PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Aoo* postale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXX. Št. 164 (8870)
TRST, torek, 16. julija 1974
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
V NEDELJO DOPOLDNE^ SE JE ZAKLJUČILA MEDNARODNA KONFERENCA O MANJŠINAH^
Obveza za popolno zaščito Slovencev ob upoštevanje njih skupnih zahtev
Poročevalci komisij so strnili izsledke preko 300 poročil in drugih prispevkov Za prvo komisijo poročal Pittano, za drugo Tui&sant Hočevar in za tretjo Pizzorusso
v nedeljo dopoldne se je s ple-2a^iučilo mednarodno «sedame o manjšinah. Zadnji je niL e). se,‘ spregovoril predsed-,l1i priPravlia|nega odbora dr. Milili z ^anet*i. ki je prečital za-tnH- ° poročil°- v katerem so rol' ne. ere stvarne obveze glede ®vania vprašanj slovenske narod-ne skupnosti ter obveza, da , ..na 'zsledke konference opo-
.0d90v°rni mednarodni or-8 nizmi |n v|ade od katerjh je
Tat03 var|1 *.os* 'n niir v Evropi.
tila i? ,poroči * * *l° predsednika Zanet-tudi pismo, katerega so ferJ51351 st°venski udeleženci kon-v ref?1 zaradi važnosti objavljamo e °ti na drugem mestu.
Konferenca se je zaključila s či-ročn1^ !?orodda predsednika in porini j treh poročevalcev, ki so sle-
knnfa	v katere je bila
erenca razdeljena. Poročevalci sai moratt opraviti obsežno delo, nniJvi rnorad strniti kar okrog 300 f/1 m pričevani. kpr hiln na
tnnf ln pričevanj, ker je bilo na «onterenci po 2adnjih uradnih po.
Kin prisotnih 835 oseb, od skupno ’T vpisanih.
ukva^-elu prve komisije, ki se je Pitto 3 a ? Jazikom, je poročal prof. delni3’ i.e ugotovil, da je bilo sai • komisije najbolj obiskano,
12n P.a ajaj kilo podanih kar la ^orocjk Komisija se je ukvarja-sreri ^ašanji jezika, šol, kulture in DornAo .množičnega obveščanja. V seu a i-.le reóen°, da se lahko po-Prvi de ^0 na dve veliki skupini. V na ir^i6 za Posege' ki se nanašajo skim okretno stanje neke jezikovne
splošn??1’- V- drugi pa j® govora o snih jezikovnih problemih.
Pieri ™ govorniki so podčrtali po-nonf razgovora med narodi in nuj-koviv da j® treba ošibiti tudi jezi-tjpni * Pritisk, ki je povezan s poli-zui “a ‘n gospodarskim, saj doka-kovn zgod°v*na, da so ogrožene jezi-Priipf- skupnosti pripravljene tudi duhn' Za orožje, da branijo svoje 0 obVn-> . kogaslvo. Govora je bilo Pouk ni Problematiki jezikovnega bile a’ ° vprašanjih mladine ter so Ve Zve.z‘ s temi problemi zanimi-Va ‘usnje, ki so jih podali jugoslo-bile 31 Predstavniki. Zanimive so zikovPOVe2ave. obstajajo med je-V m a*111 *' ■'n religioznimi vprašanji, čilnp i.ern' družbi, za katero so zna-vpr komunikacije, je tudi bistveno sredifi311-)6’ da se omogoči uporaba dl : .V množičnega obveščanja tu-lahkn ,,0vnim skupnostim, kar je njih adločilno za njih razvoj in za tehni'	Obstajajo sedaj nova
PorPi?na sredstva, ki omogočajo u-je k:,0 TV v ta namen. V tej zvezi tisku ■ ®°vora tudi o periodičnem y ln o založništvu, bil; P°ročilu o delu te komisije so poSa3ato. Podrobno našteti posegi pOfo?yznib jezikovnih skupin, ki so polo, .' Ppgosto o zelo dramatičnem stj 3'lu njih skupnosti. Te skupno-■^^Pod pritiskom in v krizi za-
^Qdaljevanje na 8. strani)
...1..m...................................li..",,""i,""""""H
GOVOR PREDSEDNIKA ZflNETTIJfl
Pel/ka odgovornost in važni rezultati
^r®ba je najti primerne oblike, da skupno delo ne bo razpršeno
Se^j.^kijučku konference je pred-Qnk ^snetti imel naslednji govor: iateljj?6 in gospodje, dragi pri-
v tem trenutku ob-Vleče—VS0 težo dolžnosti, da iz-
Ob zaključku mednarodne konference o manjšinah v pomorski postaji v Trstu, med govorom predsednika pripravljalnega odbora in pokrajinske
uprave dr. M. Zanettija
lllllllllllllllllllllllllllllllllllll■»l■"lll>»■llJI,lllllllll,l,lll!llil,lilll,III,lll,,lllillllllll,l>MIIIIIIII,ll,i>i,lllllll>ll>,lil,lllllllllil,lilfi,,i>llll>ll,l>>lll,l,llllI,,,lllilllli,1,111,11111,1,1,11,111111,111111111111111111111,1111111,11111,11111111111,1
ENOTNO PISMO IZROČENO PREDSEDNIKU ZflNETTIJU
Zahteve vseh slovenskih predstavnikov prisotnih na konferenci o manjšinah
V pismu so podrobno obrazložene zahteve slovenske narodnostne skupnosti po globalni zaščiti
Gospod
dr. Michele ZANETTI, predsednik Mednarodne konference o manjšinah Trst
Spoštovani gospod predsednik, Udeleženci Mednarodne konference o manjšinah, pripadniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, izrekamo tržaški pokrajini priznanje za sklicanje te konference. 0-benem Slovenci tržaške, goriške in videmske pokrajine izražamo zadovoljstvo. da se je ta konferenca vršila pri nas, ker nam je dala možnost večje udeležbe in številnejših pričevanj, tako da bodo znanstveniki in vsi tisti iz inozemstva in države, ki se bavijo z manjšinskimi vprašanji, podrobneje spoznali položaj, v katerem živi naša narodnostna skupnost.
