0 O O POŠTNINA PAV S A "LIR AN A O O o
TA BOM.
cJGfi® eg®L (Ml	tdmLt	Alltel
WSSBS^SSBSSSSSSSS^SSSSS&SSSSSSSS&SSSSSSS^SBSSSBS3SSSSSSSSSSBSB^SSS^^!SS^
(•m	•faViVit	*%■*■*	a	a
: :
»	Posamezna številka:	•
60 vinarjev.
p jjTABOK1* izhaja vsak dan, razve® *
*	nadalje zn	praznikov, ob 18, nri z	J
*	da.uraom naslednjega dne ter stane	m
.*	'seloletno	120 K, polletno 60 K,	JJ
v	četrtletno	80 K, mesečno 10 K.	■
*	In s er a ti po dogovoru, Pii večkratni	J
■	objavi	popust*	«
J	Nato-, ko pri upravi „ TA1>0R A\	■
n	ilAKIPOIt, JnrČitova ulica £tov. 4.	■
j	Posamezna številka;
:	60	vinarjev.
j*	DBEDNIbfi O M4»iui& t 1UH-
•	boru, Jurčičeva ul; St. 4, i. a®d-.
Z	airopj«. Teleion inteTurb. {t. £76.
■	UPRAVA se nabija v JurofSevi
■	ulici atev* 4, pritličje, levo. Tele«
■	ion it* 24. SPIS poSlnočekoTiii
Z	inu	btev. 11.787.
K* naročila brez dooaija orira. — fiokoeiei ko i
•atoS'
Leto: I.
Maribor, petek 10. septembra 1920.
Številka: 12.
_ Grozeča, nevarnost državljanske vojne v Italiji.
potresna katastrofa' v Vivizanu. — Poljska ofenziva, — Pred novimi pogajanji med Italijo in Jugoslavijo;
Antantna' politika na-pram Rusiji.
Maribor, 9. septembra.
Pri pogledu na krvavo vojno, ki se °*ie na vzhodu, pri pogledu na vse sntantne mahinacije napram Rusiji, se ham nehote vsili v pero zadnjo poglavje antantne politike, iz katere *eva največji egojizem, ki nam jasno dokazuje, da je antanta pač zmagala, a ni bila zmožna vzpostaviti tudi mir, !** bi odgovarjal zahtevam pravičnosti ln Medsebojnega sporazumljenja.
/Antantne simpatije so na strani Poljske, katero slavijo kot rešiteljico iz velike bolševiške nevarnosti, ki l'e Pretila celemu zapadu in rešila antanto poraza, ki je bil za mednarodno situacijo neizogiben.
Moskovska vlada je, po vspehih, « si jih je priborila na rusko-poljskih °nščih, zahtevala v svojih mirovnih °9ajanjih s Poljsko, razoroženje te rj av®’ Pri tem .si je vzela v zgled čiHrsaiJl€ski dogovor, kjer je bila Nem-
nam °^ena 'Sta ^?zen' *n k* naj ima 'sp	°sibati se nadaljnih oboroženih
nadalinih v°ien- Da n* Poljska d„ a. ioli!<0 moči, da bi se postavila sip vspežno v bran, kaj bi mogla " an‘a za njo storiti ? Antanta ni te a ne materijelnega ne duševnega 0 )3, da bi ji mogla priskočiti na omoč. Vojaško pomoč ni mogla po-lati, razen če bi poslala svoje najviše zaveznike, za katere nima ffiiU?.a^e .nobenega pogleda. Pri-tem
01 v ^sboslovaško in Jugoslavijo.
. .e državi sta sklenili obvarovati v
2 *v°ini največjo neutralnost in ne-2 lsel bi bila taka zahteva antante.
-a ‘ahe namene mi nimamo vojaštva.
Na drugi strani pa se ni mogla upi-jčiji na vzhodu. Mirovna* pogodba sjskem »Secolu« daljši članek o tem rati razoroževanju že iz tega principa, j Turčijo daje Carigrad Angliji, Franciji j vprašanju. Po splošni konštataciji raz« ker ga je ona sama uporabila napram ’ in Italiji, da se s tem onemogoči Rusiji mer, opominja antanto " ------------1----J
Nemčiji.
! razvoj na Sredozemskem morju. Ali
Z^kaj ves ta strah antante pred I more taka velikanska država, kakor je Rusijo?	'Rusija, biti brez vsakega svobodnega
Poljska je za antantne interese i dohoda k morju ? Carigrad je po svoji velikanske važhosti. Ona tvori močen j naravni legi težišče evropske Rusije klin med dvema velikima državama, s in njena bodoča luka. Prejkoslej bo Nemčijo in Rusijo. V slučaju poraza j spoznanje te velikansko važnosti bruh-bi Poljska prišla pod ruski protektorat jnilo spet na dan in tedaj bo tudi an
in iz pričakovanega klina bi postal trden železen most, ki bi spajal ti dve državi v trdno vez. To bi bil prvi korak k bodoči nemško-ruski zvezi in k prvi grupaciji za bodočo svetovno vojno, ki itak ne more biti daleč.
tanta brez vsake moči napram temu vprašanju. Dogovor perzijske vlade z Anglijo kaže, da bo služil za pregrajo, ki bo zabranjevala Rusiji prehod z azijske strani.
Stavili hočemo samo eno vprašanje
Revanš' ideja obstoja še vedno in bo. ■ Ali je mogoče, da bo živela Rusija — Nemogoče si je misliti za antanto: kadar se v njej prebudi prejšnja sila večjega poraza, kakor bi bil ta. j in moč — v ječi, ki so jo zgradili Predelali smo poijske zasluge za j kratkovidni antantni zidarji? Mirovni antantno stvar in oglejmo si antantno! dogovori 1.1919 in 1920 nosijo v sebi politiko v ruskem vprašanju.	jmnege kali za bodoče vojne. In te
Antantna politika napram Rusiji je j vojne bosjo potrebne, ako ne bo ho-kontradiktorna, a ravno v tem ležij.ela Rusija trpeti, da se jo odcepi od globoki prepad in vzrok sedanjim ne-j Baltika, izolira od ostalih evropskih voljam in seme neštetih neprijetnih držav in stavi pod nadzorstvo antantnih
dogodkov v bodočnosti.
Z ene strani si prizadeva antanta, vpostaviti Rusijo v njenih prvotnih mejah, in to iz vzroka, da si zagotovi izplačilo dolgov, ki jih je napravila bivša carska Rusija, ne samo v Angliji in Franciji, ampak tudi v, Nemčiji in Ameriki. Da je to čin samočistega egoizma, v tem ni treba še govoriti. Na drugi strani se nam kaže antantna
‘van Vidmar:
MLINARICA.
(Novela).	(DaIje).
