakale proti skakalnici — ob pričetku se je nabralo okoli 500 gledalcev. Da je čas hitreje potekal, je igrala domača godba vesele poskočnice, pri katerih je vsakdo pozabil, da stoji na mrzlem sne-
gu-
Točno ob napovedani uri se je tekmovanje pričelo. Startalo je'skupno 37 skakačev. od teh 24 članov tn 13 naraščajnikov. Nekateri tekmovalci so pokazali dobro tehniko, saj so se med njimi nahajali naši najboljši smučarji. Izmed vseh je najbolj ugajal in uprav navdušil vse prisotne mali 11-letni Lojze Vidic z Bleda. Njegovi skoki so bili izredno lepi, prava naslada za oko. Zmagal je povsem zasluženo — on bo naš bodoči državni prvak v smuških skokih!
Najdaljši izpeljani skok je znašal 18.5 m. izveden po žemvi. Jeseničan Tomaž Ravhe-kar je skočil 19 m, vendar je padel. Pri na-raščajnikih je skočil najdalje Prešeren, ki je dosegel 17 m. Mladi Vidic je obakrat vzorno skočil preko 15 m. Vsak tekmovalec je imel po dva skoka. Dosegljivih točk je bilo 240.
Rezultati so bili naslednji:
Člani: l. 2emva Lovro (Gorje) 215, 2. Zupan Ivan (Jesenice) 207.7, 3. Lakota Ciril (Mojstrana) 200.2, 4. Ojcel Hugo (Kranjska gora) 197.3, 5. inž. Janša Janko (Bled) 196.7, 6. Kotnik Lojze (Jesenice) 189.4.
NaraSča jnild: 1. Vidic Lojze (Bledi 196 9, 2. Prešern Franc (Radovljica) 195.7, 3. Se-lan Jože (Bohiniska Bistrica) 194.4. 4 Rabič Martin (Bohinjska Bistrica) 172.9.
Po skakalni tekmi so se zbrali vsi tekmovalci in veliko število drugih ljudi v prostorni telovadnici Sokolskega doma. kjer so bili razglašeni razultati. Vsi prvoplasirani so prejeli okusne diplome. Malemu skakaču Vidicu je čestital sam župni načelnik Rav-hekar. kar je malčku silno ugajalo.
Nastopili so razni govorniki, ki so čestitali Sokolu na lepem uspehu. Med drugimi je v imenu JZSS čestital predsednik dr. ■ Pire. Nato se je razvila neprisiljena zabava, j
Žalosten dogodek med šolarji
Kako je bil Izvršen krvavi napad pri Nemški vasi
Novo mesto, 23. januarja I V Nemško vas pri Trebnjem, kjer je nastanjena ljudska šola, hodi precejšnje število otrok, ki so doma iz bližnjih vasi, tako tudi iz Cešnjevka in Meglenika. Pretekli torek se je po pouku, kakor je »Jutro« kratko že poročalo, napotilo proti domu v zadnje vasi več šolarjev, ki so bili precej razigrane volje. Med njimi so bili tudi 11-letm Karel Planinšek, sin krojača v češnjevku, 12-letni Gačnik iz Meglenika in 14-Ietni Stanko K.
Slednji je precej prepirljive in jezne narave. Spotoma se je sporekel z Gačnikom, potegnil iz hlačnega žepa nož in stekel za njim. Ko je Planinšek zagledal v rokah razjarjenega Stanka nož je pričel tudi on bežati. Stanko, ki je bil v nogah hitrejši, je kmalu dohitei bežečega Planinška, kateremu je porinil od zadaj z vso silo nož v desno stran hrbta Fantek, ves s krvjo oblit in hudo ranjen, je imel še toliko moči. da je v strahu pred mladim nasilnežem napravil še kakih 20 korakov, nato pa se je zgrudil. Njegov tovariš Gačnik je videl, da je pričel njegov zasledovalec K.
Mariborski narodni železničarji so zborovali
Maribor. 24. januarja. Dopoldne ?e imela podružnica Udruženia jugoslovenskih narodnih železničarjev redni občni zbor v veliki dvorani Narodnega doma. Zborovania se je udeležilo nad 500 železniških uslužbencev, ki so z velikim zanimanjem poslušali poročila društvenih funkcionarjev. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik podružnice g. Tumpej. ki je oozdravil vse prisotno članstvo in funkcionarje oblastnega odbora: predsednika Ro-tarja in podpredsednika Koprivca in Luši-ckega. Zatem ie podal predsedniško poročilo in obrazložil delo odbora v preteklem poslovnem letu. ki je bilo zelo živahno. Ugotovil je. da se ie članstvo živo zanimalo za delo organizacije in je aktivno sodelovalo pri reševanju važnih stanovskih vprašanj. Preteklo poslovno leto je bilo hudo leto za železniške uslužbence in delavce: skrajšal se je delovni čas in znižale so se plače. Odbor st je mnogo prizadeval, da se izpremeni delavski pravilnik, ki je bil izdan v juliju lanskega leta. Posebna komisija v prometnem ministrstvu dela na iz-premembi pravilnika in so nekatere določbe o potnih dnevnicah in o uvedbi časovnih in akordnih nagrad pravkar izšle. Tudi novi zakon o prometnem oscfbju ne ustreza v vsem potrebam prometne uprave in osob-ja. Organizacija bo izkušala doseči da bo novi zakon zadovoljil vse prometno osob-je kakor tudi to, da se pravilnik o službeni obleki prilagodi novemu zakonu. Nadalje je poročal, da si je odbor mnogo prizadeval da se stanovanjski pravilnik za tiste, ki stanujejo v naturalnih stanovanjih, omili in prilagodi prejemkom železniških uslužbencev. Največji udarec pa je v preteklem letu meseca septembra zadel železniške delavce, ko se je skrajšal delovni čas od 8 na 6 ur. odnosno na 7 ur. Hudo so bili delavci prizadeti tudi s tem, da morajo prispevati tako visok odstotek od svojih mezd za pokojninski sklad. Ob koncu svojega poročila je pozval predsednik vse članstvo, naj vedno podpira delo odbora, ki se bo kakor doslej tudi v bodočem letu boril za stanovske pravice.
Nato je podružnični tajnik g. Vovk pre-čital izčrpno tajniško poročilo, ki poudarja, da je odbor storil vse, kar je bilo v njegovih močeh, da se izboljša težavni položaj železniških uslužbencev, zlasti delavcev, kolikor je mogoče v današnjih razmerah. Podružnica šteje 1447 članov in se je število članstva v preteklem letu pomnožilo za 363. Ustanovil se je lani še sedmi odsek podružnice, in sicer odsek strojevodij. Podružnica je namreč razdeljena na sedem odsekov, ločeno po strokovnem delu posameznih železniških panog.
Namesto obolelega blagajnika g. Artiča je podal blagajniško poročilo predsednik nadzornega odbora g. Zavadlal. Celotni poslovni promet podružnice je znašal v lanskem poslovnem letu 530.079 Din. Čisto društveno premoženje pa doseza ob konca leta 12.119 Din. Podružnica je za božič obdarovala 120 najbednejših delavcev in porabila za to nad 20.000 Din.
Po prečitanju poročil je predlagal predsednik nadzornega odbora absolutorij vse-
BOHEMSKI S. K. Ilirije <
KARNEVAL - 30. L Union
sam bežati, na tleh pa je omedleval krvaveči Planinšek. Takoj je Gačnik stekel do bližnjih ljudi, ki so ranjenca prinesli v prvo hišo in o dogodku obvestili šolsko vodstvo v Nemški vasi, ki je takoj poklicalo k ranjencu zdravnika dr. Dereanija, da mu je nudil prvo pomoč.
Včeraj je bil hudo ranjeni fantek pripeljan v Novo mesto v spremstvu roditeljev in neke učiteljice. V bolnišnici usmiljenih bratov leži na bolniški postelji bledih lic, milo gledajoč okrog sebe. Izgubil je baje dva litra krvi. Na vprašanja je ranjenček povsem tiho odgovoril, da nosi Stanko K. s seboj vedno nož, in sicer, da je imel to pot kuhinjskega, s katerim je njega tako hudo ranil, da so zelo zadeta tudi pljuča. Skrajno žalostni dogodek je ljudstvo osupnil in ogorčil. Toda je že tako: mladi junak noža ima slabo vzgojo, je nezakonski, nima očeta, služi od ranih let pri tujih ljudeh in le malokdaj čuje prijazno besedo. Razen tega pa so zgledi starejš!h pre-tepačev takšni, da se kar nič ni čuditi, če je zašel nož tudi že med šolarje.
mu odboru, ki je bil soglasno sprejet
Po kratki debati, ki je sledila poročilu, je pozdravljen od zborovalcev v imenu oblastnega odbora pozdravil zbor predsednik oblastnega odbora g. Rotar iz Ljubljane. Predočil je zborovalcem jasno sliko dela oblastnega odbora, ki budno pazi na vsa vprašanja, ki se tičeio železniških uslužbencev in delavstva. Njegovim izvajanjem so zborovala' živahno pritrjevali ter so nagradili njegov govor z burnim ploskanjem.
Sledile so volitve ln je bil ppnovno soglasno izvoljen za predsednika podružnice g Tumpei.
Med slučajnostmi se je razvila živahna debata, v katero je ooseglo več članov. Sledil je referat o intervencijah v Beogradu, kjer so dobili delegati zagotovila, da se bo položaj železničarjev izboljšal, zlasti kar se tiče delovnega časa.
Po tri"rnem zborovanju je predsednik zaključil lepo uspelo skupščino in ponovno pozval članstvo k zvestobi.
Halošfci ciganski napad pred sodiščem
Ptuj, 23. januarja.
V četrtek se je vršila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem razprava proti trem ciganom, ki so bili obdolženi pred dnevi v »Jutru« že opisanega napada v Halozah. Razpravo je vodil sodnik g. dr. Lipič, cigane pa je zastopal g. dr. Šalamun. Na razpravi se je tudi ugotovilo, da se cigan Krpač Josip piše pravlno Goman Zlato. Cigani so soglasno valili krivdo na Ivana Jamnika, Marka Valenka in Alojza Prelo-ga. češ. da so usodnega dne bili pred Pon-gračičevo gostilno v Goričanah napadeni od Jamnika. ki jih je opsoval in šel nad nje z okovanim priprežnikom. nakar se je razvil pretep, v katerega pa sta posegla tudi Valenko rn Prelog. Ker sta Goman Zlato m Mato trdila, da sta bila od imenovanih treh ranjena, ju je dalo sodišče preiskati po izvedencu g. dr. Vrečku Zdravnik ie iw*otovil pri Zlatu, ki je trdil da je dobil udarec z branovlekom po čelu. le neznatno rano. Prav tako lahko rano je dobil Mato. Spričo tega izvedenskega mnenja je sodišče razširilo obtožbo tudi na imenovane tri.
Jamnik je izpovedal da »o cigani ko je privozal mimo gostilne, enostavno naložili na njegov voz neke koti« m druge predmete, da bi jim vse blago zapeljal v taborišče v Lovrenčan. Pri tem mu je Mato prožil roko. ki pa jo le on zavrnil, kar je cigana naibrže uiezilo. da ga je zgrabil za vrat. udaril z roko po glavi hi ga nato vrgel pod konja. Na njegovo klic*nje je pri-hitel Prelog. pa ga je cigan Zlato prehitel In vrgel v jarek Vato je pritekel še Valenko. katerega je Zlato udaril z branovlekom po glavi, da se je Val«*nko takoj onesvestil. Valenko je izpovedal da so vozniki res nekoHVo pili vendar pa niso bili pitani. ValenVova noškodb« fe lahkega zn*čaia. Priča Ponffračič je izjavila da so prišli k njegovi gosHnl naiorH cigani, nato pa se je nripeljal Jamnik Cigani so obstopili voz Kaj so val alnmaj Imeli med seboj, ne ve ker nI slišal pogovora. Videl pa je. da ie dobfl Jamnik od Zlata zaupnico. Jamnik ie nato padel na tla »n klical na pomoč. Za tem je prišel k njemu eden ciganov In tmi hotel lz*™*ati iz rok sekiro, kar pa se nra nI posrečilo.
Ker le b;lo dokazano, da }e med prepirom Mato zgrabil Jamnika za vrat hi ga vrgel na tla pod konla. da je Zlato vrgel Preloga v jarek In Valenka udaril po elavi da se je ta onesvestil ao b;ll clga«i obso-lenl. bi «'r«r Goman Zlato na 1 mesec dni, Goman Mato In Jožko pa vsak na 8 dni zapora. Vsi morajo tudi plačati stroške kazenskega postopanja Zlato pa še po vrhu 100 Din Valenku kot odškodnino za poškodbe Jamnik. Valenko bi Prelog so bili oproščeni
SOKOLI! DOPISrJTP SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU!
Obrtniško zborovanje v Brodu
Brod, 24. jaifuarja r Tukaj se Je vršila danes konferenca obrtnikov, na kateri so bile zastopane obrtniške organizacije tz vse države. Na konferenci se 1e .razpravljalo pred vsem o izvedbi novega obrtnega zakona, zlasti pa o vprašanju skupnih in ločenih zbornic Debata ie bila zelo živahna in mestoma tudi burna. Večina govornikov je zahtevala naj se to vprašanje uredi za vso državo enako.
Izkoriščanje delavcev v srbskem rudnikn
Beograd. 24 jan p. Tajništvo delavskih zbornic je izročilo vsem narodnim poslancem in senatorjem obširno spomenico, v kateri otvozarja na dogodke. fe' so se nedavno o^risrali v rudniku Resava. Tamoš-nje rudarsko oodletje namreč ne izplačuje delavcev v gotovini, marveč jim daje namesto denarja samo neke bone, s katerimi lahko kumreio svoie potrebščine samo pri podjetju. Spomenica pa navaja. da pre-dstavlja to nezaslišano izkoriščanje delavstva. ker so vse žiivUenlske potrebščine. ki iih prodaja podjetje svojim name ščencem, često celo za 500 odstotkov draž je, kakor pa drugod. Delavci niti za najhujše potrebe ne dobe denarja Centralno tajništvo delavskih zbornic prosi narodne poslance in senatorje, da se zavzamejo za to stvar in pripomorejo delavstvu do svojih pravic.
Državna filmska centrala
Beograd. 24. januarja. AA V zanlslu zakona o prometu s filmd z dne 5. novembra 1931 je ustanovljena državna filmska cen-tra.la pri notranjem ministrstvu Državno filmsko centralo tvorijo g. Mi'an Maria novič, šef centralnega presbiroja, kot predsednik, dr. Cedomir Mihajlovilč, kot delesat mi.nnctrstva za socialno politiko minister v p. Dobrica Matkovič, pomočmi k notranjega ministrstva, kot deleeat notranjega miiroistrstva, Dragoslav Gjorgjev.ič načelnik prosre-etnega ministrstva, kot delegat prosvetnega mindstrstva. dr. Ivan M čok. odvetoik, kot delegat ministrstva za trgovino in industrijo, dr. Saša AranicfeL, .predsednik zveze kinov kraljevine Jugoslavije, in Dušan Grubiič, predsednik zveze producentov filmov kraljevine Jugoslavije. Državna filmska centrala je že začela svoje delo. Tajna št vo centrale Je v državni zgradbi Miloša Veliko.? ul. št. 16-V št. 204. Stra.nke se sprejemajo ob delavnikih od 10. do 12 in od 17. do 18.
Zanimanje za stanovanjsko anketo
Beograd, 24. januarja, p. V Beogradu se pričakuje z velikim zanimanjem jutrišnja anketa o zmanjšanju stanovanjskih najemnin. Jutri dopoldne se namreč sestane v Delavski zbornici na pobudo ministra za socijalno politiko in narodno zdravje Ivana Puclia anketa, na kateri se bo razpravljalo o vprašanju stanovanjski najemnin, ki naj bi se znižale po vsej državi. Na anketi bodo poleg zastopnikov hišnih posestnikov in stanovanjskih najemnikov tudi predstavniki trgovskih, industrijskih, obrtnih in delavskih zbornic iz vse države. Beograjski listi so objavili že razne izjave zastopnikov vseh korporacii, ki se skoro vsi zavzemajo za znižanje stanovanjskih najemnin, ki so sorazmerno vi5je, kakor ostale življenjske potrebščine.
Dan občnih zborov
Beograd, 24. Januarja p. Danes Je b!k> v Beogradu polno občnih zborov razmlh organizacij. Tako se Je vršilo zelo usnešno zborovanje Zveze banč.niib nradnikor v Beogradu, na katerem so razpravljali pred vsem o (pokojninah zasebnih uradnikov SikJenjjeno je bilo, da se osnuje posebna krediitna zadruga. Izvoljena Je bila nova uprava z nalogo, da prouči vsa vprašanja in izdela tudi predlog zakona o pokojninskem zavarovanju zasebnih nameščencev ter obvezno zavarovanje aa brezposelnost Razen tega so Zborovali Savez grafHčaiih delavcev v Beogradn, Savez tekstilnih delavcev. Jadranska Straža in razna druga društva.