Raje bi seveda videli, če bi se mi, Slovenci na tej konferenci po skoraj 30 letih, odkar se je končala druga svetovna vojna, pohvalili s pozitivno bilanco in bi ta-
gotovu nekaj vsaj začasnih u-Ve»ir .v 0 tako intenzivnem, ob-^darr0631 ln kvalificiranem za-man .‘du mednarodne konference o sv0Js'nah. K njenemu uspehu so stotj n° in plodno prispevale ivaip® udeležencev, ki so se od-Štjfj^.Pavabilu, ki sem ga pred •hien daevi nanje naslovil v u pripravljalnega odbora. °seb k031 se ustavil ob aspektih tha n!" ‘n kolektivnih, pogosto-Va dramatično občutenih priče-Jjjtj ki smo jih tukaj slišali. !hentjSe .ne bom spuščal v ko-CioJ^ie organizacijskega funk-'banikl^3 konference, za po Za ^ jivosti katere prosim vse lahij 3zumovanie. Mislim pa, da stj 3 Podčrtam glavne značilno-lekti še Pobude, ki so bile ko-kohfVa° 'P solidarno izražene na Ulj	pa čeprav z različni-
pOcenami in nameni, w ,Va značilnost, ki jo je treba kohf3r^'’ ie mednarodni značaj sai n> dvoma, da za-
MiVajo Problemi, ki se tičejo polare
in sploh vseh verskih.
thafjjj. Porodnostnih
in etničnih
vSe Hen'k 'n jezikovnih manjšin, ho ^jdržave jn celotno mednarod-SkUpnost. Treba se je na krat-
ko spomniti, da že sama mednarodna skupnost ne priznava državam pravice, da zanikajo obstoj neke narodnosti; in da z dokumenti in pogodbami, ki jih morajo vse države spoštovati, obsoja vsako politiko, ki teži k o-drekanju priznanja pravic človeka in skupin ali k raznarodovanju le-teh.
To je predpostavka in stalno izhodišče našega prizadevanja. Toda naša konferenca je šla še
ko dalj pobudo drugim, kako naj se rešujejo vprašanja narodnostnih manjšin, žal smo morali na tej konferenci pričevati predvsem o težavah, ki smo jih imeli v teh desetletjih, o neprimernih pravicah in tudi pritiskih, ki so nam povzročili veliko narodnostno škodo. Izredno težak je položaj nas Slovencev v videmski pokrajini, kjer nam odločujoče politične sile in oblasti ne priznavajo nobene narodnostne pravice.
Ne bi bili pravični, če ne bi ob tej priliki ugotovili, da so politične sile, Id imajo vso povojno dobo odločujočo besedo, vsaj na Tržaškem in Goriškem, v skrajno majhni meri pa v videmski pokrajini, prispevale k spremembi sovražnega vzdušja do Slovencev, sprejele nekatere ukrepe in začele resneje obravnavati vprašanja slovenske manjšine v Italiji, kar dokazuje tudi ta konferenca. Kljub temu trdimo, da se je ta proces začel pozno in tudi napovedi teh sil za bodočnost ne kažejo, da so pripravljene hitreje ukrepati.
če Slovenci kljub vsemu danes potrjujemo našo prisotnost v teh krajih v najrazličnejših oblikah, pomeni, da smo v to zemljo neločljivo zakoreninjeni, kar nam daje moč za naš več kot stoletni boj za narodnostni obstanek in uveljavitev. Prav tako je omeniti prispevek tistih organizacij in sil v italijanski družbi, ki so nam v našem boju ob strani.
Sodimo, da konferenca, ki je toliko prispevala k spoznavanju splošne problematike, pokazala, kako manjšinsko vprašanje rešujejo drugod, nam Slovencem in nam naklonjenim silam pa dala možnost prikazati naš položaj, našteti naše zahteve m povedati, kako in kdaj je treba še odprta vprašanja reševati, se ne more zaključiti brez našega poziva, da posredujete vsem merodajnim dejavnikom sledeče naše ugotovitve in zahteve:
Razen zakona z dne 19. julija 1961 štev. 1012 in zakona z dne 22. decembra 1973, štev. 932, ki ustanavljata in urejujeta šole s slovenskim učnim jezikom le v tržaški in goriški pokrajini, ne pa tudi
v videmski in zakona z dne 31. oktobra 1966, štev. 935, ki odpravlja prepoved dajati otrokom tuja imena, ni bila izdana nobena druga državna norma za ureditev pravic slovenske narodnostne skupnosti, medtem ko so bile ustavne določbe v precejšnji meri uresničene v zvezi z nemško in ladinsko manjšino na Južnem Tirolskem in francosko manjšino v Dolini Aoste.
Ustanovitev avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine s posebnim statutom ni formalnopravno spremenila odnosa do slovenske narodnostne skupnosti. V desetih letih življenja deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine sta bila namreč sprejeta le dva zakona, ki zadevata slovensko manjšino v deželi, in sicer zakon, ki izrecno imenuje v deželnih zakonih slovensko manjšino, ter zakon, ki določa prispevke občinam v zvezi z dvojezičnim poslovanjem. Kljub temu se še danes ne upošteva, da je bila u-stanovljena dežela s posebnim statutom predvsem zaradi prisotnosti
slovenske narodnostne skupnosti in bi torej morala prav dežela biti pristojna za reševanje naših vprašanj.
Spričo neizpolnjenih obveznosti je nezadovoljstvo Slovencev upravičeno, ker ugotavljamo, da predvsem pri osrednjih organih države ni bilo doslej politične volje, da bi se naša vprašanja v celoti rešila.
Pripadniki slovenske narodnostne skupnosti hočemo in imamo pravico postati enakopravni državljani v smislu 2„ 3. in 6. člena ustave na vseh področjih zasebnega, skupnega in javnega življenja. Zaradi tega smo podpisani prepričani, da zastopamo stahšče in izražamo želje naše narodnostne skupnosti v deželi Furlanija - Julijska krajina, ko terjamo:
1. Takojšnjo ukinitev vseh, predvsem fašističnih zakonov in upravnih ukrepov, ki kršijo pravico ita-lijanskih državljanov slovenske narodnosti ali pa pravico slovenske
(Nadaljevanje na 8. strani)
CIPRSKA REPUBLIKA PRED DRŽAVLJANSKO VOJNO
Grški častniki strmoglavili vlado predsednika Makariosa
Nasprotujoče si vesli o usodi ciprskega predsednika - Turška vojska v pripravnem stanju - Vsestranska obsodba državnega udara
NIKOZIJA, 15. — Po nekaj dneh dokajšnje napetosti med ciprsko vlado predsednika Makariosa in a-tenskimi polkovniki je ciprska nacionalna garda, vojaška organizacija, ki jo vodijo grški častniki, strmoglavila demokratični režim, ki je bi! vzpostavljen po odhodu britanske oblasti. Vesti, ki prihajajo z otoka so zelo nejasne in pomanjkljive. Ciprski radio, ki so se ga polastili uporniki, je sporočil, da je predsednik Makarios mrtev, ni pa povedal, kako je umrl. Z druge strani pa prihajajo vesti iz diplomatskih krogov, da je Makarios živ in da se je umakni! iz Nikozije.
Zmešnjava je vsekakor na višku. Po poročilih iz Turčije, ki je med drugim oklicala stanje pripravnosti za svoje oborožene sile, naj bi u-pomikom uspelo zasesti samo ored-sedniško palačo in pa poslopje radijske postaje, ki neprestano oddaja pozive in vojaško glasbo.
Kakorkoli že so vojaki oklicali novega predsednika vlade Nicolasa Georgiadesa, ki je znani pomočnik zloglasnega pokojnega generala Gri-vasa, vodje fašistične organizacije EOKA-B, ki se bori za priključitev Cipra Grčiji in ki jo grški polkovniki podpirajo bodisi z dokajšnjimi finančnimi sredstvi, bodisi z orožjem in vojaškimi kadri. Georgia-des, čigar borbeno ime je «Samp-son» je lastnik časopisa «Machi», ki verno odraža stališče atenskih polkovnikov. Georgiades je že prisegel pred škofom Genadiosom, ki ga je Makarios pred časom izključil iz vlade, ker si je prizadeval za priključitev Cipra Grčiji in je podpiral teroristično dejavnost EOKA.