>ečiKcnr^U-tegani^il0 *reba dvakrat «( J« i	5	,<rai	tonika
dtik	čllat!’	toda ne z	zbranim
^nom; premnogokrat so ušle njegon/c na popolnoma druga pota, pre-O'a°8okrat se je iznad časopisa skrival ,*;* na mlinarico: »Da bi bil enkrat laliL s teboj, da bi ti iz oči v oči "P povedal, kako zelo si mi všeč N
Hpol ure pozneje se je njegova a> da bi bit z mlado ženo sam, -"darle izpolnita. Mlinar je šei mlet, hU? * a pa sia krenila v sobo, ki je g ostoma, a bolj temačna, z dvema: hn^,v^na, zamreženima oknoma proti; d . .Ia v zadnjem koncu mlina. rv‘	Wp se	je	Konradu	čudno
sami° pr‘	sr.cu,	ko	sta bila	v sobi
nifpni’/?- i! se >e čud'i svoji ures-menu In	,e	Sdvoriti	o	vre-
Sovorii a ■ u'' da ie sploh kai v Hr.iik- *	16 kipoma zalotil, da mu
tiff Si -t Preproste ženske primanj-
Sram n- i besedi, da ga je skoraj
t	'	n!0:. sarn	ni vedel	dobro,
»v_a.‘	,	raz?rdil	se	je	sam nase:
■ akor ud b* ce bil z . ženskami še
glija je dosegla s svojo politiko na Baltiku, da je napravila vse republike, ki so nastale na baltskih obalah, za svoje privržence. *
Poljska je vzoostavljena zato, da zapira vrata Rusiji na zapadu, a Nern-
mogočnikov. Prebujena, oživljena Rusija gotovo ne bo dopustila, da ji tri evropske velesila zabranijo izhod pri Carigradu, ki je ključ ječe, v katero so jo zaprli njeni nekdanje zavezniki, za katere je prelila v svetovni vojni toliko dragocene človeške krvi. Da bo Rusija dosegla v dobi svojega oja-čenja vse to, kar bo hotela, o tem smo prepričani že danes, ko vidimo,
politika v svoji najjasnejši luči. An-, kai dosega sedaj, ko se nahaja v
nikdar občeval! Ta mora biti menda prav posebne vrste: Še zardevaj mi pred njo, kakor pred Bogom, da bo vsa komedija lepša N Mučil ga je raz-sodek, da'mora brzdati kolikor mogoče svoj jezik, da ne sme zaiti takoj in medias res; sicer bi bila igra zani (izgubljena Občutka, da ima pred seboj I vse drugačno žensko, kakor jih je bil i vajen do zdaj, se pa še potem ni j mogel iznebiti, ko se ježe popolnoma jvživil v svoj položaj, i Začel je hodih gori in doli po sobi. Mlinarica pa je ročno pristavila nh samovar lonček s kavo in se sukala okrog mize.
»2e vre?«'je vprašal čez nekoliko časa, pristopi! k mizi in se ozrl v lonček. »Pa preveč bo te kave zame, gospa ...«	j
Mlinarica je lahno zardela.
,fz, ms,em nobena gospa . ■ .«
»Ka o da ne? Ves ne smem tako' imenovati?«
»Ne, saj veste, da ne .. .«
»In vendar je ženska kakor druge** je zadvomil. »Eh, te Evine hčere, vsaki de dobro, Če jo moški nekoliko počasti. tudi ta je zardela ...«
Gorak in litibezniiv je bil njen po-Sied, njena lica ljubka. V tisti svoji
dobi omrtvele komunistične uprave * Antantni krogi sami se v zadnjem času resno bavijo z" ruskem vprašanjem in nedolgo je od tega, kar je znani italijanski sociolog in publicist Guglielmo Ferrero objavil v itaiijah-
tSSSSBSSS^SSSSKSSSSSSSSS 9SSSBBBSS&BB inniinn
polnosti, ki je dajala njenemu obrazu in telesu nekak lenoben, sanjav izraz, je bila tsko vabljiva, da se je moral Konrad s težavo brzdatj, da je ni objel. Polagoma se je pričel čutiti v njeni bližini bolj domačega; a trudil se je zaman, da bi mogel videti v globino njenih oči in razbrati, če je v njih kaj ljubezni do njega; zakaj vedno je sramežljivo umaknila svoj pogled pred njegovim.
»Ali vam ugaja v tem kraju ?« je izpraševal tjavendan dalje in polzel s strastnimi očmi čez grička njenih prsi do nasu in še dalje po bokih navzdol.
be vedno je bil odet njen obraz v purpurni plašč sramežljivosti.
I »Ugaja«, je odgovorila, ne da bi se bila ozrla pri tem nanj.
»Malo bolj samotno je tukaj —r se vam ne zdi?«
»O ne... Jaz sem popolnoma zadovoljna.
Postavila je lonček s samovara in izlila kavo v majhno, lično čašo.
»Kar pijte, gospod, saj ni veliko!* — mu je prožila polno čašo in ga izza napolzaprtih, košatih trepalnic nekoliko časa občudovaje opazovala, nrav kakor tistikrat, ko je povedal, da je videl že cesarja.
z resnim a
pominom:
»Evropa naj nikar ne misli, da bh preprečila z izmenjavo sedanje vlade tudi nadaljne neprijetnosti. Vsaka ruska vlada, tudi ona, katero bi even-tuelno antanta z orožjem vsilila RusiH} bo prisiljena upreti se mirovnem dogovorom, ker zahtevajo to vitalni interesi Rusije. Mogoče, da je rdeča Rusija manf nevarna od bele, ker jo slabša.«	/
Poljska je od aHtante prisiljena, dat vodi napram Rusiji agresivno politiko; da obrani eventualne ruske ekspanzije.' Končno pa naj bo Poljska uverjenai da ji antanta ne more pomagati in da je njen položaj tak, da postane — ako ne da antanta Rusiji odduška na drugi strani — most, ki bo spajal Nemčijo z Rusijo.
Končni rezultat je ta, da je edino pravični mir z Rusijo v stanu pre« meniti situacijo v Evropi na bolje. Ako bodo antantni diplomati še nadalje prezirali Rusijo v tej meri in jo smatrali za igračo, ki je izpostavljena vsem zunanjim vplivom in s katero se sme igrati, kdor hoče, tedaj na bodo nikdar prenehale meščanske vojtto in Evropa bo zaman čakala, da j® preskrbi Rusija s potrebnim živežem in s potrebnimi surovinami.
Antanta bo lahko iznenadena, ko bo ,stala pred novo rusko-nemško zvezo, ki bo naperjena proti zapadnim demokracijam, ki so v vojni sicer zmagale, a niso znale vzpostaviti trajnega miru.	I.
»Najprvo morate tudi vi pili!« se je branil in čakal, kaj da mu bo odgovorila.
Na njena	lica	je	legel mehkoba«
smehljaj.
»Za vas sem pripravila to — in (ne zase.«
A, Konrad je ostal neomahljiv.
»Ce vi ne marate piti, pa še jaz ne bom!«
Naposled	mu	je	ustregla, odpil*
nekoliko in dala nato čašo njemu. /
»Zdaj vas imam pa tako rad kaltor nikogar drugega na svetu, ker ste me ubogali,« se je smejal in v hlastnih požirkih srkal	vročo	kavo.