Z avtomobilom v kavarno
Beograd, 34. januarja, n. Na vogaJn Par Sičove nMce pred kavarno >Dva Sokola« se Je pripetila danes pouoklne težja avtomobilska nesreča. Osebni arvtomoMl narodnega poslanca Gavra rrpkov.lča se je z vso silo zaletel v vojaškii osebni avto. ki Je prihajal z nasprotne stranJ ln ga Je &o tiral §ofer Vllder Sunek je bil tako silen, da se je vojaška avtomobil skoro porvol-noma razbil Vrelo ga Je s ceste v zid kavarne s tako silo. da se je raznoftll celo zid Šofer Vllder ln ndegov spremljevalec narednik Hubert Meller sta bila težje ranjena. Nesrečo je zakrival šofer poslanca Trpkoviča. ki je vozil na nepravilni sirarni ta vrhu taera še prenaglo.
Strokovni ponk o
FOTOGRAFIRANJU
Amaterske temnice s Kemikalijami, nasvete za nakup foto aparatov, praktičen pouk o kopiranju tn povečanju dobi vsakdo popolnoma brezplačno pri	41
Foto Tonrist: Lojze Smnc
Selenbnrgova olica 6, L nad.
Strašna nes^ra pri adautiranju tvomiŠkesra poslopja
Banja Luka. 24 januarja V vasi Rnjevačkem Bešlincu obstoji že dalje časa podružnica zagrebškega podie-tja »Nipada«. ki izdeluje iedilno orodie Nedavno so začeli Bri podružnici adanta-cijska dela v veliki dvorani Ko le v petek zjutrai šest delavcev orenaša'o težke tra-verze. se je zgodila huda nesreča. Pri dviganju ene traverze se le zrušilo sedem po-j leg se nahajajočih traverz na delavce, ne katerim na noge drugim pa na roke in prsi. Ranjeni delavci so začeli obupno klicati na pomoč, a k nesreči ni bilo nikogar v bližini. Poškodovanci so se drug za drugim skoro vsi onesvestili. Sele čez pol ure
so opazili grozno nesrečo dragi delavci tal
se nemudoma lotili reševalne akcije.
Z veliko težavo so izvlekli izpod travere pet nevarno ranjenih tovanšev dočim so dobili šestega delavca. 42'etnega Stanka Ružiča. med železiem strašno razmrcvarie-nega in že mrtvega Vseh pet ponesrečencev so hitro odpeliali v bolnico kier so iim nudili prvo pomoč vendar ie malo upanja. da b1 kateri od niih okreval ker imaio vsi poleg zunanjih tudi hude notranje poškodbe.
Na krai nesreče je prispela sodno-zdrav-
niška komisija, ki ie izvršila preiskavo da se ugotovi kako je prišlo do nesreče in kdo jo je zakrivil
i
Huda nesreča pri sankanja
Podkoren, 24. Januarja.
Danes popoldne se je zeodila v Podkorenu hu-da nesreča Okrog 20letna hči malega posestnika Neža Vebrova ge sankala in se je pri tean zaletela v železno ograjo s tako silo, da ai je razbila desno ko-ieno in so Ji Izstopile kosti.
Močno krvavečo mladenko Je za prvo silo obvezal slučajno v Podkorenu se nahajajoči primanij Leonišča dr Mis. 'M se je tamkaj smučal. Ponesrečenko so z vlakom prepeljali na IJubHansrki kolodvor, kamor je prispel od dr Misa z Jesenic po-avaml reševalni voz, ki je Vebrovo prenehal v snlošno bolnico. Poškodba ponesrečene mladenke je nevarna

GLEDALIŠČE
KfcHri DRAMA
Začetek ob 30. Ponedeljek, 25.: Dve nevesti Red C. Torek, 26.: Zaprto.
Sreda. 27.: Cvrček za pečjo. Red D. Četrtek, 28.: Zaprto.
OPERA Začetek ob 20. Ponedeljek, 25.: Zaprto. Torek, 26.: Luiza. Red G. Sreda, 27.: Zaprto (generarka). Četrtek, 28.: Trije mušketirji opereta. Premijera. Izven.
»Dve nevesti«, najnovejše Dolarjev©
dramsko delo, ki je prišlo v začetku letošnje sezone v repertoar se ponovi drevi v naši drami. Na to predstavo še prav posebno opozarjamo, ker je skoro gotovo poslednja večerna vprizoritev te Oolarjeve vaške šale v letošnji sezoni. Predstava bo za red E, na kar prav posebno opozarjamo, ker je bila prvotno napovedana ponedeljkova predstava za red D.
Novosti v operi. Jutri zvečer se ponovi v operi veliko francosko delo »Luiza« za red C. — Kakor že javljeno, bo premijera operete »Trije mušketirji«, ki jo je napisal skladatelj Benatzki, v četrtek 28. t m. Delo ima 14 slik. ki se silno hitro, skoro brez odmora vrstijo, vse polne življenja na dvoru in v taboru. Glasba, pisana zelo pestro, se naslanja na razne znane operne in druge melodije. Skladatelj sam pravi, da Je glasba od danes in od včeraj. Režija, popolnoma moderna, je v rokah režiserja g. Bratka Krefta, muzikaino vodstvo pa ima dr. Švara.
Obji
ave
Poroka. Včeraj sta se na Brezjah poročila gdč. Lenčka Hartmanova, hčerka
uglednega gostilničarja »Pri Figovcu«, in g. Pavle K o š e n i n a, posestnik in mesar, oba iz Ljubljane. Vrlemu narodnemu paru želimo obilo sreče!
Odbor Fotokluba Ljubljana Sklicuje za torek 26. t m. ob 20. v zadnjo sobo Narodne kavarne izredni občni zbor z dnevnim redom: 1. poročilo odbora, 2. dopolnilne volitve odbora, 3. predlogi za spremembo pravil, 4. slučajnosti. Člani, pridite polnoštevilno! Vstop s člansko Ieglti-mariio.
Akademikom, članom Jugoslovenskega akademskega kluba, sekcija Ljubljana, javljamo, da se za danes napovedani I. članski sestanek odgodi na nedoločen čas. Do preklica ni uradnih ur. — Komisarijat
Vremenski pregled
JSe skoro Štirinajst dni je pri nas vrem« nenavadno enakomerno: dan za dnem i« nebo zastrto popolnoma, tako, da ne vemo, ali je le meela, ali eo nad njo tudi oblaki Solnoe 6e noče pokazati razen on" m. ki so na višinah, nad meglo in nizkimi oblaki. Mraza pa ni nič.
Tudi ostala Evropa Ima izredno enakomerno vreme Celotna vremenska situacia je taka, kakor v naimilejših evropskih zimah. Vsa severna ali še točneje: severno-zapadna Evropa je pod eospodstvom atlantske depresije, ki se drži s svoiim sred'ščem pri Islandiji in po5 Ija v presledkih depresije proti vzhodu Čez najsevernejše predele našega kontinenta Spričo tega gospoduje to nad veliko večino Evrope južnozapadni ali zapadni vetrovi, ki dovajajo na celino topM oceanski zrak. in sicer ne le v osrednie predele, marveč tudi v Rusijo. Tudi ruske zime letos nI marveč vlada tud' tamkaj povečini komai nekai stopinj pod ničlo, tedaj približno toliko ko* pri nas To velia o vsej Rusiji, o najskrajnejšem severu kot o iuž-nih pokrajinah.
Najtoplejše vreme ima seveda Velikobri-tansko otočje in zapadna Francija, kjer se oceanslr vetrovi naiboli uveljavljajo Seveda so tople tudi dežele ob Sredozemskem moriu. pa vendar ne kaj prida bolj kot kraji ob Oceanu
Ker vlada povsod okrog nas mila zima, se tudi nas ne more shladiti, pa naj potegne katerikoli veter. Megla ln nizka plast oblakov nas ščitita pred hujšim z-žarevanjem V višinah je namreč prevladoval tudi nad našimi kraji pogosto zapadni zračni tok. kar je vplivalo posredno tudi na toplino ob zemlji, zraven tega pa povzročalo, da se Je tako trdovratno držala mepia v nižjih legah
Zadnje dni se Je sicer nad južnejšo Evropo razvil visok zračni prifc.sk z antid-klonalnim jedrom nad Podunavjem. al' tudi ta ne more povzročiti hulše ohladitve, dokler se vremenska situacija tako popolnoma ne izpremeni. da b" nas moela doseči poplava od polarnih krajev Za tako Iz-oremembo pa za enkrat še ai videti znamenj.
Ljubljanska nedelja v zimskem soncu
V novem letu smo prvič imeti zopet nekaj sonca — Rekordno stanje barometra — Pri reditve so redke, pa še te po večini v dobrodelne namene
Ljubljana, 24. januarja. Po dolgih brezbarvnih in mlačnih dnevih nam je mila zima naklonila prvo sončno nedeljo v novem letu. Barometer se je ves pretekli teden držal zelo visoko. Hudega mraza sicer nI bilo, pa tudi sonca ni bilo na spregled. Ljubljana je bila ves ta čas poveznjena v lahno meglo, dočim imajo na Gorenjskem, posebno še v obmejni Dolini, že ves januar krasno sončno vreme. Danes je barometer dosegel uprav rekordno stanje, dvignil se je kar na 788 mm.
v dopoldanskih urah je bilo še nekaj megle v višinah in tudi živo srebro je še ležalo pod ničlo. Toda okrog poldneva in do poznih popoldanskih ur je zopet enkrat sijalo prijazno solnce, da so Ljubljančani kar zadovoljni pohiteli na sveži zrak. Obenem s soncem je nastopila tudi odjuga. Sneg se jc naglo topil. Ceste v mestu in zlasti še v okolici so bile hudo blatne, kar je edino motilo številne nedeljske izletnike.
Smučarski svet že vse zadnje nedelje ne najde pravega terena v ljubljanski okolici in zato so jo smučarji večinoma zopet ubrali na gorenjsko plat. živahno je bilo v Ljubljani na obeh drsališčih, tako na Iliriji kakor na tivolskem ribniku, mnogo mladine pa je veselo rajalo tudi po raznih okoliških br ierjih.
Dasi je letošnji predpust zelo kratek, Je vsako soboto le majhno število prireditev, v primeri s prejšnjimi leti uprav minimalno. In čisti presežek gre pri večini prireditev v dobrodelne namene. Tako je v soboto *elo lepo uspel Tatjanin večer v Kazini, namenjen v podporo siromašnih ruskih dijakov, ki so v teh težavnih časih potrebni podpore bolj kakor kdaj koli prej. Druga večja prireditev je bil družabni večer primorske akademske omladine, ki je imel značaj akademije in katerega čisti dobiček je tndi šel v podporni sklad. O obeh prireditvah poročamo posebej.
Kronika nesreč
Florjan Klemenčič, 45 letni delavec iz Ko-* je 17. t. m. doma po stopnicah nesreč-padel in se precej poškodoval. Nalomil e več reber, v bolnico je pa prišel šele
es dopoldne.
žek Stare, 7 letni sinček posestnika iz ažice, je v soboto popoldne po neprevid-zašel z lovo roko v slamoreznico. ki . odrezala štiri prste. Otroka so danes
ali v ljubljansko bolnico, igeia Budrga, 19 letna nakatarica iz pri Preddvoru si je hotela na samo-t .»greti nekaj vode. Ko je vlivala špi- i posodico, ga je nekaj zlila sebi po ; r.ekaj pa tudi po rokah. Z mokrimi j i je nato prižgala samovar, tisti man amen preskočil na njeno roko in | ji ie užgalo tudi krilo. Danes do- j vso opečeno po rokah in nogah 1 v ljubljansko bolnico. Kakor nam , -o njene opekline zelo hude. se je pripetila manjša nesreča prL :	pošto. Jera Primožičeva, 54-
ietna za,- ca od Sv. Andraža 161 pri Slo-venjgradcu, je pred glavno pošto * padla s tramvaja ln se precej občutno potolkla na ' i*" vi. Reševalni avto jo je moral odpeljali v bolnico.
Opoldne, okrog 12.31, je bila reševalna postaja obveščena, da gori v Koleziji. Res je bil nastal požar v hiši posestnika in sodar-ja Repiča v Kolezijski ulici št. 18. Zaradi premočno zakurjene peči se je namreč vnel lesen tram. K sreči so domači ogenj, ki se je naglo širil in zagrabil tudi že ostrešje, takoj opazili in pozvali gasilce. Po preteku pol ure so gasilci ogenj popolnoma zadu-fili. Škode je pa vendar preko 5000 Din.
Tatjanin večer
V soboto je p.raredila ruska kolonija ▼ Ljubljana svoj tradicionalni Tatjanin ve-> er v kazinskd dvorani U.vod je otvoril >acertni dol, pr.i katerem so nastopili kot f--listi ga Vera AdJešič - Popovdč, gg -;a m de Makuet ter zbor balalajk zve-ruskiLh akademikov. G. Draga se je prav ■ i>ro uvedel z dvema pesmima Glinke in »\aIinikova. Ima močan, svež g!a.s velikega in izenačenega obsega. Go. Adlešjč-Popo--vičor.-o poznamo že Iz njenih prejšnjih na-topov Njena glasovna telmiika je odMena in jo usposablja za izvajanje tudi najtežjih •ikoloratur. V tem se je odlikovala posebno *v Moszkovskega :.Serenadi< in pa Gouno-"iovj kaloraturni arjetl iz opere >Romeo in Julija«, s katero je žela obilo zasluženega aplavza. Barltonist de Makuet, ki je to pot prav tako kot -prvi solist tega večera, prvi* koncertno nastopil ipri cis, je pokazal zvočen, modulacije zmožen glas in je lepo podal dve operni ariji. Ga. Driga in de Ma-kueta je spremljal g. Drmota, član Narodnega gledališča, go. A-dlešičevo pa konser--vatorist Marjan LLpovšek. Vsi nastopajoči vo bila deležni toplega aplavza in so prejeli šoptke v znak priznanja in zahvale. Končno je natopil zbor balalajk Zveze ruskih akademikov ter zaigral tri skladbe, od katerih je bila prav posebno posrečena
Cajkovskega »Chanson trlste«. Na veliko odobravanje so dodali še eno skladbo, nakar se je pričel zabavni del večera s plesom, ki je trajal pozno v noč ob zvokih orkestra »Odeon«.
Prireditev so posetill pokroviteljica častna dvorna dama ga Pranja Tavčarjeva, podban dr Pirkmajer, divizijski komandant general ILič, polkovnik Nedelj-kovič in drugI častniki, mestni župan dr. Dinko Puc, češki konzul gevčik In vice-konzul s soprogama, vseuč. prof. dr. Bub-nov, belgijski konzul dr. Milan Dular, ga. dr. Groyer-Jenkova, lektor univ. dr. Bu-rian s soprogo ln mnogo drugih odličnih članov družbe ter predstavniki ruske kolonije v Ljubljani. Večer je potekel sijajno v intimni, neprisiljeni! zabavi. L. M. š.
Družabna prireditev primorskih akademikov
Klub jugoslovenskih primorskih akademikov je priredil v soboto v Delavski zbornici svoj prvi družabni večer. Prireditev se je pričela ob 21. v nabito polni dvorani. Med odličnimi gosti so bili ban g. dr. Drago Marušič, župan g. dr. Dinko Puc s soprogo, inšpektor dr. Guštin, ga. Maša Gromova, načelnik g. Ivan Sancin kot zastopnik »Soče«, predsedniki starešinskih društev za »Jadran« primarij dr. Zalokar, za »Triglav« inšpektor Volčič in za Klub primorskih akademikov docent dr. Furlan ter še mnogo odličnih gostov. Prišli so v častnem številu tudi istrski akademiki iz Zagreba.
Večer ie otvoril predsednik kluba g. Fer-jančič z govorom, v katerem ie pozdravil goste in pojasnil namen prireditve. Akademski oktet je nato zapel troje pesmi: Sattnerjevo »Pogled v nedolžno oko«. Mirkovo »Katrico« in Adamičevega »Vasovalca«. Za pevci je nastopil g. Slamič z vio-
lino. Zaigral Je Kreislerjevo špansko-cigan-sko-arabsko pesem in Siorillovo etido 28. Občinstvo se je pevcem in violinistu oddolžilo z živahnim odobravanjem. Silno ie navdušil publiko baritonist g. Milan Janov-sky. Zapel je ob spremljevanju g. Jeruca pri klavirju Pavčičevo »Pojdem na prejo«, Volaričevo »Oj rožmarin«, in Ipavčevo pod-oknico iz opere »Teharski plemiči«. Na ponovno vzpodbudo občinstva, ki Je pevcu za vsako pesem viharno ploskalo, je g. Janov-sky zapel še koroško narodno »Moja deč-va je križavna«.