Zadnji spor med Makariosom in atensko vlado je nastal zaradi prisotnosti grških častnikov, ki so vež-bali ciprsko narodno gardo. Makarios je zahteval od Grčije, naj častnike, približno 600, nemudoma odpokliče v domovino. Ciprski predsednik je tudi obtožil grško vlado in predsednika Gizikisa, da podpirata teroristično dejavnost organizacije EOKA, katere namen je bil likvidacija predsednika Makariosa in pridružitev Cipra Grčiji.
Državni udar je odnose med Atenami in Turčijo še zaostril. Kot rečeno je Turčija proglasila stanje pripravnosti, njen ministrski predsednik Ecevit pa je izrazil upanje, da bi Ciper ostal neodvisna republika in da ne bi prišla pod grško oblast.
Vest o državnem udaru je odjeknila tudi v New Yorku v Krogu Združenih narodov, ki imajo med drugim nekaj vojaških čet na otoku. Iz poročila, ki ga je svetovni organizaciji posredovalo poveljstvo mirovnih sil OZN na Cipru je razvidno, da so pri predsedniški palači bili ostri boji, da je prišlo do streljanja tudi v drugih predelih otoka in da je mednarodno letališče zaprto za promet.
Pobudo grških častnikov je obsodila tudi jugoslovanska vlada, ki med drugim pravi, da brutalni napad na vlado predsednika Makariosa ogroža mir in varnost na področju Sredozemlja in v Evropi sploh. Oborožena intervencija in neposredna udeležba častnikov tujih oboroženih sil kršita osnovna načela mednarodnega prava in listine Združenih narodov.
Tajnik KPI Berlinguer je naslovil na zunanjega ministra vprašanje, da bi zvedel, kakšno je stališče italijanske vlade do državnega udara na Cipru in do domnevnega umora predsednika Makariosa.
Svojo obsodbo je izrazila tudi Sovjetska zveza, ki je označila državni udar kot fašistični poskus, da bi spremenili otok v oporišče atlantskega zavezništva.
Po zadnjih vesteh iz krogov švedske vlade ter po izjavah kanadskega zunanjega ministra Sharpa, ki naj bi dobil zagotovilo v tem smislu od generalnega tajnika OZN VValdheim kaže, da je nadškof Makarios živ in da se je zatekel v kraj Pafos, od koder bo organiziral odporništvo proti novim fašističnim oblastem, ki so zavladale na otoku.
Predsednik Makarios
Asad pride v SFRJ
BEOGRAD, 15. — Na vabilo predsednika Tita bo predsednik sirske republike Hafez El Asad v drugi polovici julija prisnel na čelu državno - partijske delegacije na prijateljski in uradni obisk v Jugoslavijo.
....lin......................................
V PARLAMENTU ZAČETEK RAZPRAVE 0 VLADNIH DAVČNIH IN OSTALIH KONJUNKTURNIH UKREPIH
Komunisti obrazložili predloge, ki jih bodo dali v zbornici in senatu
RIM, 15. — Parlamentarci bodo imeli letos zelo kratke poletne počitnice. Pred parlamentom je nekaj izredno važnih zakonov in zakonskih odlokov, ki bodo zaposlili poslance in senatorje še dlje časa v dolgih in napornih razpravah. Toda najvažnejše vprašanje, ki ga mora parlament rešiti, je potrditev (ali zavrnitev) vladnih zakonskih odlokov o zaostritvi davkov in drugih ukrepov, s katerimi namerava vlada dobiti v letu dni najmanj tri tisoč milijard lir, da «olajša sedanjo hudo gospodarsko krizo».
Prvi spopad o vladnih davčnih ukrepih se bo začel jutri na združeni seji komisij za proračun, fi-
(Nadaljevanje na 8. strani)
..........................................................................................................im
Grški častniki so strmoglavili demokratično vlado ciprskega predsednika Makariosa, ki je, po nekaterih nepotrjenih vesteh, v
neredih zgubil življenje. Vesti so še zelo nejasne in si nasprotujoče, vojaki pa so vsekakor že oklicali novega predsednika Georgiadesa, ki je že prisegel. Georgiades je znan kot voditelj zlo-
glasne fašistične organizacije EOKA, ki si prizadeva za priklju-
čitev Cipra Grčiji.
V parlamentu se danes začne razprava o vladnih davčnih in drugih ukrepih, ki so bili sprejeti, da se «ublaži gospodarska kriza». Vlada in opozicija se bosta prvič spopadli na skupni seli proračunske, finančne in zakladne komisiie, ki bo začela proučevati davčne ukrepe. V pre-
DANES
teklih dneh so mnoge stranke napovedale, da bodo zahtevale spremembo vladnih ukrepov. Komunisti so danes obrazložili, da bodo vodili boj za stvarno spremembo ukrepov in ne za to, da bi zrušili vlado. Tudi socialisti, čeprav so v vladi, so že povedali, da bodo podprli določene spremembe, da bo davčna obremenitev bolj pravično razdeljena. Vsi se danes zavedajo, da so bili nekateri ukrepi preveč naglo sprejeti, zato so naleteli na odpor ne samo pri delavcih, tem-
več tudi pri industrijcih in trgovcih, ker vidijo, da preti nevarnost splošnega proizvajalnega nazadovanja.
Egiptovski zunapji minister Fah-mi bo v začetku avgusta obiskal 2DA. Palestinski leader Jaser Arafat je na poti v Saudsko A-r-' 'o. V zahodnih krogih (pote mo ameriških) skušajo reševati vprašanje krize na Bližnjem vzhodu z ustanovitvijo palestinske države na zahodnem bregu reke Jordana. Jordanska kraljevina še ni podala v zvezi s tem nobene izjave, Izraelci pa zavračalo direktne sogovore s Palestinci. Sovjetska zveza in ZDA previdno sledita dogodkom, ker h* hoteli zavzeti stališče šele potem ko se bo izklesalo vprašanje nove tvorbe palestinske države.
nance in zaklad poslanske zbornice. | enkratne takse (6.000 lir). Komuni-
Tri komisije bodo skupno začele
proučevati vladne ukrepe. To bo le uvod v širšo razpravo, ki se bo kmalu začela v avli.
Da bo najprej v komisijah in nato
v avli vroče, pričajo tudi napovedi komunistične stranke in celo socialistov, da bodo dali vrsto predlogov za spremembo vladnih zakonskih odlokov.
Načelnika komunistične skupine v poslanski zbornici in senatu Natta in Berna sta imela danes tiskovno konferenco, na kateri sta izjavila, da so komunisti pripravljeni na dolgo razpravo v parlamentu o vsebini vladnih ukrepov in opozorili, da se bodo poslužili parlamentarnega pravilnika, če bo prišlo do hujšega spopada. Sicer pa so pojasnili, da nimajo nobenega namena zavirati delo parlamenta in tudi postaviti v težavo sedanjo vlado. Poudarila pa sta, da vladni ukrepi niso sprejemljivi in da jih bo treba v parlamentu korenito spremeniti.