<	Zvonko se	mu	je	odsmejala; ali v
njenem smehu je zvenelo nekaj kakor nezaupnost, Četudi so njene oči začele zreti vanj čedalje bolj toplo in je prejšnja rdečica njenih lic navsezadnje cisto ugasnila. Konrad je to takoj opazil; šele zdaj je pričel spoznavati, da imajo take, preproste ženske do izobraženega Človeka vedno veliko nezaupanja, skoraj strahu, a poleg tega tudi ne majhen kos tiste kmečke, ošabne samozavesti, ki korenini v prepričanju, da se gospčdi ne sme ničesar verjeti. Ravno tista njena hladnost ga je pa najbolj mikala. (Dalie prih,)
Stran 2'
J A B O R*'
Maribor, 10. septembra 1920,
Ljubljana, 7. septembra.
Secfel sem pri mizi v gostilni, ko so prišli štirje naši legijonarji, ld so se pred kratkim vrnili iz Rusije, Govorili so z znanci o Sibiriji in ker je . nekdo pripomnil, da mora biti tam pač ,zelo dolgčas, mu je odgovoril naš sibirski junak: »Ne dam zadnjega sibirskega gnezda za Ljubljano«. S tem je najboljSe označen ljubljanski dolg-'čas. Čudno je to mssfo in če bi ga sodili po tem, kakor ga je Cankar popisal v svojem »kurentu« moramo> priznati, da je od tistih dob precej nazadovalo in da je bila ona Ljubljana še živahna proti današnji. Vsako mesto Ima svojo dušo, Svoje srce, Ljubljana se ti zdi brezdušna in brezsrčna, fili-strska in fena, pusta in neprijazna. 'Vsako nedeljo kup narodnih veselic — to je vse: drugače posedanje po kavarnah in po gostilnah, politiziranje in filozofiranje po starih metodah. Vse živi od dnevnega časopisja, vse se gleda .nekako’po strani in nezaupno. Vse je jmegleho in počasno, povsod sama skrb iin nevolja, zavist in preziranje. Le težko najdeš znanca z dobro voljo in humorjem, ki je v ,teh slabih časih najboljši lek zoper večno modrovanje in obupavanje.
S tem pa ni rečeno, da ni Ljubljana ‘ pridna in delavna. Tistih brezposelnih jJjudij, ki jih vidiš toliko v Zagrebu, ki imajo po 24 ur časa na dan za postavanje, se vidi v Ljubljani malo. Seveda ne manjka vcrižnikov, kakor drugod. jPri delu seveda ni opažati' ameri-jkanski,' tempo. Vse gre »počasi pa igvišno“, kakor pravi Ljubljančan. Poleg tega solidnega pa počasnega dela je za ^Ljubljančana ,,krok“ živa potreba. Zato 'vidiš lahko vsak večer one znane1'krokarske'družbe.. Niti drago in Slabo vina ne nripravi Ljubljančanov, da bi zapustili svoje stare, tradicije.
Stanovanjska kriza je velika; kakor povsod. Zidajo se sicer nove zgradbe, toda kdaj bodo gotove ? In zcfai še ni dijaštva v mestu f Kaj šele bo ? Po našem mnenju bi se dalo pomoči z lesenimi hišami, ki bi se dale hitro in najceneje postaviti;
Akoje bilo to mogoče za .časa po-rresn, zakaj bi si zdaj na ra način nc .pomagali. T. zv. stanovanjski urad sicer deluje —'a.to delo-ima le malo uspehov- Dobili smo nove goste iz Primorja, kam z njimi! Povsod najdeš ljudi, ki so pobegnili pred italijanskim divjanjem : hodijo brez doma in čakajo rešitve.
Lepe. večere so nam prinesli ruski igralci" ki so te dni gpstovali v dramskem gledališču. Proti, ruskim umetnikom so postali ljudje nezaupni, ker so se pri nas pojavljali tudi „urnetiuki“ manjše .vrste. Skupina ruskih igralcev .po ima s seboj prvovrstne umetnike. Imeli so v Belgradu, Sarajevu, Zagrebli najlepse uspehe: Mislili smo,.'da se Ljubljana- ne bo izkazala. Toda .občin, stvo -je napolnilo gledališče in je'v polno uživalo ruske umetnost. Res niso vsi vsega razumeli, tofla izborna igra ruških igralcev je nadomestila besede. Igralci sami. so priznali, da so čutili- na odru, da jih pulplika dobro razume. Tudi ploskanje in ovacije ruskim umetnikom - so pričale o tem. .To je bil -torej lep dogodek pred našo dramsko sezono.
* Koroško glasovanje. 'Nemci so dosegli pri plebiscitni komisiji zopet dve novi ugodnosti. Dnu 10. t./n. mora zapustiti naše vojaštvo cono A, v kateri ostane samo domače orožhištvo, ki pa so ne sme od naše strani ojačiti. Draga ugodnost pa .je ta, da se bo orozništvo cone A in cone B pomešalo, tako da bo v obeli conah oboje, slovensko in nemško orožništvo. Toda mi se tudi teh najnovejših šikan ne bojimo, zmaga bo naša, pa naj delajo Nemci in njim pokorna plebiscitna komisija kar hočejo.
* Socialistično gibanje v Maliji Stavke in nemiri v Italiji trajajo sicer še vedno dalje, vendar pa se že kaže, da bo tudi ta pokret končal tako, kakor so končali vsi dosedanji, da se bo delavstvo zopet mirno povrnilo na delo. Italijanske stavke in delavske nemire se .ne njore vzeti za resne, ampak izvirajo iz iste italijansko-lat inske mentalitete, kakor vsi drugi pojavi v življenju te rase. Čudilo pa -je vseeno, da se delavstvo pomiri takoj, ko mu nacionalisti razbijejo dome in druge ustanove. V Trstu se .je z Delavskim domom te dni zgodiio skoro isto, kakor nedavno z Narod, domom in vendar je ravno v Trstu, po naj novejšem poročilu stavka skoro žel končana in tudi listi že zopet izhajajo.' Eno dobro pa imajo ta gibanja, namreč to, da slabijo narodno gospodarstvo ter tako vedno bolj poglabljajo krizo v kateri se ta dežela nahaja.
* Občinske volitve v Dalmaciji.
V Dalmaciji se bodo vršile občinske volitve še pred volitvami v konstitnanto. IJazpisane bodo takoj, ko se vrne dr. Trumbič, da se vidi, ali se bodo vršile samo v nezasedenem delu, ali se bodo dotlej Italijani iz Dalmacije že popolnoma umaknili.
* Mr.lr antanta in velika antanta. Sedaj je končno jasno, da je velika antanta skrajno btmužria; mali ter da skuša
enostavno preprečiti njeno 'iTslanovitev, oziroma jo hoče, v kolikor je že ustanovljena, zopet razbiti. Francija zahteva baje od naše države, da umakne s Cfeho-slovaško sklenjen dogovor. Mislimo, da si naši merodajni krogi tega ne bodo dali dopasti ter ne bodo dovolili, da bi nam ljubezen in so*raigtv6 diktirali tujci, ki niso imeli za nas'nikoli nič drugega'nego veselje nas izkoriščati' v svojo imperij®-1 i s t i č! vo - k a p i t. a I i s i i č n c namene.