V odmoru je aaigral orkester, nato pa so akademiki v režiji g. Justa Košute predvajali Jevrejinovo enodejanko »Kulisa duše«. 2e med odmorom se je razvila po vsej dvorani prijetna družabnost Po dramatskem prizoru, ki je občinstvo v kontrastu z njegovim razpoloženjem nekoliko zadržal, pa se je razgibalo veselje do viška. Ob zvokih harmonike in saksoiona se je okrog polnoči zavrtela mladina. Pozabili pa niso svojih starešin in so jim zaigrali starešinski valček. Na plesišču je nastala tedaj še večja gneča. Pri bufejih pa se je povečalo tudi hlajenje. Damam, ki so stregle, gre vsa zahvala akademikov..
Pri vsem tem pa Je treba ugotoviti, da Je dosegla prireditev največji uspeh ne toliko po zabavi in razpoloženju gostov, ki Je bilo na višku, kakor še bolj po svojem namenu. 2o na prireditvi se je razbralo z obrazov naših fantov veselje nad gmotnim uspehom. Klub bo sedaj mogel izpolniti vsaj deloma eno izmed svojih glavnih nalog, da bo dejansko podprl nekatere izmed svojih članov, ki so v pomanjkanju vseh sredstev pri svojem študiju že komaj zmagovali vsakdanje življenjske skrbi.
Notranjci niso junak! noža
Sodna statistika zapadne meje je najbolj zadovoljiva
Rakek, 24. januarja.
Ker dnevni tisk objavlja podatke o poslovanju sodišč v preteklem letu, bo pač marsikoga zanimalo, kakšna je zapadna meja v luči sodne statistike. V njej se splošno odražajo gospodarske težave in stiske, ki tarejo vztrajnega, žilavega NOtranjca v vsakdanji borbi za obstanek Bogati gozdovi so edini vir, iz katerega črpa Notranjec sredstva za gospodarstvo. Lesna trgovina in industrija pa skoraj počivata in ogromne skladovnice vsakovrstnega lesa od Rakeka proti Gabru so nema priča usodnega zastoja, zaradi katerega so zaslužki tako skromni, da notranjski kmet z največjo težavo preklada svoja bremena z ramena na ramč.
Pri vsem tem je treba prav posebno po-vdariti razveseljivo dejstvo, da kriminaliteta v notranjskih krajih pada od leta do leta. K temu so prav mnogo pripomogle organizacije. Prosvetno delo je med notranjskim ljudstvom pognalo globoke in zdrave korenine. 2e več let ni slišati o kakih grdih zločinih. V notranjskih krajih ni junakov noža. Zato se že 8 let ni pojavil pred ljubljanskimi sodniki noben Notranjec zaradi kakega hujšega zločina, umora ali uboja, niti ne zaradi velikih tatvin in vlomov. Ko je v prvih letih po vojni ob meji najbohot-
neje cvetelo tihotapstvo živine tn drugih stvari, so bili zločini prav pogosti. Tudi uboji in vlomi. Tihotapstvo pa so iztrebili in ž njim je ponehalo tudi zločinstvo.
Notranjec je v splošnem spravljiv človek, raje se poravna, kakor da bi se pravdal leta in leta. Pri vseh treh obmejnih sodiščih (Cerknica, Logatec in Lož) je bilo lani 391 civilnopravdnih zadev, za 5 manj kakor predlanskim. Bagatelnih tožb je bilo 18, predlanskim 14. Rubežni pa so bile številnejše. Mnogo je bilo davčnih rubežni zaradi zaostankov. Lani je bilo pri vseh treh sodiščih 1152 eksekucijskih zadev, leta 1930. po 917. Zanimiv je pojav, da je bilo lani le nekaj več zemljiškoknjižnih vlog kakor predlanskim. Lani beležijo sodišča 2094 vlog v zemljiški knjigi, a predlanskim 2001.
Vsa tri obmejna sodišča so lani vodila 163 kazenskih preiskav in poizvedb zaradi zločinov, predlanskim 178, obravnavala so lani 354 kazenskih prestopkov proti odraslim (420 v letu 1930), prekrškov je bilo lani 29, a predlanskim 30. Kazenskih zadev proti mlajšim maloletnikom je oilo lani 12, predlanskim 24. Skupaj je bilo lani pri vseh sodiščih 573 kazenskih zadev, a predlanskim 625.
30.000 Din za nasilno postrižene lase
Dolga pravda o škandaloznem početju dveh zakoncev
Pančevo, 24. januarja.
Dolgo je trajala ta pravda, celih šes-t let, a sedaj se je vendar zaključila pred pančevskim okrožnim sodiščem. Šlo je za stvar, ki je pred leti pomenjala veliko senzacijo za ves Ranat in ie ljudje niso pozabili vseh dolgih šest let. Pred kazenskim sodiščem je bila zaključena že leta 1929. sedaj pa se je dovršila še pred civilnim sodiščem.
Bilo je 10. maja 1926, ko i« ruska begunka Antonina Kozlova, kii je v divjem zakonu živela v Alibunaru, prišla po ulici mimo hiše imovitega aiibunarskega posestnika Trajana Lacka, s katerim je še nedavno prej živela v nedovoljenih odnoša-jih, dasi je Trajan oženjen. Ko je prišla mimo hiše, je Trajanova žena Eva skočila iz hiše, pograbila Antonino za kito in jo potegnila v hišo. Tu je Antonino sprejel Trajan in jo začel pretepati. Potem pa sta jo z ženo slekla in ji zvezala roke in noge. Žena je prinesla škarje in Trajan ji je ukazal, naj ji poreže lase. Eva je kajpak ubogala. Trajan je Antonino še pretepal in naposled rekel po rusko, da ga žena ni razumela, da je to storil zgolj zato, ker noče več živeti ž njim. Ce pa ga bo tožila,
bo pa dejal, da je vse to storila žena, ker ga je zalotila ž njo v postelji. Tako ne bosta kaznovana ne on ne ona. Trajan je na to odšel, a njegova žena je Antonino še cele štiri ure pretepala in mučila, pri čemer bi se bila Antonina kmalu zadušala, ker je imela usta zamašena z robcem. Sele ob pet-h popoldne ji je razvezala samo noge in jo čisto nago porinila čez prag. Ker taka ni mogla nikamor, je Antonina prosila, naj ji dajo obleko, pa ji je Eva vrela samo srajco na ulico in nesrečnica je tako stekla domov.
Antonina je vse ovadila policija, toda Trajan in Eva sta govorila tako, kakor sta bila domenjena, da je Trajan takoj pobegnil iz hiše, ko ga je žena zalotila z Antonino in da je vse storila le žena.
Antonina je poleg kazni za oba obtoženca zahtevala še 40.000 Din odškodnine za poškodovano lepoto. Kazensko sodišče je Trajana in Evo obsodilo na dvomesečni zapor in pa 600 Din denarne kazni zaradi lahke telesne poškodbe, hude razžalitve časti in omejevanja osebne svobode, za | odškodnino pa jo je zavrnilo na civilno i pot Tako se je sedaj vršila razprava pred okrožnim sodiščem, kjer se je ponovno ob-
šola za deco najhednejšift
Osnovna šola v Trbovljah je j otvorila pomožni razred za duševno defektno deco.
Ko sem po dobrih trinajstih letih spet enkrat prestopil prag šolskega poslopja, so mi s hodnika, s stopnic, iz razredov zaveli v obraz vsi ti3ti dobri, grenki vonji, sredi katerih sem nekoč tudi jaz živel, trepetal in upal kot majhen šolarček; to so tisti majhni, sramežljivi, malo zdravi, malo umazani vonji, ki smo jih proletarski otroci v svojih cekarjih, žepih in dušah nosili z Njive, s Terezije, Posetja in Petelinove vasi in ki so jih kmečki otroci s svojimi uiežanimi jabolki sredi zime in s svojim ajdovim kruhom prinašali izpod Sv. Planine, iz Knezdola in iz Podmeje. Skoraj vse je že šlo v teh trinajstih letih, da se nikoli več ne vrne nazaj. Sluga, ki je bil s svojimi silnimi, zmerom namršenimi obrvmi in brki strah in trepet naže otroške grešnosti, je že zdavnaj šel, in izmed učiteljev, ki so včasih s šibo, včasih z dobro besedo tedaj uravn?Ji naše prve korake v življenje, je zdaj že marsikoga za-grebla prst in tovariši smo se raztepli po svetu, sam Bog ve, kam. Toda življenje nikoli ne ugasne — na hodnikih, na stopnicah. na vratih se pojavljajo obrazi otrok,
ki so prišli za nami, majhni, plašni, bedni, z velikimi, razumnimi očmi, ti otroci se učijo naštevanke, slovenske besede in prvega znanja, kakor smo mi nekoč pričeli z gledanjem v svet, in nazadnje bodo stopili čez prag na cesto življenja in se bodo šli bit, za kar se pač moramo biti ljudje. Aj, šola, ti naša prva ječa v življenju, ti naša prva domovina, ki smo jo za domom našli sredi sveta: lep in grenek je nate spomin, _ kakor so človeku lepi in grenki spomini na vse minute, v katerih so se mu odprle oči.
V Ljubljani sem izvedel, da so na trboveljski šoli otvorili pomožni razred za otroke, ki kakorkoli ne morejo dohajati normalnega pouka, in zdaj sem se oglasil, da zaprosim gospoda R. Plavšaka, šolskega upravitelja, naj mi dovoli malo pogledati to stvar, in da bi potem kaj malega napisal za list; saj svet nikoli ne bo nehal biti radoveden nad življenjem po teh velikih hišah, po katerih se rod za rodom pretakajo usode vseh ljudi in ki so si od daleč vse tako žalostno podobne med seboj: šole, cerkve, bolnice, kasarne. Prijazno sem bil povabljen in učitelj Mencej, ki se ukvarja z oddelkom, me je uvedel v stvar.
Nekaj neznansko težkega je — tako za
devai ves dogodek m so bile zaslišane priče med njimi tudi dva »izvedencu v '.e pt ti«, slikar in brivec ki sta ugotovila da je Anton .na, kateri niti po šestih letih še niso zrasli lasje do nekdanje dolžine, v resnici » postnženjem las izgubila de' svo je lepote. Ia poteg tega je imela tudi stro 5ke pri bnvcu za ursjevanje kratkih las Treba ie torej da sc }i prisodi 30 do 40
tisoč Kn za poškodovano lepoto Rnvet jt še do :eJ da ji je ntba št posepe, priučiti U.OOO za gojitev oovib doigih las.
Sod šče je obsodilo Trajan* tn Evo Lacko da solidarno plačai* Kozlovi 30.U00 Din glavnice s 5% obrestmi in 30">5 D:t» pravdnih stroškov v roku 15 dn.i ter v istem roku državni blagajni 1410 Dia ori-stojbin.
Bratje ustrelili brata
Žalostne posledice medsebojnega spora v družini
Novi Pazar, 23. januarja.
Pred tukajšnjim sodiščem se je že četrtič vršila razprava proti bratom Kariši-kom iz Tnjebinja zaradi umora njihovega lastnega brata Mahmuta. ki je bil ustreljen iz zasede lani 26. avgusta.
Tistega dne je Sel Mahmut v gozd, da si naseka drv. Rodbina Karišikov je živela prejšnje čase v skupni zadrugi, ki pa se je pozneje razdelila in se je tako razdelilo tudi skupno posestvo. Gozd, kamor si je Mahmut šel sekat drv, je bil last njegovih bratov, ki so mu že nekajkrat prepovedali sekanje, za kar se pa on ni zmenil. Ko so bratje videli, da jih noče ubogati, so se oborožili s puškami, samokresi ftTnoži in so se skrili v gozdu. Mahmut, nič hudega sluteč, se je ravno pripravljal, da bi podrl drevo, ko so počili streli. Mahmut ie obležal mrtev v gozdu* Bratje — šest jih je bilo — pa se niso zadovoljili z umorom Mahmuta, temveč so šli in napadli še drugega osumljenega brata. Mumina, ki pa Je po sreči ušel njihovim kroglam. Napadali
so potem še neke kmete toda brez hujših posledic, nakar so se izgubili.
Preiskava zaradi umora Mahmuta Je-trajala dolgo časa. Zaslišanih ie bilo nad 50 oseb in naposled se je vendarle neizpodbitno ugotovilo, kdo so bili morilci. Na zagovorih pred sodiščem pa Je prihajalo vedno do novih okoliščin, ki iih je bilo treba razjasniti z novimi zasliševanji, pa se je tako razprava trikrat prekinila in odgodila. dokler n? prišlo do sedanje končne razprave. Od vseh šestih bratov ie samo eden, Alija, priznal dejanje in izpovedal, kako se je izvršilo, vsi drugi so pa trdovratno tajili. Vzlic temu pa je sodišče spoznalo vseh šest za krive. Oprostilo je kazni samo najmlajšega. Ibra kot neaoletnega, dočim so bili Alija, Ajro in Elmaz obsojeni vsak na osem, Emin in Džamin pa vsak na 12 let ječe.
Tako sta od družine osmih bratov Karišikov sedaj samo dva v svobodi, pet jih je v ječi, eden pa v grobu.
Mariborski nedeljski dogodki
V znamenju občnih zborov — Dopoldne je bilo malo sonca — Rrez nesreč - Dva vloma pojasnjena
Maribor, 24. jan.
Danes je bilo t Mariboru
mnogo občnih zborov.
Dopoldne so zborovali v Narodnem domu narodni železni! carji, popoldne stud en i-ški Sokoli v Sokolskem domu, a Sokol Maribor III. je imel svod letnd občni! zbor -v ikr6evJnskd šoli. Dopoldne je bila tudi (proslava lOletnice Ljudske univerze.
V Jutranjih urah
se je pokazalo sonce In rr njegovih žarkih je zažarelo Pohorje, kamor so že v soboto popoldne odsii mnogi! smučarji in prijatelji zimskega športa, da .prisostvujejo veliki smuški tekmi, ki jo -je priredil danes agiilnu Mariborski smučarski klub. Nekateri smučanji in tekmovalci so pohiteli celo v Mežico, kjer je bila smučarska tekma zimskos^ortaega odseka SPD. Vreme pa n! ostalo tako lepo, kakor se Je pokazalo zjutraj. Popoldne se je sonce zopet skr.Uo, mraz je sdcer nekoliko popustil in poledica se je pričela tajati.
Nesreč danes ni bilo.
L« sinoči je prišlo na Meljskl cesti do manjšega karambola dveh osebnih avtomobilov. Tudu.
policijska kronik« nima danes zabeleženega kaj posebnega. Pretefelo noč js -polic«a ponovno straže (preiskala nekatere gostilne In polovila več nočnih deklet, ki bo vsa izročila sooošču. PoMcijl se je tndi posrečilo pojasniti predrzen vJom, ki Je bdi izvršen -pred tednom it sobo TecheliLggojeve sobarice, ln vlom v sobo natakarja Velike -kavarne.
JubUejno slavje mariborske Ljudske univerze
Danes dopoldne Je bila ▼ veliki dvorani Kazine proslava 10 letnice mariborske Ljudske univerze ob lepem Številu mariborskega občinstva. Proslavo je otvoril predsednik Ljudske univerze g. ing. Kukovec, ki je toplo pozdravil vse prisotne, zlasti pa zastopnika banske uprave banskega svetnika dr. Poljanca, župana dr. Lipolda, oba sreska načelnika dr. Ipavica in Makarja, predsednika Zveze kulturnih društev direktorja Juga iz Ljubljane, odposlanca iz Va-raždina in zastopnike javnih korporacij. Po pozdravu se je predsednik iskreno zahvalil vsem, ki so na katerikoli način podpirali delovanje Ljudske univerze, posebno pa za pomoč banski upravi, zlasti podbanu drju. Pirkmajerju, Posojilnici v Narodnem domu in študijski knjižnici za dvorano in mnogim drugim z željo, da bi še naprej podpirali to prosvetno ustanovo in ostali njeni zvesti delavci.
Predsedniku inž. Kukovcu, ki že devet let požrtvovalno vodi Ljudsko univerzo, je v priznanje njegovih zaslug izročil sodni svetnik dr. Trauner lep lovorjev venec z daljšim nagovorom in mu kot kulturnemu bor-1 cu iskreno čestital.
V imenu Ljudske univerze Je nato govoril prelat profesor g. dr. Kovačič, ki je najprej obrazložil pomen današnje proslave lOletnice Ljudske univerze in obenem 100 letnice rojstva te kulturne ideje, ki je vznikla na Danskem in katere oče je bil protestantov-ski pastor Grudwich.
Prečital je nekaj poglavij iz svetovne zgodovine, ko je bila razlika med višjimi in nižjimi sloji tako velika, da je bila navadnemu človeku zabranjena širša izobrazba. Danes pa je nebroj društev, ki skrbe za izobrazbo ljudstva. V vrstah takih društev je tudi Ljudska univerza, ki ustvarja vez med osnovno šolo in nadaljnjo izobrazbo.