Komunisti bodo zahtevali, da se ukrepi bistveno spremenijo in ne samo popravijo. Zato sta Natta in Berna časnikarjem obrazložila, kaj bodo komunistični parlamentarci zahtevali:
Bencin: ukinitev vseh privilegijev, ki jih imajo petrolejske družbe in uvedbo dvojne cene bencina. Potrošnik naj bi dobil določeno količino, ki jo uporablja za delo po nižji ceni, ostalo pa po višji ceni;
enkratna taksa na avlcm-bile in motorna kolesa: črtanje najmzj«
sti bodo zahtevali, da se enkratna taksa za ostale avtomobile plača najkasneje do 4. septembra, ko zapade veljavnost zadevnega odloka;
IVA; preureditev plačevanja davka na razno blago, predvsem pa na gradbeni material, da se zagotovi gradbena dejavnost;
primanjkljaj bolniških blagajn: glede tega vprašnja komunistični parlamentarci trdijo, da je vlada poskrbela za ublažitev dolgov bolnišnic, ni pa sprejela nobene odločitve, da bi omejili ogromne birokratske izdatke bolniških blagajn in napravili red v industriji zdravil, s čimer bi lahko prihranili najmanj 20 odstotkov stroškov, ki jih imajo bolniške blagajne za zdravila;
ustanove za razvoj kmetijstva: komunisti ugotavljajo, da je vlada poskrbela samo za denar, s katerim bodo okrepili birokracijo teh ustanov.
Ni bil pa sprejet noben ukrep v korist kmetijstva.
Glede neposrednih davkov bodo komunistični parlamentarci zahtevah višji osnovni odbitek na nižje dohodke, glede enkratnega davka na stanovanja pa bodo predlagali, da je treba to vprašanje globlje proučiti, v vsakem primeru pa bodo zahtevali, da se ne obdavčijo zasebna delavska stanovanja. Končno bodo komunisti zahtevali, da se ukine najemanje novih delovnih moči v državno službo in da se zaposli pri finančni upravi 8.500 bivših uslužbencev, ki i
'svinske upia.e, ki po vstopu v I bolj
veljavo davka na dodatno vrednost (IVA) nimajo več kaj delati in životarijo pri občinskih upravah.
V Bruslju razpravljajo o gospodarski krizi
BRUSELJ, 15. — Tukaj so se danes sestali finančni ministri Evropske gospodarske skupnosti in začeli razpravljati o gospodarski krizi, ki pritiska na evropske države in v svetu. Govorili so predvsem o ukrepih, ki bi jih bilo treba sprejeti, aa se zmanjša primanjkljaj plačilnih bilanc nekaterih članic EGS (Italije, Velike Britanije in Francije), da se omeji inflacija, ki pritiska predvsem v Italiji in v Veliki Britaniji in da se sprejmejo določeni ukrepi tudi v ostalih državah, ki imajo aktivno plačilno bilanco za pospešitev potrošnje. V tej zvezi je italijanski zakladni minister Colombo dejal, da bi morale Zahod na Nemčija in države Beneluksa uvažati več potrošnega blaga iz Italije, Velike Britanije in Francije, da se omogoči tem državam zmanjšanje notranje potrošnje, večji izvoz in s tem izboljšanje plačilne bilence. Razprava se še ni zaključila in na njej je prišlo do zelo nasprotujočih si stališč zlasti glede predloga o najetju posebnega posojila skupnosti z jamstvom vseh članic,
prizadetim državam.
Državni udar na Cipru
Novica o dogodkih na Cipru pravzaprav ne bi smela presenetiti sveta. Betnajstletna zgodovina neodvisne ciprske države je bila vsa izpolnjena z nenehnimi notranjimi nemiri, v katere so se ves čas vpletale prenekatere sile tudi od zunaj.
Nastanek ciprske samostojnosti je bil sad protikolonialističnega boja, in prav nadškof Makarios, ki naj bi bil to pot žrtev državnega udara, je bi! najvidnejši pobudnik tega boja Brav zato so ga Angleži za leto dni poslali v internacijo. Toda razpadanje kolonializma na velikem prostoru, od Daljnega vzhoda pa vse tja do zahodnih obal Afrike, je prineslo tudi temu strateško tako pomembnemu otoku neodvisnost.
Vendar je Ciper čakala vrsta težav, ki so povzročale, da deželica nikoli ni mogla zaživeti v miru. Boglavitni pečat vsem petnajstim letom neodvisnega Cipra daje še dandanes nerešen spor med ciprskimi Grki in Turki. Grška težnja je bila vzpostavitev take vladavine, kjer bi Turki bili zgolj narodna manjšina. Turki pa so, nasprotno, vztrajno težili doseči povsem enakopraven položaj nasproti Grkom. Spor je dobil take oblike, da je spregovorilo orožje in morale so priti enote Združenih narodov, da so vzdrževale ločnico med grškim in turškim delom otoka.
Druga rana, ki je razjedala ustaljenost Cipra, je bila vedno tleča težnja Grčije in tudi samih ciprskih Grkov, da se Ciper priključi Grčiji. Nadškof Makarios, ki je bil sprva sam za priključitev, je uvidel, da je samo neodvisnost Cipra jamstvo za mir na otoku. Zato se je odločil za neuvrščen položaj Cipra v mednarodnih odnosih in je bil eden izmed redkih državnikov, ki je osebno sodeloval na vseh dosedanjih konferencah neuvrščenih držav.
Za razumevanje samega položaja in razmer na Cipru pa bi kazalo ugotoviti nekaj pomembnih dejstev. Brvo je to, da sodi Ciper k strateško najbolj pomembnim otokom na Sredozemlju. Odtod nenehno zanimanje mnogih zunanjih sil za to državico. Morda ni nikjer kot samo na Cipru stanje, ko je na razmeroma majhnem prostoru in v eni sami državi nekaj raznih vojska stalno navzočih. Ciper ima lastne vojaške sile. Boleg tega pa imata o-be narodnostni skupnosti, grška in turška, še posebne lastne vojaške organizacije. Na Cipru je po sporazumu o njegovi neodvisnosti velika Britanija zadržala pravico, da vzdržuje na otoku vojaška oporišča z lastno vojsko. Bo istem sporazumu imata tudi Grčija in Turčija pravico imeti stalno določeno število lastnega vojaštva na Cipru. Končno, že nekaj let obstajajo na Cipru tudi enote Združenih narodov. Torej vojske več kot preveč. Brav to pa označuje vso zapletenost razmer na Cipru. Prav gotovo je strateški pomen otoka vedno privlačeval pozornost velikih sil. Atlantska vojaška zveza nikoli ni skrivala svojih poželenj po čimvečji navzočnosti na otoku. Sovjetska zveza je s prav tako zavzetostjo pazila, kaj vse se dogaja na otoku. Spor med Grčijo in Turčijo — ta se je zdaj zaostril spričo Turške namere, da črpajo nafto v Sredozemskem morju — je močno vpliva' na stanje na Cipru. Dodajmo še novo razvrščanje vpliv, mh območi' po začetnem razreševanju krize na Bližnjem vzhodu, pa bo očitno, da je Ciper čedalje bolj vabi: va točka za mnoge sile.