kronika',
— Uniformiran„bog" ^Prekmurju. V interesu v, Prekmurje potujočega občinstva služi- v svarilo sledeči dogodek: Ravnatelj ;Eskomptne banke v Mariboru g. Toman se je po uradnem poslu v Murski Sobdti vračal z avtomobilom domov. Vslfd P a ras! e Mure pa ni’šel čez brodi ampak skozi edini, most v Dol. Lendavi. S spremstvom, ki se je napotilo preko broda in ki je svojo prtljago pustijo v ..avlo, je dogovoril sestanek pri nekem znanem gospodu pri Ljutomeru. Ko 'pasira Tomanov avto most, ustavijo vojaki z bajoneti ter zahtevajo .legitimacijo. Nis6 se zadovoljili z običajno legitimacijo šoferja in ravnatelja ter z od deželne vlade potrjeno štev. avtomobila' Zahtevali so, da se 'izkaže, da avto ni vojaški in da je on.njegov lastnik. To. je bilo za oba nekaj čisto novega, zlasti ker se je nahajala vendar na našem lastnem ozemlju in ni bilo nikjer razglašeno, da se na tem-edinem mostu, ki veže Prekmurje z Medji-rcVjjfi' in ipašo Štajersko v zadnjem čas^vrši sploh kakšna mejna kontrola, nikar pa,’ da. se treba izkazati z dokumentom o lastništvu za avtomobile in kolesa. G. Toman so je skušal, legitimirati kot ravnatelj banke, prosil je, naj ga pustijo v:-: a j n:iz.:j v M. Soboto: toda vse ti ni nič pomagalo. Službujoči častnik je izjavil, da, mu vse rad veruje, toda on ima strog- ukaz svojega poveljnike, podpolkovnika .Lukiča, da se mora vsakdo izkazati kot lastnik avta ali kolesa. Med tem je tam mirno prijahal poveljnik v
(L Toman ga
od katere prtljago ima na avtomobilu. Toda poveljnik ga sploh ni hotel sprejeti. Sporočil mu je, naj bo vesel, da še njega ne zapre, avto ostane konfisci-ran tam. <j. Toman se je takoj obrnil za intervencijo vojaških in civilnih obla sti, ki so ga zadostno legitimirale — vse zaman. Avto je ostal tam in da ni zanj garantiral neki častnik, ki ga je osebno poznal, bi ga bil podpolkovnik res ukazal tudi zapreti. Tako je moral biti vesel, da so ga s šoferjem vred pustili prostega. Iskala sta več ur hoda primeren voz (madžarski koš). Voz za 15 kilometrov daljave ga je stal 900 K. Po noči dospevši do svojih prijateljev, mu le-ti ta roman izprva niso hoteli verjeti. Telefonirali so na vse strani, na najvišje naše vojaške in civilne oblasti — vse zaman, - bog v uniformi podpolkovnika se ni dal omehčati. Slednjič se pripelje nek znan gospod iz Maribora in prinese dokumente avtomobila seboj. Napotili so se — iz previdnosti z vozom — v Lendavo. „Bog“ v uniformi de-pulacije ni hotel sprejeti, naročil jo je za drugi dan. Drugi dan je konstatiral sledeče: štev. tipa voza se ne vjema; prvi lastnik voza je bit Fritsch v Gradcu, a drugi se piše Jeres, prokurist Eskomptne banke; in ker Toman ni ne Fritsch, ne Jeres, je — a v t o v k r a d e 1! Vse dokazovanje, da to ni- res, da avto ni vojaški, vse sklicevanje na najvišje vojaške in civilne oblasti in opozoritčv, da je g. Toman, na ravno tem avtu pred kratkim vozil ministra df. Kukovca in Rafajloviča, vse, vse to 'skupaj ni nič pomagalo, podpolkovnik Lukič se je veličastno odrezal „ja sem bog — što me drugi brigajo“. Nato sta prišla intervenirat še poverjen minister-poslanik Pragi, g.' Hribar ter major V. adjutant generala Pliveliča, člana nase delegacije pri razmejitveni komisiji — toda" tudi zaman. »Avto izročim samo sudbenim potom“ —S temi besedami je bog v uniformi polkovnika in osebi Lukičaza-vrnil tudi to intervencijo. — Isto se je baje pripetilo tudi bivšemu dež. predsedniku dc. Žerjavu, ozir. bi se mu bilo pripetilo, da ni Še pravočasno ubežal ired neizprosnim bogom. Toliko za danes brez komentarja.
— !< ijaši notici o koncert?? v ki bi" se bil moral vršiti preteklo soboto, pa se ni vršil, moramo pripomnili, da vodstva, posebno pa go-poda Štrausa ne. zadene v tem oziru
nobena krivda. Koncert se ni mogel vršiti iz enostavnega vzroka, ker godba nima kapelnika. Vodstvo se je obrnilo na dravsko divizijsko godbo v Rogaški Slatini, da bi ji prepustila kapelnika gospoda Sknčeja, ni pa 'dobila do časa, ko bi se imel koncert, vršiti še nikakega odgovora.
Stanovanjska komisija postopa popolnoma protipostavno, ker tira na cesto slovensko učiteljico, da lahko dobi klerikalni odvetnik pisarno. Četudi je po postavi strogo prepovedano spreminjati privatna stanovanja v pisarno, je to w»ndnr storil dr. Juvan svojemu t bivšemu šefu na ljubo: Učitelj pa naj stanuje v vagonu ali pa na cesti! Poleg pasivne volilno pravice jemljejo klerikalci učiteljstvu sedaj še stanovanja, potem pa še hočejo, da bi poslali Slomškarji.
Pritožb proti stanovanjskemu uradu nam je v zadnjem, času došlo toliko, d.i b^ morali napraviti posebno iždajo, če bi hoteli vso priobčili. To pa ne 'bi imelo ni^jbrže prav nobene koristi in radi loga jih raje spravljamo na poseben prostor za poznejše čase.
— Državna realna gimnazija v Ptuju. Vpisovanje v L razred pismeno do 16. sept. ali 17. sept. od S,—9. ure, vpisovanje! novih dijakov v II.—Vlil, razr. 17. sept. od 9.—11. ure, vpisovanje štarili dijakov 18. sept. od 10,—11. ure. Sprejemni izpit za 1. razred 17. septembra pismeno od 9.—11. ure, ustno popoldne, event. sprejemni izpiti Za II,—-VIII. razr.
• 6. m 1/. sept,, ponavljalni in naknadni izpiti 10. in 16. septembra. Predloži se krstni list in zadnje izpričevalo. Ravn.
— Na državni realki v Mariboru
se vrši vpisovanje v L razred v sredo, dne 15. septembra dopoldne od 9. do 12. ure. Sprejemni izpiti, za prvi razred
do 16. ure (ustno). Sprejemanje učencem v 2.—7. razred se vrši v četrtek 16. sept. dopoldne ob 9. uri. Vsa druga pojasnila o začetku šole so objavljena na objavni deski v zavodu.
»
— Dobra zabava je redka, stvar. Do tega zaključka jo prišlo društvo jugoslo-venskih akademikov v Mariboru, ki nudi v soboto, dne 11. t. m. ob 20. uri v vseh zgornjih prostorih Narodnega doma, občinstvu res prijeten in zabaven večer, pri katerem bodo sodelovali tudi člani slov. nar. gledališča, pevsko društvo »Drava* in godba južne železnice. Po sporedu prosta zabava s plesom. »Skoda bi bilo zamujene prilike, zatorej v soboto vsi f Narodni dom.