Po Kovačičevem govoru so čestitali Ljudski univerzi k 10 letnici njenega obstoja razni zastopniki. V imenu banske uprave banski svetnik g. dr. Poljanec, ki je želel, da bi se krog delavcev Ljudske univerze še razširil. V imenu Zveze kulturnih društev iz Ljubljane je njen predsednik direktor g. Jug v daljšem govoru pohvalil sijajno delovanje mariborske Ljudske univerze. Nadalje so čestitali župan g. dr. Lipold v imenu občine, šolski upravitelj g. Hren in drugi. Profesor Kos je prečital brzojavni čestitki podbana dr. Pirkmajerja in celjske Ljudske univerze. Pismeno je čestital k proslavi knezoškof g. dr. Karlin in prvi predsednik Ljudske univerze nadučitelj gospod Grčar.
Predsednik g. inž. Kukovec se je zahvalil za čestitke in pozval vse, naj tudi v bodoče delujejo za procvit te velike prosvetne organizacije.
Sledila je koncertna matineja, na kateri so nastopili kot solista koncertna pevca gg. Neradič in 2ivko in koncertna pevka Skvarčeva.
Požar v Ločah
Poljčane, 24. jan.
Poljčanski vrli gasilci, ki so ImeM lani skoro vsak mesec opravka, sad »o gasili pri 11 .požarih, so tudi že letos stop'H v akcijo. Ko je v sredo proti 21. unl nenadno zatrobil njihov rog, so bili v nekaj tre-notkih vsi na mestu in so odbrzeli s svojim avtom in motor ko v smeri proti požarnemu svitu.
Gorel Je v Ločah Skedenj upokojenega železničarja tn (posestnika podomače Gart-nerja. PoljčansM gasilci so obenem z loč-taimi, ik-i so bili že pred ndiml na kraju nesreče, omejili ogenj in rešiM pred plameni bližnja poslopja. Goreči skedenj je obenem s hlevi, krmo in vsem, kar je bilo v poslopju, zgorel do tal. Le živina je bila že pravočasno rešena. Ogenj je baje nasta! zaradti neprevidno odvrženega ostanka cigarete.
Neokusno barvani zobni obložek izgine,
zobje postanejo bleščeče beli po večkratnem čiščenju s priljubjeno Clorodont zobno pasto. Poskus vas bo prepričal. Tuba Din 8.—.
učitelje kakor za učence —- kako včasih nekateri otorci po razredih ne morejo pa ne morejo držati koraka s svojimi tovariši. Vsaka šola ima v svojem učnem načrtu strogo odmerjeno višino tn kvantiteto snovi, vsaka ura, vsak dan prinese otrokom nekaj novih odkritij in novih nalog, in komur je duša od česarkoli malo utrujena in zvezana, mora žalostno ostati zadaj: in če je v njem še toliko zdravja, da lahko obupa nad svojim porazom, je bedno izgubljen. Matere, ki imajo pogostem na dlani vso pot svojih otrok od zibelke do življenja, v svoji slepi zaljubljenosti marsikdaj kar ne morejo razumeti in verjeti, da njihovi mali ne zmorejo pa ne zmorejo tega, kar lahko zmore vsak sosedov otrok; matere pač nikoli ne bodo mogle razumeti, da so njihovi otroci lahko obsojeni tudi na najhujše, kar jih lahko pričaka pod soln-cem. In kadarkoli se je še na kakšni šoli pojavil namen, da bi se duševno slabotni šolarčki zbrali in oddelili v poseben razred, kjer naj bi se vzgoja in pouk odmerila po njihovih revnejših sposobnostih, Se zmerom so se matere — zavoljo svoje slepe zaljubljenosti, zavoljo namišljene sramote — postavile takšnemu načrtu po robu. Toda ko se je pred meseci po uvidevnosti šolskega vodstva v Trbovljah začela pripravljati takšna pomožna šola in ko Je prišel nalašč za to izvežban učitelj, da realizira načrt, Je bilo med starSi toliko razumevanja za stvar, kolikor ga Je lahko pač
samo med preprostimi ljudmi, ki so vajeni živeti sredi vsega hudega in ki dobro vedo, da se je iz bede zelo težko prikopati do sonca. Matere in očetje so prihajali v šolo, da povedo žalostne življenjepise svojih otrok, in ko so videli, da se hoče šola posebej potruditi ž njimi, so bil samo hvaležni.
Razen v Ljubljani in Mariboru doslej pri nas še ni bilo podobnih učilišč; Trbovlje so med prvimi podeželskimi kraji, ki so dobili to pomožno šolo. Razrednika I. in n. razreda sta izbrala 14 učencev in učenk, ki so prešli v ta oddelek, da učitelj ugotovi njih duhovno starost in da se s pomočjo zdravniške preiskave dožene, kdo izmed njih je sploh še pripraven za pouk in kdo morda spada v posebne zavode. Za učitelja takšen razred ni ravno igrača — mnogo ljubezni je treba imeti do stvari in mnogo žilavega potrpljenja. Slednji izmed teb otrok je svet zase, slednjemu izmed njih se je nekoč zgodila kakšna nesreča ali kakšna težka krivica, slednjima čisto drugačeD začetek svojega zla in z vsakim se je treba ukvarjati čisto posebej. Največ jih je pač med njimi, ki se jim sicer ni zgodilo nič drugega, kakor da so od zih»'ke stradali mleka in kruha* ostali so šibki in bledi v njihovih mišicah in v niihovih dušah manjka sil, življenje se v njih ni moglo razmahniti do tistega viška, ko človek lahko s svojimi rokami ln s svojim srcem oblema svet in se gre borit za svojo veljavo pod
solncem. Tihi, vase skrušeni ždijo ti otroci po svojih klopeh, življenje jim je že v zibelko in morda že tedaj, ko so jih še matere nosile pod srcem, naneslo toliko gorja, da so se zrušili pod pezo. Drugi so spet, ki so nekoč zdavnaj, še čisto majčkeni, doživeli karkoli hudega, padli so nekod, vse najfinejše nitke v njihovih dušah so se potrgale — in zdaj so ostali nekje, čisto odrezani od sveta, ničesar ne morejo razumeti, kar se godi okrog njih, ne morejo si zapomriti, kako se imenuje kolonija, iz katere so doma, ne morejo doumeti, koliko je dve in dve. Otroci, ki so stari po sedem, po devet let, so ostali tako revni in majčkeni, kakor da so jih stari komaj tri. Potomci rudarskih družin so to, njihove matere so jim rodile po deset, po šestnajst bratcev in sestra, njihovi očetje delajo v jami in služijo po pet sto. po šest sto dinarjev na mesec. Otroci so to, ki so jih v zibelkah zaznamovali obup, tuberkuloza in glad.
Počakal sem do konca, poslušaj sem. kako so ti najbednejši izmed bednih vstali in molili: Sveti angel, varuh moj — Molili so in iz njihovega težkega govora je trepetala nezavestna prošnja da naj bo v resnici nekdo nri njih Kako neki bodo šli ti otroci skozi življenje, če nikogar ne bo z vso Hubeznijo pri njih?
Ničesar nI tako hudo najti na tem svetu kakor angela varuha.
Mrzel
DOGODKI PO ŠIROKEM SVETU
Narodni praznik v Monaku
Politika na nohtih
Medicinska fakulteta londonske univerze je še nedavno objavila, da je barvanje nohtov, ki spada med obvezne navade modne dame, zelo nezdravo. Francoski in tudi angleški ženski svet pa tega ne upošteva. Ce so poprej bili v modi rdeče pobarvani nohti, se zdaj to pretiravanje razteza že na srebrno in zlato barvo nohtov. Neka španska monarhistka je šla v svoji zagrizenosti celo tako daleč, da si barva svoje nohte rdeče-rumeno-rdeče. In ker predpisuje pretirana moda, da morajo biti nohti vedno v skladu z obleko dame, si morajo ženske tudi nohte prebarvati večkrat na dan. Stroškov jim pn tem seveda ni mar, a tudi na svoje zdravje nič ne dajo.
Pred ženevskim zasedanjem
Mala kneževina na Rivieri je imela spet svoj veliki dan: praznovanje narodnega praznika. Glavni dogodek je bil pač parada na Grajskem trgu, kjer je nastopila celotna »oborožena sila:, kakšnih sto vojakov, pred vrhovnim generalom Weillerjem.
Kako živi in kaj dela maršal Pilsudski
»United Press i poroča zanimive podrobnosti iz življenja poljskega maršala Pilsudskega, ki prebije ves dan od jutra do večera in pozno v noč v poslopju ar-madnega inšpektorata Tam ima velikansko delovno sobo. kjer stoji ogromna miza, na kateri so vedno razgrnjene karte generalnega štaba. Častniki poljske vojske pripovedujejo, da se njih vrhovni vodja neumorno bavi 7. najtežjimi problemi teoretične strategije.
Edini človek, ki sme k Pilsudskemu ob vsakem času, je podpolkovnik Glabič, mož, ki je zaradi svoje nadarjenosti v strategiji splošno znan na Poljskem. Maršal Pilsudski študira samo z njim, zadeve vlade ga malo brigajo, vsaj v izdatno manjši meri kakor "kdaj poprej. Pilsudski pa ne prebije v svojem armadnem inšpektoratu farno dneva, ampak je tam tudi ponoči. Spi v nadvse preprosto opremljeni sobici, ki je poleg njegove delavnice.
Maršalovo bivališče v palači Belvedere je komaj 200 korakov oddaljeno od vojnega inšpektorata, toda Pilsudski pride po-redkoma aomov. kjer živi njegova žena s hčerama. Prva, z imenom Vanda. je stara 22 let, druga, Jadviga, ima samo 10 let. Pilsudski pride domov včasi zjutraj in zvečer. Vsak dan ob 10. uri dopoldne pa srečujejo ljudje maršala v Ujazdovskem drevoredu blizu Belvedera. Pilsudski je obenem vojni minister, toda k sejam kabineta prihaja zelo poredkoma Navadno se da zastopati po drugem generalu, če je na dnevnem redu posvetovanj kakšno zelo važno vprašanje, mora priti kabinet k Pilsudskemu na razgovor Edini, ki ga Pilsudski priznava nad seboj, je državni predsednik Moscicki. Vsakih 14 dni obišče
Pilsudski Moscickega ln se z njim razgo-varja navadno dve uri. Pilsudski je strasten kadilec in pokadi dnevno do 100 cigaret,. ki so edino razvedrilo v njegovem življenju.
Kriza švicarske hotelske industrije
Uradna statistika švicarske vlade ugotavlja porazno dejstvo, da znaša število letošnjih tujskih gostov v primeri z lanskim in prejšnjimi leti komaj eno tretjino. Angleži, ki so prihajali v Švico na oddih in zdravljenje, so skoraj popolnoma izostali, enako tudi Nemci.
Hoteli v St Moritzu in drugih krajih ne izdajajo niti več seznamov odličnih gostov. Niso redki primeri, da morajo hotelska podjetja zaradi krize napovedati kon-kurz.* železnica je sicer uvedla znižane smortne vozovnice, ampak inozemstvo se noče poslužiti niti te ugodnosti in Švica ostaja brez tujcev kakor še nikoli doslej.
Cigare za državnega predsednika
V mali vzhodnopirenejski republiki An-dorri, ki šteje komaj 5200 prebivalcev, so se našli trije kmetje, ki so sklenili oditi peš v Madrid in se pokloniti novemu državnemu predsedniku Zamorri. Da pa ne bodo prišli k njemu praznih rok, so mu nesli tri nenavadne cigare iz najfinejših tobačnih listov. Cigare so bile dolge 80 om. Siromaki pa so delali račun brez krčrnar-ja. Na meji so jih ustavili neizogibni cariniki ter jim odvzeli cigare, češ. da morajo plačati carino. Zamorra je kljub temu sprejel odposlanstvo, ki se mu je poklonilo praznih rok, obenem pa povedalo, da ga čaka v carinarnici dar na meji.
r^adnia največjega parnika ustavljena
Paul Bonconr zastopnik Francije na prihodnjem zasedanju sveta Društva narodov. Ker pripada to-pot predsedstvo sveta Franciji, bo predsedoval Paul Boncour tudi zasedanju. Pri Društvu narodov ne računajo več z Brian-dovo navzočnostjo
Ločitveni genij
Kvgen D'Albert znani operni skladatelj, ki se Je te dni ločil od šeste žene. Baje se namerava poročiti še sedmič ... Castitamo!
Kakor smo že poročali, je Cunardova družba ustavila gradnjo 73 000 tonskega preko-mornika, katerega trup so bili v Clydebanku že na tri četrtine dovršili. Družba je to delo ustavila zaradi gospodarske krize, pa upa, da ga bo lahko v doglednem času spet započela. Od 3000 delavcev, ki so bili zaposleni z gradnjo, je obdržala samo majnno skupino, ki bo pazila, da se na pol zgrajenemu velikanu ne zgodi nesreča. Trup je namreč že sedaj 35.000 kg težak in ni izključeno, da bi se ne vdrl v zemljo.
Jacques Cčzembre:
Kralj železniških razbojnikov
V času, ko sem bival v Avstraliji — i mi je pravil nekoč prijatelj Robin, ki je lovil veliko zverjad po vsem svetu in zalagal z živimi zvermi hamburški trg, nato pa se uvrstil med prve dobavitelje poučnih filmov — nisem kdo ve koliko čital dnevnikov, saj sem se le malo ustavljal po mestih in najčešče blodil po goščavi, ki ji pravijo tamkaj bush.
Ker pa sem se vendarle tupatam kratko mudil v Sydneyju, Brisbanu ali Mel-bournu, mi niso mogla biti povsem neznana dejstva, ki so trenutno razgrevala prebivalstvo velike avstralske celine. In tako sem kakor vsakdo vedel, da je na svetu John Donald Bruce.
Ob tem imenu si kajpada nič ne mislite, vendar zagotavljam vam, da je v tisti dobi kolikor toliko slovel na oni strani zemlje.
Sicer pa je bil to nevšečen sloves.
John Donald Bruce je štel šele trideset dve leti. Po vseh znamenjih bi sodil in upal, da je od trenutka, ko mi je bila dana dvomljiva čast, srečati to razvpito osebnost na muhastem potu svojega pustolovskega življenja, možak spal na
svojih lavorikah in ni dodal nobenega junaštva onim, ki so mu prinesla prva-štvo v nekam svojevrstni stroki.
Nekaj ur po najinem poslednjem sestanku so ga namreč sodniki v Melbour-nu obsodili na dosmrtno prisilno delavnico. Ampak kaj se ve s takim tič-kom... Tudi oblastvo v Perthu v za-padni Avstraliji je menilo, da mu za vselej izpodreže peroti, toda ta grozni pustolovec. ki mu ga ni bilo para, če je bilo ustavljati brze vlake in pleniti potnike, jo je popihal s tako lahkoto, da se mu tam poznavalci še sedaj divijo.
2ivotopis Johna Donalda Bruce-a je slabo znan.
Sodnikom, ki so ga izpraševali, ni hotel nikdar nič povedati, pač pa jim je trdil z veselo svestjo, če bi se razkrila njegova prava istovetnost, da bi nastala strahovita soblazen, pri kateri bi popadali na zobe vsi diplomati starega sveta.
Ne da bi priznavali tej bajki več pomena, nego ga ji gre, si lahko mislimo, da se Bruce ni rodil pod Južnim križem, ampak moral priti iz Anglije v Avstralijo kakih petnajst let pred dobo, ko sem
Tudi v severni Španiji Je prišlo do organiziranih komunističnih nemirov. Slika ka£a nastop policije in vojaštva proti komunistom v Bilbau,	___,
Pisateljska stanovanja v Petrogradu
Družba »Stari Petrograd - Novi LJenin-grad« je izdala nov zvezek spominov ca deloma že izginole hiše v Petrogradu, koder blodijo danes še sence spominov na klasike ruskega slovstva. V neki takšni hiši, ki danes ne stoji več, se je Puškin seznanil z D'Anthesom, ki mu je nekaj let pozneje zavedel ženo in ga ustrelil v dvoboju. Se danes pa stoji hiša, kjer je živel Dostojevskega »Razkolnikov« in tudi hiša, kjer je napisal Dostojevskij svoj veliki roman »Zločin in kazen«.
Čudaški pogreb
Profesor Simpson v Liverpoohi Je tmel dva veselja, ki jima je posvetil vse univerzitetne počitnice. Cim je zaključil predavanja, je odšel v Walesko gorovje, kjer je poznal sleherni vrh, ali pa se je potikal s cigani. Vedno je zavidal njih nestalno življenje, ki ga je smatral za najprijetnej-še na svetu. Obvladal je njih jezik ter je bil poznan in spoštovan pri vseh ciganskih rodovih. Nedavno pa je prof. Simpson umrl. V oporoki je zapisal: »Želim, da M upepelili moje telo v krematoriju tn prah stresli po vetru na vrhu katerekoli visoke gore izmed onih, ki sem jih tako rad obiskoval.«
Simpsonov prijatelj, znani angleški SH-kar Avgust John, je prevzel Izvršitev zadnje želje. Na dan pogreba so se zSbrali pred krematorijem cigani iz vsega WaJesa. Ko je prišel umetnik z žaro iz krematorija, so zapeli cigani žalostdnko. Gosli so zastokale, oglasili so se bobni. Čuden sprevod je odrinil v hribe. Otožna godba je trajala skoraj dve uri, dokler se ni ustavil John na vrhu Simpsonovega priljubljenega hriba. Odpel je žaro in sesul pepel, ki ga Je takoj raznesel veter na vse strani sveta. Avgust Jchn je v kratkih besedah počastil spomin prijatelja, »čigar duša bo vedno živela v Waleskem gorovju«. Cigani so odigrali zadnjo koračnico in odrinili nazaj ▼ vaško gostilno, kjer jim je priredil pokojnik poslovilno kosilo.