Prihodnost otoka je zdaj zavita po-vrem v negotovost. Tisto pa, kar je jasno že zdaj. je resnica, da bi vsakršna sprememba, ki bi imela za posledico izginotje neodvisnega in neuvrščenega Cipra, bila težka grožnja miru in ustaljenosti na Sredozemlju
DRAGO KOSMRU
Spopadi na Kitajskem
HONGKONG, 15. — Po pisanju hongkonškega lista «South China Morning Post», ki navaja kot vir informacij pričevanje skupine potnikov, ki sv se pravkar vrnili s Kitajske, je prišlo v nekaterih kitajskih mestih do oboroženih spopadov med nasprotujočimi si političnimi skupinami. Incidenti, o katerih zidni časopisi niso poročali, so izbruhnili v pokrajinah Junan, Hopei, čekiang, Fukien in Kiansi. Kaže, da spopadi niso terjali človeških žrtev, kar je dokaz, da so bili dokaj omejeni.
Spričo neredov so oblasti zaprle nekatera mesta kot Hančou in Ku-ming tujcem.
DANES SE SESTANE DEŽELNI SVET
JUTRI IN V PETEK NA GRADU SV. JUSTA
Začetek razprave o osnutku zakona Gostovanje varšavskega «Velikega gledal» o deželnih posegih za šolske gradnje
Na dnevnem redu so tudi odgovori na vprašanja nekaterih svetovalcev - V peti komisiji se nadaljuje razprava o ljudskih gradnjah
Danes se ponovno sestane deželni svet. Na seji, ki se bo pričela ob 9.30 bodo odborniki odgovorili na nekatera vprašanja svetovalcev. Med temi naj omenimo vprašanji socialista Pittonija in liberalca Trau-nerja o perečem finančnem stanju tržaške bolnišnice in vprašanje svetovalcev KPI Gollija, Cuffara, Do-nadela, Lovrihe in Bosarija o stanju na geofizikalnem observatoriju v Trstu.
Deželni svet bo nato začel z razpravo o zakonskem osnutku, ki zadeva deželne posege za šolske gradnje. o tem osnutku bo poročal demokristjan Persello. Gre za ukrep, ki ima namen, da poskrbi za prispevke, ki bodo dopolnjevali prejšnje deželne prispevke za šolske gradnje. S tem bo mogoče premostiti krizo, ki je prizadela ta sektor. Že v komisiji je namreč odbornik Dal Mas pojasnil, da je namen tega zakona, da se prepreči nadaljnji zastoj šolskih gradenj in da se dokonča vrsta del. ki bi jih sicer morali prekiniti. Zakon predvideva izdatek 240 milijonov lir za 20 finančnih let, predvideva pa tudi pospešitev birokratskega postopka, ki ga predvideva prvotni zakon za podeljevanje takih podpor. Zakon je v skladu z drugimi deželnimi ukrepi, ki imajo kot namen pomagati krajevnim upravam, ki so se znašle v težavah zaradi zadnjih finančnih restrikcij.
Nadaljujejo se tudi zasedanja stalnih deželnih komisij. Omenimo naj predvsem peto komisijo, ki razpravlja o zakonskem osnutku o ljudskih gradnjah. Odbornik za javna dela Giust je poudarO, da bo zakon zapolnil vrzeli, ki jih osrednje oblasti niso mogle. Istočasno bodo razpravljali o osnutku zakona o nakupu zemljišča za ljudske gradnje, ki so ga predložili komunistični svetovalci.
Vodstvo KD o političnem položaju v državi
V Vidmu se je sestalo deželno vodstvo KD, ki je razpravljalo o trenutnem političnem stanju v državi v zvezi z bližnjim zasedanjem vsedržavnega strankinega sveta.
Na sestanku so soglasno izglasovali dokument, ki ga je predstavil deželni tajnik Tonutti. V dokumentu poudarjajo, da mora biti rezultat referenduma o raznorokj,,.povod za • razmišljanje o spremembah, ki so nastale v državi in v stranki. Stranka se mora približati niladini in _	iii	„,
delavstvu ter mora ohraniti zvesto- I velja predvsem za Kanalsko dolinor bo vseh tistih, ki v njej vidijo ' čez mejni prehod pri Kokovem je
miMiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiimiimiMiiiiMiiKHiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NAGRAJENI RAZSTAVLJAVCI VINA V NABREŽINI
Alojz Lupine za belo vino Almiro Gabrovec pa za črno
Čez dva tedna pokrajinska razstava vin v Repnu
jamstvo za demokracijo, socialni jonski konzulti za področje Val-napredek in gospodarsko trdnost, maure ter Naselja sv. Sergija. Na Dokument poudarja, da sedanji po- ‘ seji, ki bo javnega značaja, bodo
litičm trenutek terja poglobitev in revizijo dosedanje politike KD. Treba je torej zavzeti jasno stališče o izidu referenduma, o odnosih med strankami levega centra, politiki KPI, gospodarskih in socialnih vprašanjih, politiki deželne decentralizacije, odnosih s sindikati, vprašanju fašističnega nasilja, o-brambi človepanskih pravic, mestu Italije v evropski stvarnosti in o zunanjepolitični usmeritvi, predvsem v odnosih s sosednjimi državami. V razpravo o poročilu so posegli Belci, Bressani, Gian, Comelli, De Mejo, Del Gobbo, Masutto, Metus, Rinaldi, Tombesi in Tomè.
Delo rajonskih konzuli
Na občinskem sedežu na Stari istrski cesti 43 se bo drevi ob 20.30 sestala komisija za šolstvo pri ra-
razpravljali o možnosti ustanovitve pošolskega centra v predelu Sv. Sobote. To vprašanje je precej občuteno med tamkajšnjim prebivalstvom, zato komisija vabi na čirn večjo udeležbo na seji.
Drevi ob 20. uri se bo na sedežu v Ul. Mauroner 2 sestala tudi rajonska konzulta za Kjadin in Ro-col. Na dnevnem redu bo vprašanje zdravstvenih konzorcijev.
9 Tržaška občina sporoča, da je na oglasni deski v občinski palači v Ul. Marcanton 2 izobešen sklep občinskega odbora št. 1679 z dne 10. julija 1974 o spremembah v seznamih davkoplačevalcev za leto 1974. Priloženih je šest seznamov.
• Vozila, ki bodo prišla po Ul. Diaz do Ul. Mercato vecchio bodo morala dajati prednost vozilom po Ul. Mercato vecchio.