-- Poverjeništvo za agrarno reformo v Skoplju išče več geometrov Za proučevanje kolonizacije dalmatinskega kmetijstva y dojranskem okraju in- južni*. Makedoniji. Posel bi trajal približno šest mesecev. Geometri bi dobivali 45 dinarjev dnevno, brezplačno vožnjo na železnici in 2 dinarja za kilometer. Pojasnila naj se zahteva od gorajšnje uprave.
.Cudno strogo kaznovan častnik.
Po mestu krožijo govorice, da jo neki Mariboru splošno priljubljen častnik bil te dni od svojega poveljnika polkovnika nenavadno strogo kaznovan. K do* ličnemu častniku je prišel nek mu znani bivši narednik ter ga prosil, naj mu do* ■voli par konj za prevoz sena iz ene hiše’
\ drugo, za kar rabi samo pot ure. Iy?r je prednik tega fasLnika tudi pomagal civilnemu občinstvu proti plači, je njegov naslednik smatral za samoobsebi umevno, da tudi on izposodi konje, samo, ker je bil prosilec reven, ni zahteval za te pol1 ure plačila. Da se konjema ne bo zgodilo, je dal tudi vojaka na razpolago. Med poljo ustavi vojaka neki višji častnik,/ ki je po zaslišanju dovolil prevoz. Za stvar pa je zvedet tudi polkovnik. In ta je svojega tovariša častnika obhodil na, 10 dni garnizijskega zapora ob enem-z izgubo dnevnic v znesku 1000 K. Kdor je služil pod Avstrijo, kdor tudi v Jugo sl a vij i vidi, za kaj vse se uporabljajo; vojaške priprege, teinu se bo talni knzen; zdela sploh nemogoča. Zato jo za daijesj, notiramo samo kot govorico.
— Opozarjamo na predstavo ?_>. Obradoviča-Rette, ki se vrši nocoj (četrtek) ob 20. uri- v koncertni dvorani kazine.	*	.	.	y
— Redni pouk v glasbeni šoli.
„Glasbene. Matice" v Mariboru se prične dne 15. septembra. Novi in stari gojenci naj se priglasijo ustmeno (event:-pismeno) vsak dan 9.—Vall. od 15.—17. v ravnateljski pisarni Aleksandrova cesta 5./III. nadstr. Vtem šolskem letu se boflo poučevala tudi pihala': flavta, hoboj, klarinet, fagot, rog, trompeta, po-zauna. Uvede se tudi pouk harfe, ki je gojencem na ■ razpolago v šoli. Opozarja se' posebno na to, da imajo gojenci za_ pihala, harfo in čelo prednost pri oproščenju od šolnine in da najdejo po absolviranju šole hitro dobro plačana ■ mesta v raznih orkestrih. Ravna* teljstvo.
Dobiček „obIačilnice“ je znašat
nad pol milijona kron. Odločno se je svoj čas reklo, da se mora blago za nekaj odstotkov dražje prodajati za slučaj, da' umre kateri ‘uradnik in ostane njegov dolg nepoplačan. Za. slučaj pa, da se izkaže dobiček, se bodo črtali zadnji obroki vsem dolžnikom, Pod temi pogoji je uraduištvo kupilo za drag denar slabo blago. Zda j pa so klerikalci razdelili čisti dobiček med svoja klerikalna društva in uraduištvo r— molči. Ako bi naprednjaki samo par sto kron uporabili nepravilno, hi uraduištvo sigurno sklicalo protestno hode, ko so ga pa klerikalci opeharili' na ciničen način skoraj, za milijon, p& molči.
_ Podpisovanje vojaško-obveznilt moških letnikov od vštetega 1870 do vštetega 1902 se vrši v prihodnjih dnevih takole: 1. V petek dne 10. sep' tembra:	V Smetanovi, Samostanski,
Vrbanovi, Cajevi, Trubarjevi, Cepovi, Vinarski, Kofearjevi, Kralj Matjaževi, Vegovi, Ipavčevi, Tomanovi, Vrtni i« Vilharjevi ulici, na Kamniški ■ cesti, na Poljani, Pod lipo in na Livadi. 2. V. soboto dne 11. septembra: V Plinarniška
spremstvu svojo-.rodbine
po oficirju • zaprosil, naj !.<n pqsti | s-1 vi~-» v četrtek 16. septembra dopoldne j Prešernovi, Cankarjevi,- Razlagovi irf 4'skozi, ker ga v'Ljutomeru ču^a družba.! od 10, cjo li>. ure (pismeno) in.od 14 IMaistrovi ulici, na Alcl<S3tfdj-ovibcesti h*
Maribor, 10. septembra J3S&
Stran X
v Zagati. 3. V nedeljo dne 12. septetn-bra: V Koroščevi, Gregorčičevi, Krekovi, Krsnikovi, Vrazovi, Ciril-Metbdovi, Aškerčevi, Kopitarjevi, Kolodvorski in Tom-žičevi ulici, ter na Zritiskega trgu. 4. V pondeljek dne 13. septembra: V Gozdni Poljski, Marmontovi, Mejnih Linhartovi in Dajnkovi ulici, na Državni* Tržaški in Pobrežki cesti, ter na Magdaienskem trgu. 5. V torek dne 14. septembra: V Studeniški, Kettejevi, Betnavski Jezdarski, Frankopanski, Puškinovi, Levstikovi,Novi, Crtomirovi, RajČevi in Smoletovi ulici fla Ruški cesti (zahodni del) in na Kralja Petra trgu kakor tudi Pod mostom in Ob železnici. 6. V sredo dne 15. septembra: V Tvorniški, Stritarjevi, Popovičevi, Valvazorjevi, Koseskega, Ghegovi, Preradovičevi, Radvanjski, Wolfovi, Teslovi, Sokolski, Kuriiniški in Murkovi ulici ter.Pohorski cesti. Stranke, katere mogoče iz kateregakoli upravičljivega razloga komisijam, ki so prišle na lice •fiesta niso dale popisati vseh vojaško-obveznih moških, se opozarjajo, da Pojave podajo tekom 24 ur v mestnem v°jaškem uradu, ker bodo drugače vse-eno kaznovane.	w
. "- Obnovitev našega ženskega “Citeljišča. .Prosvetni minister je odredil,
, v,SejObnovi mariborsko državno žensko iciteljtSče in to že s pričetkom tega “°‘skega leta. Kakor znano je poverjenik r- Verstovšek enkrat že dolil tozadevno. naroCjlo, katero pa je enostavno igno-J,' Radovedni smo, če bo sedaj bolj Poslušen ali ne. Sicer pa bo prosvetni jninister sedaj baje bolj energičen ter o dr. Verstovška, če bi se še nadalje Wpir^ - suspendiral. gam	odloka upravnega odbora
9 nvm !ne monopolske uprave z dne a 1920 št, 12-746 in odobrenja j 7 *„ da finančnega ministra z dne nrndl	1920 št. 3674 povišane so
Jne ceRe za sto komadov smotk
— Sladkor za občino Krčevina se dobi v trgovini J. Starčič v Trubarjevi ulici št. 9. Družinske pole je. seboj prinesti seboj. Cena 49 K za kg.
— Zamenjana pelerina. O priliki Sokolskega zleta na Teznu je bila v kavarni zamenjana pelerina ene sokolice.