2ivali in barve
Ruski fiziolog Pavlov je dokazal, da imajo živali zmisel za barve. Vzgojil Je n. pr. pse tako, da so vedeli, kaj pomenijo gotovi barvni odtenki. Pri nekaterih bar-J vah so psi kazali znake veselja in požreS-nosti. pri drugih pa so ostali popolnoma ' ravnodušni.
naletel nanj. Našla se je sled za njegovim bivanjem v Perthu, kjer je bil lad (pomočnik) pri gojilcu dirkaliških konj. To skromno, vendar častno življenje ga bržkone ni moglo prikleniti nase, kajti nenadno je izginil.
In naslednje leto se je pričela njegova romantična zgodba. Tačas mu je bilo devetnajst let.
Vlak, ki odhaja dopoldne iz Albany-ja proti Perthu, je ob izredno vročem poletnem dnevu drdral s srednjo brzino skozi veliko pusto ravnino, ko je na nekem ovinku strojevodja zapazil za grmovjem kup debelega kamenja na tiru. Spustil je nasprotno paro in pritisnil zavore še o pravem času, da se je ognil veliki nezgodi
Potniki so pridrli k izhodom. Opazili so nekakega kavboja, oboroženega do zob, ki jim je oblastno zapovedal, naj izstopijo.
Dvajset korakov od njega je stalo za s svojimi puškami so strahovali tiste, ki grmovjem nekaj drugih razbojnikov in bi se jim bilo morda zahotelo upirati se.
Nihče ni mislil na odpor, to rajši takoj povem.
»Hands up!« je velel pustolovec.
Potniki so slušali. Vse roke so molele kvišku. V takih primerih je enodušnost istinito genljiva. Mrvica srčnosti ter od-
StroJ izpodriva človeka
Tm ameriškega državnega departemen-ta ▼ Washingtonu poročajo, da pride v najkrajšem času v promet nova priprava za obiranje bombaža, ki pomeni v primeri z dosedanjimi stroji ogromen napredek, da, naravnost revolucijo. V bombažni industriji ima Amerika zaposlene večinoma črnce. To, kar napravijo njihove roke v 72 urah, izgotovi novi stroj v trdi urah. Napake v konstrukciji dosedanjih obiral-nih naprav za bombaž je tehnika odstranila in farmarji ga bodo lahko uporabljali z velikanskim uspehom. Za črnce pa pomeni uvedba tega stroja v ameriško gospodarstvo veliko katastrofo.
Romunski princ Nikolaj ■ svojo ženo Saveano Dumitresco v Parizu. Kakor znano, je prinčev morganatični zakon povzročil precej prahu v sosedni državi
ločnosti bi včasih zadoščala, da bi se sreča čisto preokrenila. Vendar vsakdo rajši zapusti, kar ima pri sebi, pa naj bi bilo to vse njegovo imetje, samo da ne bi prišlo do neprijetnih zapletljajev. Zastran sebe vem, da se takšno ravnanje ne strinja z mojim značajem. Skoraj boste videli, da bi se bil v danem primeru opravičeno po robu postavil, ko bi bil pri tej stvari.
Nesrečni potniki so se torej dali tre-•petaje preiskati. Ko pa so dobili dovoljenje, da se smejo s poti spraviti, in so se še vedno ogroženi s puškami vrnili naposled v svoje oddelke, so v celoti os ta vili rokovnjačem čedno število funtov šterlingov, ki bi vrgli 95.000 frankov (210.900 Din).
Pozneje se je zvedelo, da je ta osobito smeli zaskok izvršil dočista sam in da mu ni bilo deliti z nikomer nepoštenega dobička. Za grmičevjem je namreč okretno razpostavil stare klobuke in puške, sicer že dodobra nerabne, pa je zbudil mnenje, da številni tovariši čakajo za njim samo prilike, kedaj bi dali smodniku besedo.
Stoprv nekoliko mesecev kesneje, ko je bil junak dogodivščine slučajno ujet, in sicer radi neke druge zadeve, se je razvedelo, da pre tu za prve nastope Johna Donalda Bruce-a.
Kako najde mravlja svoje gnezdo
Prof. Icard, ki se kot strokovnjak
z življenjem mravelj, je ugotovil, da a* mravlja pri iskanju mravljišča opira na svetlobne razmere. Kadar ostavlja
gnezdo,
si natančno zapomni razdelitev luči in sence. Učenjak je dognal, da mravlja, ki jo človeška roka postavi iz mravljišča nekaj metrov daleč, ne ve najti poti domov, ker ji manjka potrebna orientacija.
Prednosti dvojčkov
V Worcestru na Angleškem
bi moFsS
sodnik te dni primerno kaznovati nekega 13-letnega dečka, ki se Je bil ▼ Javnosti »postavil« z nespodobnim govorjenjem. Deček, ki je stal pred sodnikom, pa je menil, da mora biti pomota, kajti on ni bil nikoli zagrešil očitanega dejanja — morda pa njegov brat — dvojček, s katerim sta si podobna kakor jajce jajcu. Policist, ki je nespodobnika prijel, je trdil, da je pravi, mati, ki so Jo poklicali » pričo, je spet izjavila, da sta si brata tako zelo podobna, da Ju še sama dostikra-ne more ločiti. Konec tega zanimivega procesa je bil ta, da je sodnik dečka oprostil po načelih, ki veljajo v dvomljivih primerih ...
Najdbe iz dobe Aztekov
Ameriški starinoslovci ao r Oaxad t Mehiki odkrili pozornost vzbujajočo najd-bo. Naleteli sc na predmete iz cvetoče dobe Aztekov, predmete, ki so za arheologijo neprecenljive vrednosti. Strokovnjaki pravijo, da se dajo te najdbe primerjati samo z najdbami v kraljevih grobovih v Egiptu. Med drugim bo našli niz zlatih predmetov z vdelanimi žlahtnimi kamni. Nekaj okostnjakov je imelo zlate maske in nakit na glavi, ki nima primere v človeški zgodovini. Domneva se, da hranijo odkriti grobovi ostanke kraljev aH vsaj visokih svečenikov.
Rubežen v čsl. parlamentu
V soboto popoldne se je zgiasil pr! upravniku zbornice neki gospod, ki je izjavil, da je sodni izvršitelj in da mora za-rabiti parlament, ker navzlic ponovnim opominom ni poravnala uprava ustanov« zaostalih premij za zavarovanje svojih nameščencev.
Upravnik Je skušal eksekutor^u dokaza* ti, da je parlament ustanova, ki stoji na nevtralnih tleh ln je torej imuna. Toda sodni izvršitelj ni hotel tega priznati Ker pa tudi uprava poslopja ni hotela priti v navskrižje z zakonom, je zarubil ekseku-tor pisalno mizo in stensko uro. To dejanje je zbudilo toliko pozornosti, da je uprava poslopja uro pozneje poravnala svoje obveznosti, da je postala rubežen brezpredmetna.
Sijajen začetek, jelite? Možak je mahoma zaslovel. Medtem se mu je bilo posrečilo nekaj plodnih zaskokov enake bire in baže v zapadni Avstraliji Tako je na primer preoblečen v starko potoval med Mackensiejem in Colgardiejem v vozu za same ženske, nenadoma potegnil samokres in zastražil svoje nesrečne družice, po tem prizoru pa takoj pričel pobirati mile darove: v zlatu in draguljih mu je zbirčica vrgla svojih štirideset tisoč frankov.
Na isti progi je tri mesece kasneje vdrl v poštni vagon in si prilastil 63.000 frankov v bankovcih.
Tajni redarji, ki so ga naposled zasledili. so ga zvijačno zalotili na postaji v Albanvju. Medtem ko sc ga gnali nazaj v Perth, se mu je spotoma obneslo, da se jim je izmuznil, skočivši z vlaka, ki je vozil šestdeset kilometrov na uro; ta način so uporabljali v Združenih državah — sam sem jih videl — ti čudoviti poskočini, ki jim pravimo kavboji, kravji pastirji. Lahko si mislite, s kako dolgim obrazom so policisti dospeli v namenjeni kraj. Potegnil! so bili zasilno zavoro. Vlak se je ustavil sredi pušče. Stekli so za Bruce-om, a capin je bil precej pred njimi ln dirkal je kot hrt
Dve leti se ni več čulo o njem. Oči«
Preizkušnja vztrajnosti naših smučarjev
v ostri in mnogobrojni konkurenci so se v«eraj kosali nafl ^Iboliži smuča^i na SO kilometrov dolgi progi na Pohorja - Prvi je dosegel cUj Bervar (Smučarski klub JLjubljana) — Mariborski smučarski klub )e težko tekmo prav dobro organiziral -
Maribor, 24. Januarja, čeprav se Je naš smučarski šport v zadnjih letih silno razvil, smo šele letos prišli do 50 km tekme, ki je drugi vrhunec vseh smuških prireditev in preizkušnja vseh tekmovalcev. Zmagovalec v tem boju je tudi
zmagovalec nad telesno slabostjo,
saj mora premagati s silno voljo svoje telo in prisiliti ga, da napne vse svoje moči.
Tekmovalci so večinoma prišli že v petek. med njimi ekipa Ilirije, Smučarskega kluba Ljubi 1ane ln tudi močna garda z Gorenjske. Ilirija je poslala v boj svoje preizkušene tekmovalce, tako Banovca. Knapa. Tinto, šoštariča in Jenka, dočim je njen glavni favorit inž. Joško Janša manjkal, ker ni mogel zaradi pokvarjene noge na start Ljubljana je bila zastopana po Bervarju, Jakopiču Francu, Deržaju ta Franku, za Skalo je startal znani naš Maratonec in prvak Stane Sporn. za gorenjske klube pa so startali Klofutar, Godec. Jakopič Albin in drugi, dočim je bil Mariborski smučarski klub zastopan po Sljukanu, bivšemu češkemu prvaku in akrobatu na smučeh. Kdnigu, Juriču, Ivi-**u, bratih Stangl in drugimi.
V soboto zvečer se je vršil sestanek vseh tekmovalcev. V imenu prirediteljev jih je pozdravil predsednik MSK g. Bruno Par-Jna. ki je želel da bi vsi tekmovalci prišli na cilj in da bi s tem pokazali vzdržnost »I o venskih smučarjev. Nato je g. Vetrih, tehnični vodja tekmovanja, podal opis proge.
Tekmovalna proga
Proga je bila speljana razmeroma zelo
ihko. Veliki vzponi spočetka, težkih str-•T.in pa ni bilo Smuka je bila povsod tde-dna. razen zadnjih treh kilometrov. Vsa proga je bila markirana z rdečimi zastavicami, ki so bile zelo gosto posejane. Na •sej progi so jih posadili okrog 1500, kri-Sšča pa so bila posebej markirana in križ-smučine zadelane z vejami. Vsak peti ometer je bil posebej naznačen s šte-ko tako da je tekmovalec točno vedel, liko je že prevozil. Od zadnj;h 10 km nrej pa ie bil zaznamovan vsak k;'o-er s tekočimi številkami 10 9, 8 itd. ra ie šla od Ruške koče mimo Bajgota Klopnega vrha, kjer je bilo okrepčeva-od tu pa po isti progi, kjer je bilo -~nsko prvenstveno tekmovanje, do a kjer bilo drugo okrepčevališče ni letni oddelek. Od Klopnega vrha eska je pot valovita brez znatnih str-1 Peska pa položna na Malo Rogljo svernem grebenu do št. Lovrenških ier ■'e bi! obrat, nato mimo Mašin-Peska in od tu po isti progi nazaj
k cilju Ruški koči...........
Prava višinska razlika je znašala kakih 500 m,, -a vse strmine se obidejo po zložnih potih. Najvišia točka je bila na Roglji s 1572 m. najnižja pri Bajgotu S 1047 m. Vsa proga je bila dolga nekaj nad 50 km. G. Vetrih je podal točen opis proge ta je zelo točno orisal tudi snežne razmere za vsak kilometer, tako da so bili tekmovalci o vsem prav točno informirani.
žrebanje
Za ooročilom g. Vetriha Je bilo žrebanje. Določenih je bilo 45 startnih številk, presežek pa za eventuelno naknadne tekmovalce. Izmed favoritov Je potegnil najnižjo in seveda tudi s tem najslabšo številko Jakopič, ki je startal kot drugi, Klofutar 4, Jenko 6. šoštarič 3, Stangl 8, zelo ugodno pa Knap, ki je potegnil 42, Br-var 39, Jakopič Franc 41, Sporn 21 itd. Oni, ki so potegnili visoke številke, so bili seveda silno veseli, saj startna številka precej vpliva na rezultat. Zvečer je_ bilo v koči še živahno vrvenje, fantje so vršili zadnje priprave. Tekmovalci so mazali svoje smuči z raznimi voski, pri tem so bili mlajši zbrani okrog »kanonov« ta ee od njih učili. Dr. žgur je pregledal zelo točno vse tekmovalce. Kmalu po 10. je nastal v koči popoln mir.
Start tekmovalcev.
V nedeljo zjutraj je bil start ob pol 8., točno ob napovedanem času in prvi žarki vzhajajočega solnca so pozdravili prvega tekmovalca Albina Jakopiča, ki je krenil na dolgo pot. V intervalih ene minute so startali za njim drugi tekmovalci, tako da je nekaj minut po S. startal zadnji vozač. Nekateri tekmovalci so že od vsega začetka forsirali silno oster tempo, seveda so vsi ostali drveli za njimi. Toda že blizu Bajgota se je pripetila prva manjša nesreča. Ivič iz Maribora je brez premisleka zavozil po strmini, na klancu si je pa zlomil smučko. Konig si je na istem
mestu strgal streme. Oba sta seveda morala takoj izstopiti
Novinarji.
Kmalu po startu tekmovalcev so krenili na pot tudi posebni poročevalci listov »Jutra«, »Športnega lista« ta »Jutarnjega lista« iz Zagreba, da so vsaj deloma spoznali progo.
Pripadnost tekmovalcev
Podsavezi so bili zastopani takole: mariborski podsavez prijavljenih 18, tekmovalo 16. ljubljanski prijavljenih 12, tekmovalo 10. gorenjski prijavljenih 3, tekmovali 3. Zagrebški podsavez je prijavil dva tekmovalca ki sta tudi startala. Med inozemskimi gosti se je tekmovanja udeležil znani štajerski vozač ln olimpijski skakač Inž. Denzel iz Gradca, član Steinscher Skivereina.
Prihod konkurentov.
Proti 12. je postalo v smučarskem taboru nemirno. Pričakovali so prihoda tekmovalcev. Računali so. da bo najboljši
na Roglji ta do St. Lovrenških Jezer. Godec Je izjavil, da je tu Se mnogo lepše kot ▼ Zakopanih. Tudi z organizacijo so bili vsi prav zadovoljni. Vse 1e funkcioniralo do najmanjše podrobnosti, kakor namazano. Proga je bila izvrstno markirana okrepčevališča so bila založena z vsemi dobrotami. Zlasti Je pohvaliti tvrdko dr. Wadderja iz Zagreba, ki je dala brezplačno ovomaltino na razpolago. Na progi je bila razen zadnjih 3 km smuka idealna. Avstrijski tekmovalec ing. Denzel se je prav pohvalno Izrazil o naših smučarjih. Posebno mu je imponiral Godec, Id Je prišel svež na cilj. Čudil se je. da imamo Slovenci kvalitativno tako dobre smučarje ta je prepričan, da bi b primernim treningom dosegli Se dosti boljše rezultate.
.»ovratek aitračarake arm«de.
Vfca velika armada smučarjev se je vrnila z večernim vlakom v Maribor, kjer jo Je čakala godba, kS Je potem spremila smučarsko povorfto v Grajsko klet kjer Je bilo ob 20. razdeljevanje daril. Zbrane
tekmovalec vozil pod petimi^ml tares ( ^^'^r^pr^e^^^
Parma Nato so govorili Se v imenu občine ,
letnik RodoSek, zastopnik JZSS | vih pet
delo Slo bolj gladko od rok (aH nog). Srednja vrsta se ni dvigala nad povprečnost; Httgla je bilo v orvem polčasu še nekam opažati, toda imel je proti močnemu protivnemu napadalnemu triju zelo težko stališče. V splošnem niso halfi zadovoljili niti v defenzivi niti v podpori napadu. Zato Je bil napad večji del navezan na lastno srečo in le prihajal le v toliko malo bolj do izraza ker je bil mnogo bolj homogen od domačega napada Plavi so imeli v krilih neprimerno močnejše akterje kot belozelent ta Je pripisati le Jalovosti sredine pred golom, da ni bilo za domače hujše nesreče.