Prizor iz «Coppelle» v izvedbi varšavskega «Velikega gledališča»
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
POLETNA SEZONA JE NA VIŠKU
Pripekajoče sonce je zvabilo na plažo številne Tržačane
Zelo gost promet po vseh cestah naše dežele - Mnogo turistov v letoviščarskih krajih
Močno poletno sonce je v nedeljo zvabilo številne Tržačane na plaže. V Barkovljah je bilo težko najti prostor ob obali, da o parkirnih pro-storih ne govorimo. Natrpane so bile tudi plaže v Sesljanu in v Gra-dežu. Dolge vrste vozil so se v zgodnjih jutranjih urah zvrstile skozi obmejni blok pri Škofijah, onstran meje pa so Tržačani naleteli na zelo neprijetno dejstvo, 4 kilometre dolgo kolono pred Koprom. Nekateri so se celo vrnili domov, kajti čakanje je bilo le nekoliko predolgo.
Sicer pa se je promet v nedeljo odvijal precej redno. Res je, da je prišlo do zastojez na ključnih križiščih in na mejnih prehodih, posebno v jutranjih in v večernih urah. Promet je terjal tudi nekaj nesreč, ki pa na.	, terjala člpve-
ških žrtev.
Zelo živahen je bil v soboto in nedeljo prgrrv^ t^ih , /tugisjtqv., To
Tudi letošnja razstava in pokušnja domačih vin devinsko-nabrežin-ske občine je privabila mnogo gostov. Prireditev, kot smo poročali, se je pričela v petek zvečer in se zaključila v nedeljo opolnoči. Vse tri dni, pravzaprav, vse tri večere, je bilo na glavnem trgu v Nabrežini veliko ljudi ne samo iz na-brežinske občine temveč tudi iz Trsta, Gorice, iz Furlanije, iz Jugoslavije ter veliko turistov, ki so v Sesljanu.
Dobra in pristna domača kapljica, kot so jo točili v Nabrežini, privabi vedno mnogo gostov, na letošnji vinski razstavi nabrežinske občine pa je marsikoga privabila in ga več časa zadržala tudi dobra in, lahko rečemo, domača «ku hinja». Obiskovalci na vinski razstavi v Nabrežini niso bili ne žejni ne lačni .kajti poleg pristne kapljice so imeli na razpolago tudi dober golaž in vampe, odlične kraške pečene piščance, čevapčiče, klobase, sir ter sveže ribe.
Po oceni obiskovalcev so bila vsa vina dobra, nekatera celo odlična in so bila kmalu razprodana.
Vsak večer je bil na glavnem trgu tudi koncert godb na pihala. Prvi dan je igrala domača godba, v soboto je gostovala godba iz Prvači-ne, v nedeljo pa godba iz Turria-ca. Po koncertu je bila na sporedu prosta zabava s plesom. V nedeljo je bila na glavnem trgu tudi tombola.
Po tomboli so po zvodnikih najavili imena zmagovalcev nagrad za domača vina, ki jih je dodelila posebna komisija. Za bela vina je prejel prvo nagrado Alojz Lupine iz Praprota, drugo Celestin Pertot iz Nabrežine, tretjo pa brata Josip in Leopold Radetič iz Medje vasi.
Za črna vina so prijeli: prvo nagrado Almiro Gabrovec, drugo Stanislav Gruden in tretjo Stanko žužek, oba iz Mavhinj. Brata Radetič sta prejela še posebno nagrado za
Na pragu nove skupne poti DUSK GABRIJELČIČ in
UČA JURKIČA želi svojemu nekdanjemu odbor niku in njegovi ženi obilo sreče v zakonskem življenju
PD «S. ŠKAMPERLE» pri Sv. Ivanu
črno vino s pretežnimi meri mer-lotovega grozdja.
Letošnji vinogradniki, kot tudi organizatorji, so lahko zadovojni za svoje delo in trud. Nabrežinska občinska razstava domačih vin je bila letošnja zadnja razstava te vrste, čez dva tedna bo v Repnu še pokrajinska razstava, na kateri bodo sodelovali vinogradniki tržaške pokrajine od Medje vasi pa do Brega in Miljskih hribov.
M. M.
Na sedežu deželnega sveta v Trstu se je včeraj sestalo predsedstvo deželne komisije za višje izobraževanje ter znanstvene raziskave, ki je razpravljalo o predlogi ministrstva za šolstvo glede razvoja višjega izobraževanja in znanstvenih raziskav v Furlaniji - Julijski krajini. Razpravljali so predvsem o metodah dela ter sklenili, da se bodo o tej zadevi posvetovali z vsemi dejavniki, ki se ukvarjajo v naši deželi s temi problemi.
prišlo v našo deželo veliko število tujih turistov, predvsem Nemcev in Avstrijcev, ki so se v veliki meri usmerili v dve največji letovišči v deželi, Gradež in Lignano Sabbia-doro, kjer so zasedeni skoraj vsi hoteli.
Promet je bil zelo gost tudi v bližnji tržaški okolici. Kraške gostilne so bile v nedeljo polno zasedene, številni Tržačani pa so se ustavili v Nabrežini na vinski razstavi ali pa so šli v Dutovlje na praznik terana in pršuta, ki je tudi letos zelo lepo uspel.
Mesto pa je bilo ob popoldanskih urah skoraj povsem prazno. Vzdušje se je razživelo šele ob mraku, ko so Tržačani ob povratku s kopanja ali z izleta zasedli lokale in se ohladili s sladoledom ali z mrzlo pijačo.
Osrednje obdobje poletja — od 15. julija do 15. avgusta — se je tako začelo z lepim vremenom in s pasjo vročino. Res1 je.- da jo marsikdo težko prenaša, a kaj, ko je poletje tako zelo kratko. Sedaj ga lahko uživamo in kaže, da so se Tržačani trdno odločili, da bodo izkoristili vsako sončno nedeljo za množični odhod na kopanje. Vsaj v nedeljo je bilo tako.
Prebivalci Magdalene proti obéinskim sklepom glede zasebnih gradenj
Predstavniki raznih krajevnih po litičnih in sindikalnih organizacij pri Magdaleni, ki so se v četrtek sestali na seji, so obsodili sklep občinskega sveta, ki zadeva lotizacijo zemljišča v Ul. del Veltro za zasebne gradnje. Občina s tem podpira gradbeno špekulacijo, je rečeno v poročilu, ki so ga na četrtkovem sestanku sprejeli, ter ne u-pošteva stvarnih potreb krajevnega prebivalstva, temveč jih še zaostruje. Nove gradnje v tem predelu mesta bodo omogočile pritok novega prebivalstva v trenutku, ko že za obstoječe prebivalstvo ne zadoščajo ustrezne družbene strukture. Prebivalstvo Magdalene obenem obsoja občinsko upravo, da v tem pogledu ni vprašalo za mnenje šentjakobske rajonske konzulte ter zato zahteva javno srečanje občinskih predstavnikov z urbanistično komisijo konzulte.