Dotična sestra, katera je pomotoma to storila, se naproša, da prinese takoj pelerino v upravništvo tega lista, kjer dobi svojo.
— Zdravstveno stanje g. ministra dr. Korošca. Z ozirom na raznovrstne, netočne in vznemirljive časnikarske vesti javljam, da se nahaja dr. Korošec v tretjem tednu trebušnega legarja s ponolnQ-ma normalnim potekom. Stanje njegovo je prav zadovoljivo, temperatura pada že- par dni. Srce dobro. Doc. dr.' Matko,
— K notici „Dr. Korošec obolel na tifusu14 prosim, da konstatirate, da ta notica ne izhaja iz mariborske bolnice in po mojem mnenju sploh,ne iz zdravniških krogov. Opazko, „da se je čir. Koroščevo stanje vsled napačnega zdravljenja v Beogradu tako poslabšalo11, moram označiti kot neopravičeno.
Docent dr. Matko, primarij intern. odd.
— Za Koroško! Za Koroško glasovanja se bliža ednajsta ura.' Zadeva je največje važnosti in zahteva našega naj-1 jugoslovansko m bolj vročega zanimanja. Potreba je predi češki tisk hvali
or
vsem izdatnih
denarnih
sredstev.
Lawn-temiis. Na novozgrajenem Lawn-tennis prostoru športnega kluba „Maribor11 -v Ljudskem vrtu, se vrše vsak večer zelo zanimive vaje v tej športni panogi. Radovedni smo, kako bodo deloma zelo spretne igralke in igralci v bodočih tunirjih v Zagrebu in Ljubljani zastopali to lepo športno panogo našega domačega kluba.
: Čehoslovaška —- Jugoslavija 7:0. Kakor se poroča, so imeli Cehi imeti najprej tekmo z Anglijo, Norveško in Belgijo.. Ko se je pa zvedelo, da so došli Jugoslovani, se je odločilo, naj se vrši najprej spopad med Cehom ni bilo ljubo da morajo imeti prvi spopad ravno Slovani med seboj, in našim gotovo tudi ne. Predsednik jugoslovanskega odbora je dr. Bučar. Tekma se je vršila v 'soboto predpoldne na Antverp-skem igrišču.' Trava je bila mokra in pri teku-se je igralcem močno'polzelo. Jugosloveni so po češkem mnenju igrali dobro, a bili napram njim še mnogo preslabi, tako, da se je končala tekma z izidom 7:0. Aplavz občinstva je bil velikanski. Tribune napolnjene kljub sjabem vremenu do zadnjega kotička. Čehom je _ častitalo k zmagi češko, poljsko poslaništvo, naše igralce in njih
Ne krasne; mogočno postave. Sledila je zanašajmo se na druge vire, pomaga | tekma Čehoslovaška—Norveška, ki.se je
končala z rezultatom 4:9 v prid Cehom.
naj vsakdo, kolikor more. Kupujte Koroške narodne kolke, ki bodo ostali trajen spomin na pismih in razglednicah. Uvedli bomo posebne nabiralne pole za Koroški plebiscit in prosimo naj se vsakdo odzove .po močeh svojih sredstev.
— Selnica ob Dravi. Ker stojim
visoko nadlažnjivim Sopisnikom „Straže“ kar se tiče. resnicolubja, odgovarjam istemu na njegovo vprašanje s tem. Ako
„1^ I »‘	za	STO	KOIIiauuv aniuui	vpiujc.jv.	iv.ni.	niiu
' Hegalitke 150, trabuke 120, ni dokažete z zanesljivimi pričami, da
br tan^ 120, 0peras 100, Viržinke 90,'	...................................
»S™S)rteike 80> Portorike 70, Bra-viržinjoze 50, Namešane ino-
vT	Kratke	domače 25 dinarjev.
em smislu so se popravili tudi cenov-0 Jelkih tobačnega monopola, ki trafiki	v vsa',<;‘ tobačni .zalogi tin
— Najemnike stanovanj, opozai-ja mestni maptrai da so ,’a podlagi razpisa deželne vlade za Slovenilo poverjeništvo za notranje zadeve, št 12.541, obvezani hišnim posestnihom povrniti 6% povišek na vodovodni nakladi ter 8% povišek na gostaščini, torej skupno l4°/0 0d čisti najemniščine in . sicer od
januarja 1920.
, —- Zastave. 8 strank še ni vrnilo iz s<etne pisarne izposojenih zastav. Ker °dbor nima časa, da hi hodil sam k ^trankam ponje prosimo, da nam jih ^otičniki zanesljivo do sobote vrnejo. y — Odpust madžarskih uradnikov. Zadnje dni je vlada odpustila večje štejeta uradnikov madžarske narodnosti v ^Vojvodini, ki niso hoteli priseči. Ti uradniki so odpotovali na Madžarsko.
. -- Zahvala Joffreja Vesniču. Ministrski ^ predsednik dr. Vesnič je prejel od maršala Joffre .pismo, v katerem ga maršal prosi, da Nj. Visočanstvu, častniškemu zboru, vsem oblastim in prebivalstvu krajev, skozi katere' je potoval, zroci njegovo najsrčnejšo zahvalo za ljubezniv sprejem, s katerim so ga povsod počastili. Gospod maršal zagotavlja dr. Vesniča, da mu bo Šivanje v naši Hialjevini ostalo v najprijetnejšem sp0-
* t — Krčevina pri Mariboru. Začetek “Olskega leta 1920/21. Sprejem učencev 0 ljudsko šolo Leitersberg-Krčevina ,se Vrši četrtek 15. in petek 16. septembra °d 8. do 12. ure. Za novince naj prinesejo starši krstne listke seboj.
— Državna posredovalnica za delo, Podružnica Maribor sporoča, da se je -času od 1. januarja do 31. avgusta 1920 poslužilo zavoda 8466 strank, in sicer 8559 delodajalcev in- 4907 delojemalcev. V teh osmih mesecili, je bilo posredovanih 2110 služb. Državna posredovalnica posluje za vsakogar povsem
d,n?vn0 od Pol 9. do 12. in VpHrr, 1 i° UfC-	la;JpOlag'0	so
I.fvo n —e rnočl najrazličnejših po-
taTn 2T "%SC P™1"™ M* m za odgovor. prilagajo-»nanike.
sem ob vsaki slovesni priliki razobesil »frankfurterico11, se zavežem, de hočem vporabiti. vse svoje moči ter ustanoviti tukaj orlovsko društvo in v to svrho položiti 5000 kron, kot temeljni kamen Dokler mi pa tega ne dokažete vas imenujem javno lažnika in podlega obrekovalca. Da boste vi tega zmožni, sklepam iz vase nizkotue pisave, gotovo boste pa še iz vaših vrst našli koga, ki bo prelomil osmo božjo zapoved. Ako vam pa moje ime. ne ugaja zahvalite
ki
se tistemu, ki je pisal moj krstni lisi, ki pa gotovo ni bil. ne Sokol in ne nemškutar	Jos. Žunko.
.““Hoče. Sokolska prireditev se ne vrsi 1_. t m., temveč se bo preložila na oktober, kar se bo pravočasno objavijo.