Dirijansko moštvo Je Igralo dobre pol ure. To se pravi, v tem razdobju zaigralo comme 11 faut Dominirali so halfi, ki so kar naprej servirali napadu uporabljive toge, v samem napadu pa se je notranji trio prav dobro razumel. Pridobivanje tal z lepo zasnovanimi in še lepše izvedenimi kombinacijami Je bilo gledanja vredno. V tem času sta tudi krili držala korak vsaj v polju, zlasti Pfeifer je nekajkrat »potegnil«. Prijetno ja iznenadil Doberlet s koristno to prodorno igro, toda samo v prvi polovici; potem mu je zmanjkalo sape. Dober tehničar je Sveti c in bil bi tudi dober vodja napada če bi manj zadrževal Igro, poleg tega si je mestoma nadel preširoko polje udejstvovanja: od desnega do levega krila Košak Je bil pri strelu, zadovoljil je tudi v polju. V halfih je bil zelo dober Varčič. Unter je posvečal premalo pozornosti svojemu krilu. V obrambi je bil najboljši Jakšič. svojo nalogo je rešil v mnogo sigurnejšem stilu kot Mihelčič. Poleg njega je še Janko bil steber obrambe, dočim je napravil Berglez vtis. da je prišel na igrišče brez prave priprave.
je privozil nekaj pred 12.30 __
pič s startno številko 2 v cilj. Priskočila sta dr. žgur ta g Bergant ta sta precej izmučenemu tekmovalcu pomagala, da Je prišel h koči. Nekaj minut za Jakopičem je privozil smehljaje ta ves svež in čil Godec s startno številko 20 za njima Br-var nato pa šoštarič. Ta bi gotovo dosegel'krasen uspeh, da se mu ni utrgal jermen ter Sla očala. Kljub temu Je plasma zanj prav časten. Takoj za nJim sta privozila Jurič ta Pinter, daleč za njima Denzel (7), nato Knap ta precej za njim Jenko, ki Je bil videti zelo Izmučen. Za Jenkom sta v precejšnji razdalji privozila Frank, nato Lešnik in drugi.
Rezultati so bi« naslednji: 1 Brvar (Sm. Ljubljana) v času 4:54.43, 2. Godec (SK Bohinj) 4:55.13 3. Jakopič Albin (Dovje-Mojstrana) 4:59.37, 4. Knap (Ilirija) 5:07.39, 5. Pintar (Maribor, smučarski klub) 5:11.03, 6. Jurič (Maribor, sm. klub) 5:16.35, 7 šoštarič (žirija) 5-23 55 8. taž. Denzel (Avstrija) 5:28 39, i (Ilirija) 5:39.58. 10 Jakop^ Fran (LJubljana) 5:41.26. U	(LJub-
ljana) 5:42.34, 12. Lešnik (Maribor) 5:45.22, 13. Klofutar 5:47.50 itd.
Dobra organizacija. Zmagovalci so s progo izredno zado-voljni, pohvalili so posebno del od Peska Mnacijt
X , *	nrenseuiii«.	. V prvem polčasu Je dala Ilirija Igro, kot
S™Aato ^g^rilf še v lm^nu o^ine Jo sa^no redko pokažejo naša moštva Pr-^ESSlflr rajnik JZSS I vih pet minut G. sploh ni mogel priti do
žoge. žoga je hitela z noge na nogo in Ml-
prof. šile ln GoluJbovič In drugI.
Prvenstvo v skokih Sm. kluba LJubljana
Kranjska gora, 24. januarja Danes se Je vršilo prvenstvo v skokih
helčič Je imel že v začetku polne roke dela. L ima dve zreli šansi, ki jih ne izkoristi. Potem se je igra malo odprla, G. dobro starta ta odnaša žoge. še vedno premoč L ta se igra večinoma na polovici G. V 15. min. kombinacija Doberlet—Svetic —Košak; Košak ima prost razgled in iz
Smučarskega kluba Ljubljana, pri kate- I 20 m pošlje razantno pod prečko, 1:0 za
. . . _, _ O l-n.JT-eAriV. Alnmrrv K t.fck- I _ .. r	. ,______ __ |_1,.„*« Tnlr-
rem Je startalo 8 khibSkih članov, 8 tek movalcev pa izven konkurence. Vreme Je bilo zelo lepo. toda skakalnica Je bila v precej slabem stanju.
Rezultat! v konkurenci so MU: 1. Bogomil šramel 314.30 točke, šramel Je tudi izvedel najdaljši sfcok dneva z 29 m. 2. Bebler Leon 260.2. Zdi se. da bo Bebler postal Se prav dober slkakač, ki že sedaj po-kazuje lep st«. 3. Palme Fran 248.9 Najdaljši skok Je Izvedel s padcem 28.5 m. 4. Jakopič Avgust 184.90.
Izven konkurence: 1. Plvee Fran cmrl-
I.; viharen aplavz. Potem se izkaže Jak šič z lepo parado, takoj nato ima Doberlet sijajno priliko, pa Jo pokvari. G. se lz-vije iz objema, dveh, treh situacij ne izkoristi. Par obojestranskih napadov, slednjič kot za G. Takoj za tem dva kota za
polj«. Igra se mestoma zelo raztrgano. Vratarja sta v dobrem poletu ta držita po par močnih strelov. Počasi prihaja v igro ostrejša nota, sodnik žvižga domačim vsako malenkost, napram gostom je pri-zanesljivejši. Kljub obojestranskim prizadevanjem izostane pričakovani uspeh, samo po par kotov na vsaki strani zato si nekateri hočejo pomagati z nedovoljenimi sredstvi, še v zadnjih trenutkih se nudi L prilika za povišanje rezultata, in s tem napadom I. se igra neha škoda, da je nepotrebna ostrost ob koncu pokvarila zelo dober vtis iz prvega polčasa. Koti v celoti 5:4 za L So<_nik g DeržaJ.
Ostale nogometne tekme
Beograd: Jugoslovneski nogomet beleži danes zelo lep uspeh. Državni prvak BSK je porazil prvorazredni madžarski profesionalni klub Somogy z 8:2 (4:0). Igrači BSK so bili izvrstni zlasti v kombinaciji. Scortall so Gliševič. Moša, Vujadtaovič po 2, Tirkl ta Popovič po 1.
Zagreb: Zagrebško prvenstvo je po današnjih prvenstvenih tekmah odločeno. Viktorija, Jugoslavija in železničarji pridejo v I. A razred. Današnji rezultati: Jugoslavija : Grafičar 3:0 (1:0), Viktorija : Slavi ja 2:0 (0:0), železničarji : Ferraria 1:0 (1:0), Sokol : šparta 1:1 (1:0). Gradec: Sturm . ISSK Maribor 6:0 (3:0) Dona j: Pokalne tekme. FAC : BAC 2:0, Rapid : Strassenbahner 11:3, Sportklub : Baumgarten 7:1, Cricketer : Nicholson 2:1, Austria : Strebersdorf 4:1, WAC : Weiss Elf 2:1, Vlenna : Donau 3:2, Admira : Sirrv-mering 2:1.
Pariz: Dunaj : Pariz 5:1 (2:1). Čeprav so Dunajčani z lahkoto premagali Parižane, vendar nivo igre dunajskega moštva ni bil na oni višini, kot v tekmi Avstrije s Švico. Krivda za to je bila predvsem na slabem terenu in na precej ostri igri Francozov. Kljub temu so Dunajčani imeli situacijo vedno v svojih rokah. Goli so padli v naslednjem vrstnem redu: v 25. min. Vogl. 30. min. Zichek, v 40 min. Merder, po odmoru v 13.. 20., in 22. min. Vogl.
Praga: Slavija : Hakoah 4:0 (1:0), DFC 1 CAFC 4:2, Sparta : Teplitzer FC 2:2, IA-ben : Bohemians 2:1.
Alpfaska tekma Sm. kluba Go8tan}> Rimski vrelec. Dne 1. in 2. februarja bo priredil Smučarski klub Guš tanj-Rimski vrelec medklubsko alpinSko tekmo z vrha
L in končno v 34 min kot _plod lepe kom, .	— žerjav/To bo ena najlepših
binacije gol na Sveticev stre1 2.0 za L | ^ ^ ^^	^ do,ga 8 km in
že v naslednji minuti je Mihelčič v hudih stiskah. V skoku seže mimo žoge, ki pride Icetu na nogo, ta še preden se Mihelčič dobro vrže, smukne žoga pod njim v mrežo, 3:0 za I. G. se zbere in uprizori vrsto
Jicvc,	--Lv—m fRmtstvo) I napadov. Malo pregrupira svoje moči, kar
I sePvsaj deloma Liese. Stankovič igrabra
Klubsko prvenstvo Smučarskega Muba Se nI zaključeno ter se bo končalo srtcupno 1 s podbaveznim prvenstvom, na katerem se I bo vr«lo v Mojstrani tekmovanje v kom-
Zaslužena zmaga Ilirije nad Gradjanskim
Po sijajni igri v prvem polčasu le mrijadoka^la^da Je ljubljanski nogomet enakovreden zagrebškemu
nilca. V 37. min. zaokrene Koprivnjak lep centerpas z glavo v mrežo in zmanjša na 3:1 za L Rezultat je postavljen. Isti Igrač ima par trenutkov pozneje sijajno priliko za ponoven zgoditek. toda žoga se odbije od desnega gornjega kota, še en kot za L, potem napad G. ta konec.
V drugem polčasu sta si moštvi enakovredni. Spočetka je Ja>cšlč močno zaposlen, G. zmeša domačim Štrene. Nič več se nočejo tako posrečiti kombinacije, igra Je odprta, napadi se menjavajo s polja v
vodi po lepih terenih Urške gore v Jazbina jarek ta po Jarku v Žerjav. Skupen odhod smučarjev 1. februarja ob 9. dopoldne od Rimskega vrelca na Urško do tn-risto vskega doma SPD (1690 m), kjer se bo prenočevalo. Dne 2. februarja se bo vršila tekma. Izven tekmovalcev pa bo dosti smučarjev priredilo ob isti progi smučarski izlet. Od žerjava naprej na razpolago avtobus. Prijave prejesma Smučarski klub Guštanj-Rimslri vrelec v GuStanju do 29. t. m. Prijave do roka 15 Din, pol ure pred startom pa dvotne.
Plavalna sekcija S. K. Ilirije. Seja načelstva danes v ponedeljek ob 18.30 v posebni sobi restavracije Emona.
Nogometna sekcija SK Ilirije. Obvezni sestanek danes ob 20.30 v kavarni »Evropa«*.
AVTOMOBILIZEM
Poskus se je na vse strani obneset
Nepričakovano lep zimski dan Je omogočil dober obisk, tako da se je na Igrišču nabralo okoli 1000 ljudi, ki se Jim Je hotelo videti zmago Ilirije nad renomiraniml vpurgerji«; v ostalem niso zaplankarji številčno skoro nič zaostajaj! za onimi, ki so se potrudili mimo blagajn. Z druge plati pa je bil tudi športni efekt prireditve nadvse zadovoljiv. Igra se je vsaj v prvem polčasu gibala na razveseljivi višini in so lahko bili prijatelji Ilirije jako ugodno iz-nenadeni po lepi igri svojega moštva. Ob startu v 1932 beleži Ilirija uspeh, in to povsem reelen, ki opravičuje vsako dobro prognozo za bližnjo sezono.
Par centimetrov suhega snega — otaja-na snežnica se je zbrala na nižje ležečem jugovzhodnem delu — je dalo prav dober teren, če se ne bi bilo solnce v drugem polčasu »ohladilo«, bi se bili tudi gledalci ves čas dobro počutili.
Ilirija: Gradjanski 3:1 (3:1)
S parminutno zamudo sta se javili na Igrišču moštvi v teh postavah:
Ilirija: Jakšič—Janko, Bergle®—Be-lak, Varčič, Unterrelter—Ice, Košak, Svetic, Doberlet, Pfeifer.
Gradjanski: Mihelčič—Bivec, Kar-ner—Vidrih, Hiigl, Gaier—Stankovič, Koprivnjak, Staroveški. Dukovič Kokotovič.
Gradjanski ima Se izza anamenitega pohoda v Španijo z Ilirijo komplicirane račune. Tedaj je moral v svoji polni slavi vzeti na pot zaslužen poraz 0:2, v sve-
Sem spornimi pa sta Juna«d boi« Ilirija
s Gradjanskim v lanskih liglnih tekmovanjih. Tudi v današnji tekmi je trčil na izredno razpoloženo moštvo bslozelenih, ki mu je sprva dalo primerno ln dobro lekcijo, kako se nogomet Igra in mu potem kar mimogrede naprtilo tri komade. Seveda bo se tudi plavi potem spomnili, da morajo prav za prav Igrati, toda vsa njihova prizadevanja niso bila toliko izrazita, da bi se jim bila sreča upravičeno nasmehnila Kdor je pričakoval, da ga bo morda Gradjanski z igro ogrel ln navdušil. Je moral pač v resigniranem razočaranju prezebava«, ker so bili gostje kaj skopi v prikazovanju lepe, koristne ali vsaj inteligentne igre. Na momente bo, res da, Iniciativno zaigrali, poskušali ustvariti s! primerne situacije: toda nekaj je skoro zafietniška nesposobnost, parkrat so imeli v poslednji, zaključni potezi izrazito smolo; toda o taki smoli bi bili tudi domači znali kaj povedati.
V moštvu je po presledku petih mesecev zopet nastopil popularni šiškar Mihelčič. Za prva dva zgoditka se lahko znebi vsake odgovornosti, pri tretjem ga pač zadene nekaj malega sokrivde. Tudi drugače je svoje delo opravljal precej nesigurno, zlasti je parkrat startal mimo, ln tako omogočil nekaj kočljivih položajev. Za vsak slučaj je imelo moštvo seboj rezervnega vratarja, no ta je samo za par minut v drugem polčasu nadomeščal levo zvezo. Branilca sta se dobro in slabo bila
Avtomobilski promet v Ameriki
2e večkrat smo govorili o vedno rastočem avtomobilskem prometu ▼ Zodinjenih državah Severne Amerike. Čeprav ves svet govori o gospodarski krizi in je ta tudi v Ameriki zelo občutna, se tam avtomobilski promet vedno bolj razvija. Da si lahko predstavimo obsežnost prometa v dolarski zemlji, naj navedemo najprej za primer Evropo, t j. najrprometnejše mesto, Pariz. V Parizu je v prometu okrog 180.000 motornih vozil; to število prekaša celotno število motonrh vozil, kakor 6 evropskih držav skrnpad. Sedaj v Romun'ji, pri nas. v Avstriji in v Bolgariji. Torej, sam Pariz ima več motornih vozil, kaor pa 6 evropskih držav skupaj. Sedaj pa nam ameriški statistični urad pove, da je v Newyorku v prometu okros SOO OM. v Los Anselesu 520.000, ▼ Chicagu 470.000 ta v Detroitu 430.000 motornih vozil. To so seveda ogromne številke in sedaj bomo lahko razumeli skrbi mestnih očetov v Amenki ki ne vedo, kako bi obvladali ogromni avtomobilski promet Res je sicer tudi gradba cest v USA na precej visoki stopnji, vendar se avtomobilski promet mnogo hitreje razvija, kakor pa cestna mreža.
Amer ška avtomobilska industrija Je znana kot eksportna, vendar je tudi levilo motor-nih vozil, ki se plasira na domačih tržiščih, zelo znatno. Tako nam isti statist fcu urad pove, da je bilo v USA stavljenih v promet v prvem polletiu lanskega leta okrog 1 mili-ion 200.000 novih avtomobilov. Od teb je na
*	—	• t !1 i.__JIM lrolrft* ClOnl '
v prvem polčasu, po tretjem golu je Sel v • ž ' j§ fabriknte odpadlo, kakor sledi obrambo Kokotovič ta je potem obrambno I najvažnejše .<.	—n
vidno je moral živeti ob svojih prihrankih. Vendar ako se je kedaj preselil v kako drugo državo, je pa le vedno ostal zvest Avstraliji, svoji drugi domovini. V kratkem so spoznali njegovo spretnost v mnogih jako drznih zaskokih, kjer mu je bila usoda venomer nesramno naklonjena.
Trinajst tatvin z oboroženo roko, zlasti med Brisbanom in Charlevillom v Kraljičini deželi, so mu po vsej pravici naprtili.
Nekdaj je prilezel sam Bog ve odkod, se prikazal na parnem vozu brzega vlaka m prisilil strojevodjo obstati, da so rnogli njegovi sokrivci izstopiti iz vlaka, kjer so bili pravkar z izredno pažnjo preiskali vagone. John Donald Bruce je bil postal glavar tolpe.
Detektivi so si mislili: >Zdaj ga imamo, izdan bo.« Imeli so svoja izkustva. In res je Bruce-a ovadil sokrivec, zapeljan vsekakor po visoki nagradi, ki jo je redarstvo razpisalo nanj.