Vodja svetovalske skupine socialdemokratske stranke v deželnem svetu Lucio Lonza je naslovil na predsednika deželnega odbora vprašanje, v katerem ga sprašuje za
razjasnitev zadeve, ki jo je priobčil dnevnik «Messaggero Veneto» pod naslovom «Nov podmorski kanal» in se nanaša na čiščenje morskega dna v Miljskem zalivu. Kot je znano je ta pobuda SNAM - Aquila precej razburila miljsko prebivalstvo, ki nasprotuje novim naftnim objektom, čiščenje morskega dna v Miljskem zalivu izvajajo s perspektivo gradnje velikega pomola za pristajanje supertankerjev.
V svojem vprašanju Lonza med drugim pravi, da je tržaška skupnost živela glede vprašanja naftne politike v prepričanju, da bodo v tem levosredinskem vzdušju pristojne oblasti pri načrtovanju upoštevale tudi njeno mnenje.
« -Da ne bo , prišto tte -zastojov v
prometu rie ' tržaški župan- odredil obvezno dajanje prednosti zg vozila, ki jNicolp na Nabrežje
3 novembre.
Baletni ansambel in Filharmonija «Velikega gledališča» iz Varšave začenja turnejo po Italiji s svojim prvim nastopom v Trstu, v sredo 17. julija. Tržaškim gledalcem se bodo prvega dne predstavili s predstavo «Labodje jezero» Petra Iliča Čajkovskega, v petek, 19. julija, pa bodo nastopili z baletom «Coppella» Lea Delibesa. Oba nastopa se bosta začela ob 21.15 na Gradu sv. Justa, organizator gostovanja pa je tržaška Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova.
V «Labodjem jezeru» bosta nastavila dva znana poljska plesalca, prva baletka Maria Krzyszkowska in Davrinar Blajer.
Turneja po Italiji ni prva turneja tega velikega poljskega ansambla; «Veliko gledališče» iz Varšave je že doživelo velik uspeh na gostovanju v Parizu, Montecarlu, Wies-badnu, Essnu in Moskvi.
Priprave na tradicionalni Kmečki tabor na Opčinah
Na Opčinah so se včeraj sestali predstavniki SPD Tabor ter Kmetijske zadruge v Trstu, da bi pripravili spored letošnjega kmečkega tabora, ki naj bi bil od 14. do 18. avgusta v openskem Prosvetnem domu. Sklenili so, da bodo letos obnovili razstavo sadja ia, pevrtnin ter lončnic, Ob tem vabijo vse kme-tovàlcè naj se razstave udeležijo ter javijo na sedežu Kmetijske zrn. druge v Trstii; kjér bodo dobi# podrobnejša navodila.
liiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiinnimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuxmiininiB
DELO OBČINSKEGA KOMISARIATA ZA HIGIENO
Več primerov mistifikaeije v prehrambnem sektorju
Nadzorni organi so prijavili več oseb sodnim oblastem
Intenzivno delo osebja nadzorne službe občinskega komisariata za higieno je v preteklem juniju privedlo do številnih zanimivih in obenem zaskrbljujočih odkritij. Osebje je namreč pregledalo 2.802 prehrambna proizvodna podjetja ali skladišča s prodajno licenco ter poslalo 82 vzorcev raznih konfekcij z jestvinami in pijačami, predvsem takšnimi, ki se v poletnih mesecih hitro pokvarijo, v analizo kemičnemu oddelku [»krajinskega laboratorija za higieno in profilakso, 16 vzorcev pa zdravniško - mikrografskemu oddelku istega laboratorija. Analize so, kot rečeno, privedle v nekaterih primerih do osupljivih odkritij. Odkrili so, na primer, večjo zalogo mesnatih izdelkov v že razkrajajočem stanju. Nadalje so v enem primeru ugotovili, da je imelo ustekleničeno vino višji odstotek alkohola, kot pa je bilo označeno na steklenicah. V drugem primeru so ugotovili, da so bile steklenice vina sploh brez označbe. Bili pa so tudi takšni primeri, ko je trgovec prodajal salame z oznako, da so iz
V utdeljo v Barkovljah: n! bilo prostora za ljudi, še manj pa paikiiuega prostora za vozila
svinjskega in govejega mesa. a so bile v resnici narejene s 25-odstotki konjskega mesa. Analize so pokazale tudi na takšne primere, da je bilo v konzervah namesto olivnega semeno olje ali pa da so bile testenine iz mehke namesto trde moke. Vse te primere je pokrajinski laboratorij prijavil sodnim oblastem.
V istem mesecu je osebje občinskega higienskega komisariata pregledalo tudi več obrtniških podjetij ter zasebnih stanovanj. Skupno so opravili 385 pregledov, od katerih 102 pregleda v stanovanjih, ki so v zelo slabem stanju. Obenem je pokrajinski laboratorij opravil nekaj analiz morske vode, da bi določil stopnjo njenega onesnaženja.
100 milijonov lir za popravila vrtcev
Na predlog deželnega odbornika za šolstvo Dal Masa je deželni odbor odobril izdatek 100 milijonov lir za popravila otroških vrtcev v raznih krajih naše dežele. Med temi sta tudi otroška vrtca v Miljah in na Proseku.
Z ukradenimi ključi
skušal vlomiti v stanovanje
Dober spomin 44-letne Giorgine Visintin por. Richter je omogočil, da so zasledili mladega pobalina, ki je poskusil vdreti v njeno stanovanje s ključi, ki so jih ukradli pred dnevi iz avta njenega moža. Bilo je v nedeljo kmalu po 13. uri, ko je večkrat pozvonilo v stanovanju v Ul. Cancellieri 19. Richterjeva, ki se je igrala z o-troki, ni odprla vrat. Kmalu nato je tatič, ki je očitno mislil, da ni nikogar doma, začel previdno odpirati vrata, vendar pa se je pravočasno zavedel njene prisotnosti in je pobegnil.
Ravno tedaj se je vrnil domov mož. 44 letni Renato Richter, ki je tatiča zgrabil, vendar mu je ušel. Ko sta se odpravila na kvesturo prijavit poskus tatvine, so jima pokazali več slik «starih» znancev policije in med temi je Richterjeva brez oklevanja prepoznala 18-letne-ga Franca Mitrija iz Ul. Grandi 7. Ko so ga policisti včeraj našli, je takoj priznal poskus tatvine in dejal, da mu je ključe dal neki pri-Uatelj. ki jih je pred dnevi ukrade' iz avta.
A VBITO RIJ PORTOROŽ
POLETJE 74
FOLKLORNI ANSAMBEL « TANEČ» iz Skopja
Ankaran, hotel Adria, 18. julija ob 21.00
Portorož, Avditorij, 19. julija ob 21.00
Koper, Titov trg, 20. julija ob 21.00
PREDPRODAJA VSTOPNIC dan pred prireditvijo pri blagajni Avditorija v Portorožu in v turističnih poslovalnicah v kraju prireditve.