— Fakt. Lesnemu trgovcu Jv. štibler-ju je .v noči od 4. na 5. septembra neznan tat ukradel iz, hleva konja. Tat pa pri tem svojem delu ni imel sreče, Ko je hotel na -cesti zajahati ukradenega konja, ga je ta vrgel raz sebe ter zbežal glasno rezgetaje, nazaj domov Tat pa je pobral svoje razrahljane kosti ter jo odkuril na varno.
m
Sl
-[- Planinski koledar za leto 1921 še mnogi niso naročili. Čas beži, skoraj ga bo treba dati v tisk. Ker se ga bo tiskalo le omejeno število, priporočamo. da se vsakdo pravočasno pobriga, da istega naroči. Tudi je še nekaj inseratov prostih ter pogrešamo še mnogo naših narodnih tvrdk in gostiln. \(ea pojasnila daje izdajatelj gospod Fran Kocbek, nadučitelj v Gornjem Gradu. Vsak planine imej Planinski koledar!
'	R-	.
4- Dramatična šola narodnega gledališča. Upisovanje v dramatično šolo se vrši vsaki dan od D. do 12.30. uri in Jo- do 17.30. uri v gledališki pisarni.
pisnina znaša 3 dinarje, šolnina 10 1 inarjev mesečno. V nedeljo dopoldan
učiteljstvi.6 prVi sestanek goj'encev in
.. .f . ^a-i ie dramatična šola ? Notica, ki jt izšla v zadnji štev. „Tabora“ pod
S'™ n!} ovo™ ni bila vposlana od vodstva dramatične Sole, ki se z njo ne Strinja. (Notico je napisal gledališki tajnik gospod Ljudevit Svagelj Pr. ur.) Voustvo ciianiatičue šole
Švicarska se ne udeležuje nogometa.
: „ Rapid “ — „Grazer Sportklub« 7:0 (5 : 0). Na poziv tukajšnega nemškega kluba se je vršila v sredv nogometni! tekma imenovanih klubov. Rapid je nastopil v svoji najboljši formi, zlasti jaka je bila njegova leva stran. Grazer Sportklub rje moštvo drugega razreda in ima nekaj še slabih igralcev. Igra. je bila v ostrem tempu, ne vedno fair, In z vidno premočjo Rapida. Pričakovati je bilo še večjega jezultata, a bil je za levo stran ,.Rapida11 slab dan. Neumljivo nam je, da poziva „Rapid11 tako moštvo iz inozemstva. Ali morda samo' zato, da poseča število svojih zmag? (L)
: Rapid 2 — Vesna la 2:1 (0:0). Nedeljska tekma imenovanih klubov se je končala 2:1 v prid Rapidu. Igra brez vsake športne vredhosti. Igralci" delajo še preveč utis začetnikov.
Pred državljansko vojno v Italiji.
r DKU. C ur ih, 9. septembra. »Neue Zfincher Zeitcmg” por6ča: V Milanu in Turinu so odredili delavci poskusno mobilizacijo, katere so se udeležile tudi ženske. Nad mestom krožijo iz neznanih vzrokov ves čas sovjetski zrakoplovi. Vladi ne preostaja drugega nego odrediti vse potrebno za slučaj državljanske vojne. Skoro na vseli cestnih križiščih so postavljeni topovi. Gete stoje pripravljene
v vojašnicah ter čakajo jaa nadaljne odredbe.	v
DKU, Dunaj, $. septembra. „Neue Freie Presse“ poroča po »Corierie della so se oboroženi -koloni v pro-vmciji Palermo nasilnim potom polastili ™°h veleposestev. V Lombardiji je vsled stavk proglašeno obsedno stanje.
vi 9- septembra. (Posebno poro-c 0 »Taboru11.) Delavski minister La-
oriola je stavil nov sporazumni predlog, predvideva 10—20% povišanje S ^°^er se ne bodo ustanovile ueiavske zveze. Industrijci so se napram emu predlogu simpatično izrazili. Neprenehoma se vrše posvetovanja med delodajalci in delavci.
'Milan, 9. septembra. (Posebno po-rocilo. »Taboru11.) Kovinski strugarji so izjavili, da hočejo počakati do 10. t. m. m ako ne bo nobenega pobotanja med njimi in tovarnarji, zasedejo vse tovarne v Italiji; V pondeljek ni bilo v mestu električnega toka. Cestne železnice so ustavile obrat.
Milan, 9. septembra. (Posebno poročilo ..Taboru11.) Generalna stavka v
Trstu
je
o.
končana. Dnevniki že zopet
Grozen potres v iuuN*-
Pariz, '9/s.pf. (Po«iebno )»br. „'i.u>.‘;)
Kakor. javlja	ic	•	v	-	Nalij-,	odaajjil,
grozen potres. Mesto Vivizano, ki je imelo 17.000 prebivalcev, je. popolnoma porušeno. O usodi prebivalstva momentano še ni nobenih podrobnih poročil, ker so vse telefonske proge porušene.
Rim, 9. sept. (Poseb. por. »Taboru".) Radi včerajšnjega potresa je 12 vasi porušenih, več sto oseb pa mrtvih ali ranjenih. Došli so sanitetni vlaki. Kralj sani' se je podal v kraje nezgode.
Rim, 9. sept. (Ag. Stefani) Po včerajšnjem močnem potresu je bila razdejana Villa Collomandini. Več vasi je močno poškodovanih. Mnogo oseb je mrtvih in ranjenih. Več rešilnih vlakov se je odpravilo na kraj nesreče. Ognjišče potresa se nahala ■ nekje v provinciji Massa.	,	^
Poljska ofenziva?
Varšava, 9. sept. (Pos. por. .Tab.") Poljski listi poročajo, da se je včeraj pričela pripravljena poljska ofenziva. Dospela poročila „Havas“ javljajo, da so Poljaki dosegli uspehe.
Pogajanja za rešitev jadranskega vprašanja.
LDU Beograd, 8. septembra. V parlamentarnih krogih se trdi, da je italijanski minister za zunanje stvari, grof Sforza, ponudi našemu ministru za zunanje stvari, dr. Trumbiču, neposredna pogajanja za rešitev jadranskega vprašanja. Pogajanja se bodo začela med 15. in 20. spptembra, torej po sestanku francoskega in italijanskega ministrskega predsednika v Aix leš Bainšu, vendar pa pred sestankom italijanskega senata/ Tudi se trdi, da se bo radi predhodnih razgovorov o pogajanjih vrnil dr. Trum-bič v Beograd šele 11. septembra.
Volitve v konstituanto.
LDU B e o r a d, 8. septembra. Včeraj je bil v »Službenih novinah“ objavljen ukaz, s katerim se volitve v konštituanto razpisujejo na 28. november sestanek ustavodajne skupščine pa je določen na 12. decembra. Predsednik parlamenta' bo najdalje do 15. septembra sklical državni odbor, ki bo določil, koliko poslancev bo volilo vsako okrožje na podlagi skupnega števila prebivalstva. Volilno pravico imajo vsi moški, ki bodo do začetka sestavljanja volilnih listin končali 21. leto in ki so v tem času državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Do 23. t. m. morajo občine (občinska' sodišča) sestaviti abecedne volilne listine, in sicer za vsak glasovalni kraji posebej. Te listine se morajo odposlati v odobrenje pristojnim sodiščem I. stopnja 21. dan od dneva ukaza o volitvah' v ustavodajno skupščino.