Zasačili so ga, ko je vstajal iz postelje v hotelski sobi, in ga tokrat zares ujeli; sicer pa se ni prav nič upiral.
»Nič se ne bojte«, si je upal reči z nasmehom redarjem, ki so ga čvrsto povezovali. »nikoli nisem prelival krvi svoje-
čete, toda morilec ne, to ni vse eno...
Vendar pa,« je povzel, »vem nekje za malopridneža, ki bi mu z veseljem izpre-menil kožo v cedilce, da bi ga naučil živeti. Tega bivšega sodruga zatajim z gnusom, po njegovi zaslugi vam je dana čast, gospoda, da me morete po mili volji od blizu gledati.«
John Donald Bruce, kakor se lahko vidi, ni bil brez šegavosti, svojske anglosaksonskemu plemenu. Pisano je bilo, da bo v kratkem dal za to novih dokazov.
Spričo velikega števila njegovih jad-nih junaštev je morala biti preiskava njegove zadeve dolga. Razen tega ga je pravica nekaterih držav zahtevala zase. Njegovo veselje do dejanj, njegova žeja po svobodi pa nista mogli čakati Mesec še ni bil pri kraju, ko je Bruce ponovno sedel lisici na rep. Uspelo mu je, da je od zadaj planil na čuvaja, kateri mu je donašal hrano, mu začepil usta in ga pustil povezanega liki klobaso v svoji celici. Poprej mu je bil še slekeJ uniformo. Preobleečn v paznika je v mraku kar se na svetu da mirno odšel iz ječe. Daleč je bil, ko so zapazili njegov pobeg.
Lahko si mislite, kako je mogel biti tak možak priljubljen. V Avstraliji kakor povsod drugod imajo ljudje radi ju-
Bruce malodane prikupen zbog svoje drznosti, svoje domiselnosti in spretnosti, ki jo je kazal v vseh okoliščinah.
V	tem času sem imel po velikanskem naključju priliko naleteti na tega strahotnega strokovnjaka.
Iz Brisbane sem potoval v Marybo-rough. Ker sem kanil izostati le nekaj dni, sem nesel za vso prtljago s seboj le usnjen kovčeg, ki sem ga postavil na mrežo v oddelku prvega razreda, kjer sem v ostalem sedel sam. Iz Brisbana smo zgodaj odrinili. Ko sem prečital dnevnike, sem šel in se malo sprehajal po hodniku, da si razmajem otrple noge in pri tem pokadim lulo tobaka.
V	oddelku poleg svojega sem imel priliko opaziti prav srčkano in odlično žen-ko. ki jo je spremljal njen mož. Mlada zakonca :o vsem videzu. To se je dalo uganiti po nešteto podrobnostih. Mogoče sta bila celo na poročnem potovanju. Nisem si mogel kaj. da se ne bi sam pri sebi nasmehnil ob misli, kako jima je mo-
Chevrolet Ford Buick Pontiae Dodee Chrysler Oldsmobile E>sex
Studebacker Willys-Whipet Nasb
Plymoulh Aubum De Soto Hudeon Hupmobile Graham
V odstotkih ima Chevrolet prvo mesto, t J. 31 34 % Cieneral M"fnrc Corporation z vsemi fabrikati pa 501.832 avtomobilov aH 4° 84 %
"kakor vidimo. stoiMo General Motors h Fordov« avtomobili daleč nad ostaJiml.kar se tiče plasiranja novih avtomobilov v USA
368907 vozil	
350.801	M
54.621	n
47.237	n
34.761	M
32.153	M
31.067	M
29.598	
27.425	M
27.177	*»
23.571	«t
19.772	n
19.494	n
15.835	n
13.083	n
11.132	n
10.742	»
In s tem zavzema* hidi na svetovnem trž'-5g„ prvo mesto. Chevrolet s 368^7 vozil, ima 31.34®/* v prvem polletju, medtem ko
,«• ford imel 29.8«
Ti dve velepodietji vodita ie nekoliko let borbo za prvenstvo na svetovnem trgu in tu-
»v«"	——- — .	, i uui iru /.a	■ _ . . i	i____,
ralo biti žal. ker nista vstopil« s ^enoj ! df ng domafem trgi: Zan mivo |e zasledovati v isti predelek. Gotovo bi se burila bolj placement na dom»?em (ameriškem) trgu
ga
Ul. »niKOH nisem prenvaj &i»i ovujt- , »ui	>juujc < itu ju-
bližnjega. Zepar, kolikor krat ho- 1 nake romanov. Navzlic svoji kraji je bil
po domače v moji družbi kakor pa s ča- obeh tovarn v prvih šestih mesecih pretek stitljivim. a hladnim duhovnikom, ki je sedel nasproti njima in se tu pa tam ozrl vanju preko svojih naočnikov
lesa leta. V ianuariu se je Paralo 41.07R Chevroletovih avtomobilov, a 36.958 Ford^ vih . v februariu 41 5fi4 Chevroletov m 30 W Fo\dov; v marcu 61.06* Chevroletov. fi0.6?n
(Nadaljevanje 1. februarja.) 1 Fortlovi v aprilu 80.743 Chevroletov, 81.457
Fordov; v mafu 78.668 Chevroletov, 74JK58
Fordov; v juniju pa 65.797 Chevroletov hi 58.027 Fordov. Is tega sledi, da }e tovarna, Chevrolet - avtomobilov bila	"
mesecu slabejša od Forda.
KJjub temu naravnost ogrearmenra do vanju avtomobilskega prometa, se vendar opaža neko nazadovanje, če namreč primerjamo placement novih avtomobilov v prvem jxilletju pret leta p prvim polletjem predlanskega leta. V L 1930 se |e ▼ prvih Sestth mesecih prodalo v USA 1,653.519 avtomobilov, v lanskem letu, kakor rečeno le 1 milijon 177.130, torej za 476.389 avten^h^ ** 28.8 «/• manj.
Iz tega torej vidimo, da ie kriza tuds prt ameriških tovarnah avtomobilov precejšnja. Nje pa ne občutijo samo tovarne razmeroma dragih avtomobilov, ampak tudi one, ki proizvajajo male avtomobile. Vse tovarne cenejših vozil pa niso enako nazadovale v produkciji. Chevrolet je na7adoval samo za 5.7%, Essex za 33.1°/», Ford pa za celih 48.7 "/•.
Moderna garaža v Amsterdama. Pred
kratkim so dovršili v Amsterdamu veliko in najmoderneje urejeno garažo, v katert Je prostora za 300 avtomobilov. Garaža je zgrajena iz betona, železa fn stekla. V pritličju se nahajajo mehanične delavnice, pralnica, bencinske pumpe in skladišče motornih olj. Sama garaža se prav za prav nahaja v prvem in drugem nadstropju. Dovoz avtomobilov se vrši po rampah in s ' pomočjo dvigal. Vsako nadstropje ima tri garažne prostore: med temi ie tako širok hodnik, da lahko dva avtomobila vozita mimo.
Civilna avJacHa v kanadf. Kako razvita
je civilna aviacija v Kanadi, posnemamo iz sledečih številk: zasebnih pilotov je v Kanadi okrog 300. pilotov trgovskih letal okrog 400. a aviatičnih inženieriev 400. Registriranih ie vsega skupaj 4% civilnih letal. Od teh se uporablja 430 v trgovske, a 66 letal zgolj v športne svrhe. Kanada ima 76 aerodromov.
Zimsko tekmovanje. Švedski avtomobilski klub je razpisal za 28. februar tekmovanje avtomobilov za zimski Orand Pn"x.
Rudolf Caracclofa bo vozil Alfa Romeo. Znani nemški vozač Caracciola, ki je v zadnjih letih odnesel zelo. veliko zmag na avtomobilu Mercedes-Benz, bo letos vozi! Alfa Romeo. S to znamko bo prvič startal 9 aprila v Brescii pri dirki na 1000 milj; na lanskoletni prireditvi v Brescii je odnesel Caracciola prvo nagrado na avtu Mercedes-Benz.
Prv| športni aeroplan češke produkcije. Ministrstvo Je Izdalo licenco za let prvemu športnemu aeroplanu, ki Je zgrajen v ČSR. Letalo ima motor 31-34 KS, ki Je tudi izdelan v domači tovarni. Ta tip aenoiana ie enokrilen In ima en sedež. Motor rabi na uro 170—180 gr goriva ia 7—8 gramov olja za mazanjei
ŽENA Y SODOBNEM SVETU
Kriza družine
ii.
' Današnja kriza družine je povzročena po večini po zunanjih momentih materijalnega značaja, a često je vzrok tudi notranja preorijentacija v človeškem sožitju, utemeljena v gospodarski in duhovni osamosvojitvi žene. Nekateri smatrajo ta pojav kot nekaj obupno tragičnega, toda socijologija nas uči, da so družabne oblike vsake dobe vedno izraz socijalno-gospodarske ureditve, ki je odločilna za vse ostalo življenje. Ce premotrimo zgodovino človeškega razvoja, vidimo, da je tudi oblika družine v bistvu odmev gospodarske in družabne strukture. Seveda igrajo vlogo tudi drugi momenti, zlasti religijoznl, ki so imeli vedno tudi močan vpliv na običaje ljudstev, a so bili v bistvu podrejenega pomena.
Tako nam pričajo izsledki sociologov, da je bilo v primitivni dobi tudi spolno sožitje ljudi povsem primitivno in je v splošnem nalikovalo življenju živali. Oba spola sta se združevala samo zaradi elementarnega nagona po ohranitvi vrste. Tej primitivni spolnosti so povsem manjkali znaki ljubezni. ljubosumnost, sramežljivost, predvsem pa čut individualno ljubezenske privlačnosti. Vse to je plod kulture. Zato je povsem verjetno, da je v prazgodovinski dobi prevladovala glede na spolno življenje promi-skuiteta, to se pravi, da so se vsi moški ene horde — skupine, v katerih so živeli prvotni ljudie — družili z vsemi ženami in obratno. To dokazujejo mnogi socijalogi na podlagi izsledkov primerjalnega študija (Morgan). Nasprotno pa trdijo nekateri raziskovalci, da je človek v okviru hord vedno žive! v monogamnem zakonu ter se sklicujejo pri tem na ostanke nekaterih divjih rodov (Tasmanov, Bušmanov). Na te trditve se opira tudi angleški socijolog Ber-trand Russel, ki sklepa iz življenja nekaterih živali, zlasti človeške opice, da je živel tudi prvotni človek monogamno. Vendar je pa samo ob sebi umevno, da monogamiie v današnjem smislu prvotni človek ni poznal, kajti jasno je, da se je spolno in družabno življenje prvotnega človeka bistveno razlikovalo od današnjih prilik. Za spoznavanje razvoja družine je važnejše, da spoznamo vplive, ki so bili določeni za ta razvoj.
Promiskuiteti je sledila doba krvnega sorodstva, kjer se posamezne generacije niso
več križale med seboj, pač pa sorodniki iste generacije.
Na najnižji kulturni stopnji so bili moški in ženske enakopravni. Po naravnem čutu prvotnega človeka so bili otroci lastnina matere in njenega plemena in na podlagi tega dejstva se je pri nekaterih rodovih one dobe razvilo tako zvano materinsko pravo to se pravi, da je bila žena poglava-rica družine in često tudi cele plemenske skupine. Ostanki materinskega prava so se ohranili pri nekaterih narodih daleč v zgodovinsko dobo.
Ko je plemenska skupina tako narasla, da v njenem območju ni bilo več hrane za vse, se je skupina članov izločila in si je poiskala nov prostor, ki jo bo redil. Tako so nastale zaradi potrebe človeške prehrane nove družabne oblike, nekake zadruge.
V nobeni drugi dobi ni pomenila zadruga tako tesno človeško občestvo kakor v tedanji dobi. Člani zadruge so smatrali zemljo kot skupno last, skupno so jo obdelovali in pridelke razdelili po potrebi med posamezne družine, ki so tvorile zadrugo. Večkrat so si zgradili velika bivališča, kier so tudi skupaj prebivali. To skupnost opažamo pri vseh kmetijskih plemenih.
Zadruga pa ni bila le gospodarska in te-ritorijalna ustanova, temveč obenem tudi pravna socialna in politična. Vsi člani zadruge so imeli enake pravice in dolžnosti. Vsi so morali delati, vsi so se morali braniti pred sovražniki, solidarno so jamčili drug za drugega.
Karakteristično za to fazo je dejstvo, da je tedaj materinsko pravo doseglo svoj višek.
Pojava visokošolke v našem življenju
Ce hočemo obravnavati stališče naših visokošolk do svobodnega akademskega življenja, ki se izraža v študiju, v sodelovanju v akademskih organizacijah, in se naposled še vprašamo o stališču, ki ga naša visokošolka zavzema do ženskega gibanja, si nikakor ne moremo predočiti njene objektivne slike, ne da bi obenem tu in tam opozorili na splošno sliko današnjega akademskega življenja.
Predočimo si najprej velik številčni porast mladine, ki se danes zateka na univerzo in opazili bomo takoj, da ta porast pri ženskem in moškem naraščaju ne gre povsem vzporedno. Nudi se nam zanimiva
slika, ki kaže, da je na primer v letošnjem zimskem semestru dotok ženskega naraščaja v primeru z moškim znatno večji.
V splošnem se je število vsega slušatelj-stva na ljubljanski univerzi od lanskega zimskega semestra do letošnjega dvignilo za približno 13.6 število slušateljev se je v tem času povečalo za približno 10.5 odstotka, število slušateljic pa za približno 32 kar predstavlja zelo vidno razliko v dotoku moškega in ženskega naraščaja. Zanimiv bi bil poizkus najti vzroke, ki navajajo naš žensk: naraščaj, da se v relativno večjem številu podaja na univerzo, kjer nam je dano največ možnosti širokega izobraževanja in spoznavanja kulture.
Gotovo je dejstvo, da številčni porast visokošolskih slušateljev in slušateljic še ne znači kvantitativnega porasta kvalitet. Vzrok temu porastu moramo torej iskati predvsem v slabih gospodarskih prilikah, ki silijo srednješolski naraščaj nezadostnih zmožnosti, da si s trudom v materialnem in sposobnostnem pogledu pridobi sve-dočbo višje šole, s katero si utira pot do boljšega in lažjega zaslužka za življenje.
To stremljenje se kaže tako pri moškem kakor tudi pri ženskem naraščaju in ni čudno dejstvo, da srečujemo na univerzitetnih tleh precej mladine povprečnega koča, ki nikakor ne ustreza obsežnim zahtevam akademskega izobraževanja. To je mladina, ki pojmuje izpopolnjevanje tega, na univerzi že strokovno opredeljenega študija le kot neko nujno sredstvo v bodoči borbi za boljši obstanek in mimo katere gre po večini neopazno pojmovanje globoke misli, kateri univerza služi, ln to je: vzgojevanje inteligentne mladine v povsem neodvisne posameznike s širokim znanjem.
Za te vrste studentstvo se Je udomačil v študentskih vrstah naziv »kruhoborci«. Drugo, dokaj slabše zastopano plast štu-dentstva je dovedel na univerzo globlji notranji nagib, težnja za spoznavanjem kulture in znanosti
Za obe plasti študentstva pa velja dejstvo. da se mora večina študentov boriti že med študijsko dobo s slabimi življenjskimi prilikami, ki jo silijo k trošenju časa za pridobivanje sredstev. Tako si mladina s tem dvojnim naporom manjša zdravstveno odpornost in elan, ki sta za študij važnega značaja.
Vsi ti eksistenčni pogoji današnjega vi-sokošolca so tudi eksistenčni pogoji današnje visokošolke.
Da" pa se porast ženskega akademskega naraščaja v primeri s porastom moškega hitreje dviga, je pripisovati gotovo posebnim življenjskim prilikam današnje dobe. Mnogo deklet, predvsem iz uradniških dru-
žin, nima preveč razveseljivih nad na primerno zakonsko zvezo in zato si mora preskrbeti dostojno eksistenco, če jim pa te ni bilo mogoče pridobiti po dovršenem višjem tečajnem izpitu, pridejo na univerzo in se z vso marljivostjo posvečajo študiju izbrane stroke ter kažejo v tem priznano vestnost.
Delno pa je pripisovati pojav sorazmerno večjega porasta slušateljic tudi pravil-nejšemu sodobnemu pojmovanju poslanstva žene. katero je v povojnem času pri nas razširilo svoje dimenzije in ni več lastno le ožji družbi naših prvoboriteljic za žensko enakopravnost, temveč si postopno utira pot v širše vrste našega ženstva.
Tu bi se v kratkem hotela dotakniti stališča, ki ga naša visokošolka zavzema do ženskega pokreta. Kaže. da so večini njih stremljenja ženskega pokreta precej neznana ali pa vsaj dokaj tuja. Res je, da stavi študij velike zahteve, toda ne zahteva celega človeka! S tem, da se je namenila dovršiti študij in zasleduje pri tem le materialni cilj, doseže le enostransko izobrazbo, le poznavanje predmeta, kateremu se je posvetila. Obenem pa nastaja pereče vprašanje, ali bo tudi res mogla pridobljeno znanje investirati v zaposlitvi, ki ji bo nudila zaželjeno eksistenco.