Prihod bolgarskega poslanika v Beograd.
LDU. Beograd, 8. septembra. V Beograd je prispel g. Kosta Teodorov, novi bolgarski poslanik z dvema tajnikoma. Včeraj so posetili ministrstvo za zunanje stvari. G. Teodorov je član bolgarskega parlamenta in intimen prijatelj bolgarskega ministrskega predsed* nika Stambulinskega.' Evropska vojna ga je presenetila v Švici. Stopil je v francosko tujsko legijo in se boril kot Uo-brovoljec proti Nemcem.
Pašič odklonil poslanski mandat.
LDU Beograd, 8. septembra. £. Ni-kola Pašič, vodja, radikalne strankd, je podal ostavko za poslanski mandat. Na njegovo mesto v parlamentu pride g. Radosavljevič, narodni poslanec' iz po-žarevskega okrožja.
^DU Beograd, 8. septembra. G. Pašič je na vprašanje novinarjev, zakaj je podal ostavko, odgovoril, da ne mo-re reči, zakaj jo je podal. Na vprašanje^ ali bo kandidiral v konstituanto, pa je odgovoril, da se o tem še ni odločil,1 ali se bo udeležil volitev za ustavodajno skupščino. G. Pašič je bil včeraj dolgo1 časa pri namestniku ministra za zunanje' stvari, dr. Ninčiču.
Minister Jojič obolel.
LDU Beograd, 8. septembra. Minister za prehrano in obnovo zemlja, gj Jojič, ki je 'obenem s finančnim miniJ str o m Stojanovičem nameraval odpotoJ vati v Črnogoro, je včeraj nenadomg obolel. Radi tega j« ,svoje potovajpjaf
Na Dunaju cvete trgovina z deMeti. Kakor poročajo duna ski listi, kar mrgoli teh ogabnih trgovcem. Pod napačnim imenom pošiljajo mlada de« Meta v tujino. Policija jim ne mpre do živega. To je pojav pomanjkanja v ve« likih mestih.
Uvoz žita v Nemško Avshifo. Kakor je označil minister prehrane, ribi Nemška Avstrija letno 49000 vagonov. Izdatkov bi bilo pri ceni 25 K za 1 kg 12 in pol mil jard kron.
Hebrejci se naseljujejo na Dunaju. Po'rajnovejši Statistiki, katero je izdelal policijski ravnatelj I. dunajskega okraja, se je v zadnjem času pomnožilo število židov na 50000. Po-laščajo se trgovin In vodstva skoro vseh Industrijskih podietij. Izselilo se je pa 200.CT0 duš v tujino-
poročilo »Taboru«.) Ministrski predsednik Lloyd George je dospel včeraj iz Švice,
Komunisti na Poljskem aretirani.
Varšava, 9. seotembra. (Posebno poročilo »Taboru«.) Vsi komunisti, so med kritičnimi dnevi v Varšavi agitirali za vzpostavitev sovjetske vlade, so bili od poljskih oblasti aretirani.
Tihotapljenje orožja v Madžarsko.
Fiirstenfeld, 9. septembra. (Posebno poročilo* »Taboru«.) Madžarski državni uradnik Ernst Slavil; iz jenners-dorfa ift trgovec Barič iz Gradca sta bjla tukaj radi suma udeležbe pri tihot.:, -stvu orodja aretirana ter izročena 1 deželnemu sodišču. Pri obeh se je našlo telegrame, iz katerih so doznava, j da sta bila v zvezi z obmejnimi oblastmi.
Dunaj, 9. septembra. (Posebno [Poročilo »Taboru«.) 31. avgusta je dosegla višina bankovcev, Id so v jprometu, že 20. miljzrd. Meseca jjanuarja je znašala samo 13‘2 miijarde. (Promet bankovcev se je zvišal za približno 7 miijard, toraj vsak mesec za eno miljardo.
Msmssio premega — voda J
Kakor se poroča, se je posrečilo nekemu kemiku v U/iesbadnu-, >ža (e iznašel metodo, po kateri bi se potom kemičnega učinka elektriko izr?bi!o iz obstoječih vodnih naprav nelzčrpljlve toplotne vire. Strokovnjaki so se izrazili o tej iznajdbi ?elo novoljno. Posebno velikega pomena bi bilo to za one države, ki Imajo bogate vodne
Zveza narodov.
Amster da m, 9. septembra. (Po sebno poročilo »Taboru?.) Svet zve^a narodov se sestane 17. septembra v Parizu. ' >
• Oče 39 zakonskih otrok. Iz Stockholma javljajo redek slučaj očetovstva, Nek švedski kmet je postal te dni 39 krat oče. Star je 69 let in bfl trikrat porečen. Prva žena mu je po-darila v 18-Iotnem zakonu 15 otrok, 10 sinov in 5 deklic. Z drugo je živel v lepi zakonski slogi 12 let In ta mu je porodila ravno 6 sinov in 6 deklic. Tretja žena še živi in mu Je podarila te dni 7. sina, medtem ko lina že pet hčerk. Srečni svedški kmet je v istinl
Železničarski kongres.
Pariš, 9. septembra. (Posebno poročilo »Taboru«.) Včeraj se je o tvoril tukaj železničarski kongres.
Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni*urednik: Fran Voglar.
Šolska ulica št. 5
Večjo množino, starih, porabljenih, dobro ohra* njenih vinskih sodov ima po ceni za oddati vinska trgovina Pugel' & Rossmann, Maribor. 478 2—1
prevzfrin*
maise vrste #ž*aE©»|* v mmtoi, na fco!9«Swiw> feetter twM;^roM33igii JteBfcSHiSMh fN»|«s»sSlS'w gtlasinl ^ristileKiSSmo u«S*o &
Notar Mihael Korber vljudno naznanja, da je otvoril notarsko pisarno v Mariboru, Marijina ulica (St. 12, poprej pisarna notarskega namestnika Ivana Ašiča.
Spalne, Jedilne In gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložki, modroci, otomane, spalni in dekoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železn* postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najrin. izvršitve po jako nizkih cenah pri tvrdki za pohiStvo
KAREL PREIS, Maribor
Slomlakov trg it. s
Sfobodca ogledi 2I7 Ceniki zastonj 1
se priporoča potujočemu občinstvu. Priznano izborna kuhinja, PrMna vina in sveže pivo,
: Vloge na knjižice, na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovan^.
SCSBglMi*® I« prodaja: Devize, valute, vrednostne papirje itd.
Iss!k@8ltif582 Menice, devize, vrednostne pnpirje itd. kr©dll£‘©: Pod najugodnejšimi pogoji.
Ssdaja: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. D®!© predujme: Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. PfGViema: Borzna naročila in jih izvršuje najku-lantneje.
Izdaja: lisko vna zadruga Maribor. — Tiska: Mariborska tiskarna d. d,
Stran 4.
„T A B O R“
V Avstriji tiskajo neprenehoma bankovce.
Lioyd George zopet v Londonu. L o n d o n, 9. septembra. (Posebno
Maribor, 10. »eotembra 1920.
oče 23 tih sinov in 16 deklic. Blagor mu!