Dandanes, ko brezposelnost zavzema vedno večji obseg, se veča tudi odpor moškega spola do poklicne žene. Nasproti takemu rastočemu odporu nikakor ne smemo žene ostati ravnodušne, temveč moramo vedno in povsod vztrajno nastopati za svoje pravice. Pričakovati bi bilo, da bi naše akademsko izobražene žene stale v prvih vrstah takrat ko se izkaže potreba, zastopati interese celotnega ženstva.
Enako kažejo visokošolke zeio malo zanimanja za akademske organ'zacije, pa naj zasledujejo te kulturne ali pa strokovne cilje. Povsem resnično lahko povemo, da v njih nimajo nikakega vpliva, predvsem že zato ne, ker ga tudi ne izkušajo imeti. Njih volja se v nikakih rezultatih vidno ne manifestira, njih delo za skupnost je minimalno. Zelo osamljeni so pojavi, da srečujemo visokošolke v odborih akademskih društev, a to so le posameznice, ki si običajno ne morejo ustvariti trajnejše pozicije v organizacijah. Nekoliko bi bilo pripisovati to dejstvu, da visokošolke predvsem nerade zanemarjajo svoj študij in posvečajo študiju več pozornosti kakor vi-sokošolci. Zelo čudno p.', je spoznanje, da se širši krog visokošolk. ki jih z organizacijo na primer ne veže odborniška funkcija, ne potrudi, da bi pobliže spoznal delovanje in stremljenje lastnih organizacij. Ono prav malo zanimanja, ki ga pokažejo pri vstopu na akademska tla, na žalost prav kmalu popolnoma izgine. To vsekakor ni razveseljivo in ne laskavo dejstvo. Resnici na ljubo je sicer potrebno omeniti, da današnje akademsko življenje v organizacijah nikakor ni na višku in da
manjka t njem neka zdrava razgibanost, toda kljub temu dejstvu sta v primeri z visokošolcem pri visokošolki bolj otipljiva hladnejše stališče in nezainteresiranost do organizacije. Statistična ugotovitev opredelitve visokošolk po akademskih organizacijah in njih številčna zastopanost v teh bi gotovo dokazovala utemeljenost navedene trditve. Dasi je bilo vse doslej od prvih početkov naše univerze opažati navedeni pojav in se je pred leti izjalovilo prizadevanje nekaterin agilnib visokošolk. da bi združile vse tovarišice v samostojno delujočo organizacijo. vendar nikakor ne smemo obupati nad njimi kajti vedno je najti med njimi nekaj takih, ki so si v svesti svojega položaja in iz tega sledečih dolžnosti. Krog teh se polagoma širi.
Nina Korene.
Američanka kot delegatka na razoro-žitveni konferenci. Predsednik Hoover je imenoval rektorico ženske visoke šole v riolyokeu, Wooleyjevo za delegatko ženevske razorožitvene konference.
Razorožitvena številka mesečnika »La Francaise«. katerega izdaia Mme Rrun-schvicq, je izšia. Vsebuje razorožitvene izjave voditeljic francoskih žen Delno so ponatisnjene tudi v nemški revij* s>Die Frau« objavljene mednarodne ženske izjave. Posebno tehten je načelni članek prof. Scelleja o razorožitvi in varnosti. Profesor Scelle zavrača vsako prizadevanje za oboroževanje, ker ima neizogibno za posledico oboroževalne teKirse med narodi.
lika grofica Kiinigl-Ehrenburgova, avstrijska pisateljica, je slavila svoj petdeseti rojstni dan. Za nas je zanimiva njena knjiga »Du heilig Meer«, ki vsebuje novele z Jadranskega morja in oznanja ler-poto in svojevrstnost našega juga, pripoveduje o duši njegovih prebivalcev in podaja živobarvno sliko pokrajine, rastlinstva in živalstva. Na podlagi teh novel so jo v Splitu pred letom dni povabili na propagandno potovanje po Adriji in BosnL Vtise na tem potovanju je objavila ▼ mnogih interesantnih feljtonih,
Ljudje, ki trpe na otežkočeni telesni potrebi in ki jih radi tega mučijo krvno pre-napolnenje trebuha, pritisk krvi v možgane. glavobol, močno utripanje srca, dalje, ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah, hemcroidalnem zamotku, fistulah, jemljejo za strebljenje črevesa zjutraj in zvečer po četrtinko »Franc Jožefove« grenčice. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da se poslužujejo s Franc Jožef ove< grenčice po operacijah z najboljšim uspehom. »Franc Jožefova^ grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Spominjajte se slepih!
MALI OGLASI
Službo dobi
Vsaka beseda SO par; H dajanje naslova sli ta iifr* pa S Dia. (1)
Mesar, vajenca
poetonib starSev, sprejmem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«._2097-1
Veziljo cvetja
ki > teurjena v tej stroki. marljivo in zanesljivo »prejme trgovina a cvrtli mm\ T. Svoboda. Zagreb. Ilica 37._2035-1
Vajenca
wejroem takoj v matni-fakturno in modno trgovino v Olju. Pismene po nudbe tja podružnico Jutra t Celju pod »Ceije 5000«.
2192-1
' Postrežnico
(suno vaj«no) ta posprav-tianj« 2 sob. iščem za fe-h-a ar. Pojasnila med 8. in 9. uro d.ije Oseoar, Ilirska - aHca :7.	22Ž9-1
Vrtnarja
»posobnega. § prakso sprejmem na deželo. Prosto »tanovanje. kurjava -in raz »vetljava. Prednost imajo *»mei ah zakonci bres otrok Ponudbe z zahtevo plaže o* oglasni oddelek Jutra pod šifro »Sposoben«.
8181-1
Kontoristinjo
•svetnico iščem. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Začetek«.
2448-1
Absolventa
strojno delovodske ali srednje tehnične Šole s popolnim znanjem nemščine. sprejme tovarna blizu Ljubljane za takoj Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Možnost napredovanja«	2529-1
Učenca
za trgovino z mešanim blagom sprejmem. Hrana ln stanovanje v hiši. Ponudbe pod »Sedež gremljalne šole« na ogl. odd. »Jutra«.
2507-1
Službe išče
Vsaka beseda 50 par; za dajenj« naslov« »Ii t* lifr« pa 3 Din. (2)
Vrtnar
verairae v vseh paaogah vrtnarstva, želi stalne namestitve. Ponudbe pod »Agilen« na oglasni oddelek »Jutra«.	2371-2
Prodajalka
bolJ?a moč, zmožna samostojnega poslovanja v mešani stroki, išče mesto za takoj ali pozneje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Delovna in vestna«.	2502-2
Slaščičar, pomočnik
išče nameščenje ali pa b: prevzel tudi slaščičarno. — Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Slaščičar«.
2894-2
Dekle-šivilja
vajena tndi vseh hišnih del in kuhe. išče mesto. — Ponndbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »K boljši družini«.	2124-2
Izurjena pletilja
ta nogavice, z večletno prakso, išče nemeščenje Naslov: J. Rant, Boka Mojstrana.	2508-2
Prodajalka
zmožna perfaktno slovenščine, srbohrv. in nemščine, iz učena šivilja, spret na aranžerka, išče službo. Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Spretna in marljiva«.
2510-2
Pridno dekle
vajeno vseh hišnih del. išče službo. Gre tudi na deželo ali v pomoč na gostilno. Naslov pri po drtiinici »Jutra« v Celju 2549-2
Radio
Kuharica
vajena vseh gospodinjskih poslov, išče sluibo za takoj ali pozneje. Gre tudi na deželo. — Ponudbe na osla«, oddečeik »Jutra« pod šifro »š*. 50«.	2201-2
Vsaka beseda 1 Din: ia dajanje naslova ali šifre oa 5 Din. (9)
Radio-aparat
štšrieevni, poceni naprodaj Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	2482-9
Pouk
Beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukcije, plačajo vsako besedo 50 par; ta šifro ali z« dajanje naslova 3 Din. (4)
camernir-iva šoferska šola
L.i M)ana. Dunajska e. 36 Prva oblastveno koncesijo lirana. Prospekt 15 zastonj - pišite ponj! Učence sprejema vsak čas. 251
Prodam
Ogilaai trg. značaja po 1 Din beseda; ia da janje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 pa.r; ta dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (6)
Kamgarm
angleški češki in nemšk; po telo nizkih cenah v tr govini O. Slibar Ljublja na. Stari trg 2L	67 6
Kupim
Oglasi trg. značaja po 1 Dia beseda; za dajanj« naslova ali za šifro 5 Dia. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro pa S Din. (7)
Pisarniško omaro
majhno, ameriško ali navadno kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Pisarna«.
2467-7
Želodec — notranji organi - ledvice -razširjene žile — kilavost lakotnic
Kilavost, ki se nahaja v pregibu lakotnic, se mnogokrat ponavlja. Ako se jo v začetku dobro čuva, se ne poslabša in ne poveča do nikake komplikacije. Tembolj, ako je oseba sicer zdrava. Kilavost v lakotnicab izgine Lahko v kratkem času, orez operacije, brez težkih bandaž in ne da bi morali opustiti svoje vsakdanje delo. Zahtevajte točna pojasnila o kilavosti v lakotnicah, kolkih, popku, o kilavosti otrok itd.
od znanega specijalista KLEBERJA, direktorja Instituta Herniaire de Lyon
(Francija)
za časa njegovega bivanja v naši državi ter ga obiščite v sledečih mestih, kjer vrši z asistentom na zagrebški fakulteti dipl. pharm. Brovičem, ki je obenem njegov tehnični asistent, za vso državo s hvaležnostjo brezplačne preglede od 10. do 18. ure Opozarjamo, da jamči Kleber za trajnost in uspeh svoje metode pismeno. — Cene variirajo z ozirom na slučaj od Din 250.— do Din 700.—.
LJUBLJANA, Hotel Slon, 25., 26. januarja 1932; CELJE, Hotel Union, 27. januarja 1932; MARIBOR, Hotel Meran, 28. januarja 1932; ZAGREB. Hotel Gavran, 29., 30., 31. januarja in 1- februarja 1932; KARLOVAC, Hotel Korana, 2. februarja 1932; SUŠAK, Hotel Jadran, 3. februarja 1932; BANJALUKA, Hotel Banjaluka, 4. februarja 1932; SPLIT. Hotel Central, 5.. 6., 7. februarja 1932; DUBROVNIK, Hotel Ekcel-zior. 8. februarja 1932: BEOGRAD. Sanitas, Knez Mihajlova 6, 18., 19., 20. februarja
3
Lokali
Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (19)
Gostilno
na prometnem kraju v Ljubljani vzamem na račun proti kavciji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tudi periferija«.	1972-19
Lokal
event. s sobo in kuhinjo takoj oddam v Fraakopa.n-ski ulici 42, Maribor. Po-izve se v trafiki Jakob.
2297-19
GoSiilno
na prometnem kraju ▼ Mariboru ugodno oddam, ali pa sprejmem druiabnico. — Ponudbe na podruž. Jutra v M.iriboru pod šifro »Od 40 naprej«.	2301-19
Lep lokal
primeren za vsako obrt, oddam za 600 Din. Naslov pove oglasni oddelek •Jutra«.	2439 19
Stanovanja
Vsaka beseda 50 par; sa dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (21-a)
Čisto stanovanje
obstoječe ii sobe in kuhi nje, išče t.iren zakonski par brez oitrok. Ponudbena oglasni oadelek Jutra pod šifro »V bližini Tabora ali okolici«. 22GG-21/a
Stanovanje
sobe, kabineta, kuhinj« in pritiklia, v me-stu išče družina 8 odraslih oeeb za maj. Potrudbe n« ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »3 osebe«.	2500-21/a
Sobo odda
Vsaka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali za šifro 3 Din. (23)
Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova aH za šifro pa 5 Din. (20)
Hiša
pod ugodnimi pogoji naprodaj. Naslov se izve v gostilni pri »Francelnu« na Celovški cesti št. 49.
2U7-20
Vogalna parcela
naprodaj v Rožni dolini c.ešta VII. Naslov v ogl. >ddelku »Jutra« 2076-20
Stanovanje
Opremljeno sobo
v centru mesta oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2446-23
Prazno sobe
sopari rano, oddam v vili v Nunski ulici štev. 19/1.
2438-23
Sobo
lop« opremljeno s posebnim vhodom, parket, elek trika, oddam s hrano ali brea s 1. februarjem go apodu ali gdčni. Streliška ul. 24/11. desno. 2366-33
Dva gospoda
sprejmem na stanovanj«. Cigaletova ulica. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	2351-23
2 manjši sobi
za pisarno takoj oddam na Miklošičevi cesti 14/1, ob stopnj-icah.	1967-23
Opremljeno sobo
zračno, s posebnim vhodom parketom in elektriko oddam s 1. februarjem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«._2272-23
Opremljeno sobo
s poseb. vbodom in elektriko oddam dvema osebam« v Flori jonski ulici št. 40.	2499-23
Opremljeno sobo
oddam na Rimski cesti št. 9/1.	2481-23
Dve prazni sobi
skuipno oddam na Can karjevem nabrežja 2311.
2445-28
Sobo
lepo opremljeno, oddam mirnemu in solidnemu gospodu v Florijansiki Klici št. 11.	2493-23
Opremljeno sobo
8 separatnim vhodom takoj oddam emi ali dvema osebama v Rožai ulici št. 1.5.
2485-23
Sobe išče
Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (23-a)
Snažno sobico
z vso oskrbo išče akade-mičarka s 1. marcem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Aka demičarka«.	3388-23/a
Ooremlieno sobo
strogo separirano, išče gospod Ponudbe pod »Popolnoma neženlra-no« na ogl. odd. »Jutra«.	2531-23a
Sobico
z vso oskrbo v mestu Išče mirna gospodična s 15. februarjem. Event. kot sostanovalka. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Din 550«.
2540-23a
Obrt
vsaka beseda 1 Dm. ta dajanj« naslova ali «a šifro pa 5 Din. (30)
Fotoamaterska dela
kako« tudi vsa strokovna dela naredi do sedaj naj bolj« in najceneje fotogrif Joško S tn u c. Wolfova 12 in špecialna fotio-trgovins A. Smuc, Marijin trg št. 8 vogal Wolfove ulice št. 1.
Telefon 2059
K
PREMOG suha drva
Pogačnik, Bohoričeva štev. 5.
Kupujte ie najboljše domače j
čewl j©
znamke
Tovarn*
TRŽIČ
Prodajalna
Ljubljana
Sv. Petra cesta 20
Špecijalna elektrotehnična delavnica
IVO »RILC
izvršuje vsa popravila in previjanja električnih motorjev, generatorjev in transformatorjev. špecijalni oddelek za popravila auto dinam itd. Inštalacija luči in moči.
Se priporoča IVO GRILC, Cankarjevo nabrežje 25, Mestni trg 17.	1972
Vsaka beseda 1 Din; ta dajanje naslova aH za šifro pa 5 Dia. (31)
Stanovanje
1—3 sobno s predsobo od dam Ilovica 67. 2374-21
Stanovanje
2	sob. kuhinje in pritiklin takoj oddam Naslov povt-»glasni oddelek »Jutra«.
2290-21
Stanovanje
3	»ob Is pritiklin takoj >dda Kregar Medved-ova št. 8 — telefon 2444.
2464-21
Stanovanje
*obe. kuhinj« 19 kleti od lam stranki brez otrok na Kavškovi cesti štev. 5.
2532-2;
Dvosob. stanovanje
kabinetom oddam « Janšev' ulici 14 — poleg Bežigrada.	2520-21
Stanovanje
sobe, kuhinj« to priti klin v novi hiS oddam -1 februarjem za 275 Din Ivana Legat. Brdo »t. 63
2363-21
2 stanovanj!
eno- in dvosobno, t vrtom in pritiklinanr počen od iam tik ieleznigke postaj*-na Dolenjskem Pripravna za upokojence. Naslov v islasnem >idelko »Jnrra« 2071 21
Oblastno koncesionfrana ffkuldaciiska
razprodaja
nouih automobiloo!
P o ž n r i t o se, dokler je izbira velika!
Kloul avtomobil
99
»Touring
Štirisedežen, kompleten s tovarniškim jamstvom
Din 32.750'-
Za tako nizke cene nudimo tudi velike limousine in tovorne auto- j I mobile. Mesto denarja sprejemamo tudi vložne knjižice zagrebških ' denarnih zavodov.
1975
K0L0NIHLE D. D. avto B.mn
ZAGREB: garata lltca 73
Izloiba avtomobilov: Illca ZS

Urejuje Davorin Bavljea. Izdaja ga Konzorcij »Jutra« Adoll Eibnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc JezerSek. Za inseratni del Je odgovoren Alojz tfovak, s Ljufcijani.