Telefonske režervacije vstopnic in vse informacije glede prireditev:
Zavod za turizem, Portorož, Biro za prireditve, Portorož, Avditorij, tel. (066) - 73569
Domnevni ropar se jim je izmuznil
Karabinjerjem je pred dnevi ve VJbtno ušer iz rok eden izmed udeležencev krvjugf|fi(^roparskega na-pgda na vlat iMTuitimu, pri katerem je izgubil življenje policist, ki so ga vrgli z vlaka na tračnice. Bazoviški karabinjerji so na trbiški cesti pregledovali avtomobile in so, med drugim, ustavili tudi avto vrste bmw z rimsko evidenčno tablico. Voznik je imel samo osebno izkaznico na ime Savina Zinfollina iz Rima, in so ga zato povabili v vojašnico. Pristal je, toda ko je sedel za volan svojega avta, se je pognal v tako divjo vožnjo, da ga niso mogli ujeti.
Avto so zasledili naslednji dan v Ul. Flavia. Seveda gre za ukraden avto, kot je ukradena in ponarejena tudi osebna izkaznica. Domnevajo, da je neznanec tudi vpleten pri prekupčevanju ukradenih avtov in dokumentov, ter da ima v Trstu prijatelja ali bolj verjetno prijateljico.
Verižno trčenje pri Štivanu: kar šest ranjenih
V	nedeljo pozno zvečer se je pri Štivanu pripetila izredno huda prometna nesreča: v petih avtih se je ranilo šest oseb, od katerih sta dva v smrtni nevarnosti. Prometna policija še ni ugotovila točne dinamike nesreče, vendar kaže, da se je nesreča odvila nekako takole: po cesti iz Dola je privozil tržaški ford, ki se je na križišču z obalno cesto ustavil. S sesljanske smeri so privozili trije avtomobili — citroen, fiat 124 in renault — ki so tako silovito trčili, da je renault zagnalo v ustavljeni ford, fiat 124 pa v lancio fulvio, ki je privozila iz tržiške smeri.
Hudo sta se ranila voznik slednjega avta, 53-letni Mario Favini iz Ul. Aldegardi 58 in njegova sopotnica 52-letna Marcella Gemina — oba iz Trsta — ki sta se potolkla po trupu in udih tako močno, da so ju sprejeli v tržiško bolnišnico s pridržano prognozo. Laže so se ranili še voznik fiata 124 22-letni Fabio Destasi iz Trsta, potnici Assunta Petracca, stara 52 let, Bruna Micleus, stara 18 let, in potnik Giuseppe Strivelli. Povsem nepoškodovana pa sta voznika forda Sergio Tomaž iz Trsta, citroena, Mario Tonzan iz Pierisa, ter renaulta, Armando Berto iz Tržiča.
V	jutranjih urah je izdihnil v glavni bolnišnici 72-letni Antonio Cotlarich iz Ul. Scomparini 10, ki ga je v petek ponoči podrla s svojim fiatom 124 29-letna Lodi Del-piccolo iz Ul. Trevisan. Cotlarich, ki je pred nesrečo prečkal cestišče pred svojim stanovanjem, si je prebil lobanjsko dno in zlomil nogi ter utrpel poškodbe v prsnem košu, da so ga v bolnišnici sprejeli v oddelku za oživljanje s pridržano prognozo.
Mali oglasi
ZASEBNIK kupuje starinske slonokoščene. srebrne, porcelanske predmete, kozarce, lesene kipce. Pia-fa dobro Telefonirati Trst 767-134;
■•'O" *i govoriti v italijanščini
Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova — Trst GRAD SV. JUSTA
Baletni ansambel in Filharmonija «VELIKEGA GLEDALIŠČA» iz Varšave s 120 izvajalci:	, ,
Jutri
«LABODJE JEZERO»
celotna izvedba v štirih dejanjih Petra Iliča Čajkovskega
Petek, 19. julija
«COPPEL1A»
tri dejanja Delibesa
ZAČETEK TOČNO OB 21.15. - Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti (tel. 36-372)
Šolske vesti
Vpisovanje na drž. učiteljišču «A. M. Slomšek» v Trstu se zaključi 24. julija, in sicer za dijake, ki se prvič vpišejo na zavod, in za dijake, ki so izdelali v poletnem roku. Dne 20. septembra pa se zaključi vpis dijakov s popravnimi izpiti.
Navodila za vpisovanje so na šolski oglasni deski, kjer je tudi razpored za izpite v jesenskem roku.
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom «žiga Zois» — Trst, Vr. delska c. 13/2 — sporoča, da je čas za vpis za šolsko leto 1974-75 do vključno 25. julija t.L
Ravnateljstvo državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrt s slovenskim učnim jezikom — Trst, U-lica Matteotti št. 14 (tel. 765-276), spo. roča, da se zaključi rok za vpisova-nje dne 24. julija 1974.
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «France Prešeren» v Trstu, Ul. Guardiella 13/1. sporoča, da dne 24. julija 1974 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1974-75. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 19. do 12. ure.
Ravnateljstvo srednje šole s celodnevnim poukom «F. Levstik» na Proseku z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da dne 24. julija 1974 zapade rok za vpis za šolsko leto 1974-75.
Izleti
SPDT priredi od 24. do 28. julija planinski izlet z avtomobili v Julijske Alpe. Kdor se ga želi udeležiti naj dostavi svoje ime, ulico in ev. tel. štev. v Ul. Ceppa 9 (tel. 31119 ZSŠDI).
Potovalni urad AURORA
priredi naslednje izlete:
27. in 28. julija izlet v Zagreb ob zaključku mednarodnega folklornega festivala. Cena izleta 22.000 lir.
Od 15. do 18. avgusta izlet v jVflenje, Rogaško Slatino, Pti^f.i Zagreb in na Plitvička jezera. Cena 49 000 lir.
Od 15. do 18. avgusta izlet na Dunaj. Cena 59.000 Ur.
Informacije in prijave pri potovalnem uradu AURORA, Ul. Cicerone 4, tel. 29-243.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 16. julija D. M. KARM
Sonce vzide ob 5.31 in zatone ob 20.51 — Dolžina dneva 15.20 — Luna vzide ob 2.03 in zatone ob 17.01 Jutri, SREDA, 17. julija ALEŠ
Vreme včeraj: naj višja temperatura 29,4, najnižja 23,7, ob 19. uri 27,7 stopinje, zračni pritisk 1016,8 ustaljen, veter 22 km severovzhodni, sunki 38 km. vlaga 55 odst., nebo 4 desetinke pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 14. in 15. julija se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 20 oseb.
UMRLI SO: 73-letni Mario Cancia-■i, 85-letni Giovanni Lorenzi, 73-letna nna Švab vd. Vecchiet, 70-letna Fi-ppa Maniscalchi vd. Ingrao, 76-let-m Pasquale Corazza, 71-letna Giovanna Ivancich por. Sau, 66-ietni Giovanni Minuissi, 61-letna Lucrezia Turra por. Antulov, 68-letni Galliano lel-lushich, 67-letna Rosa Maria Tonetti, 97-letna Giulia Palmigiani vd. Pelu-so, 65-letni Teodoro Balbi. 86-letna Maria Crevatin vd. Crevatin, 62-let-ni Giovanni Delise, 87-letni Giuseppe Franz, 74-lelna Amalia Cimarosti vd. Tariupin, 71-letna Paola Belletich vd. Tomaž in 72-letni Antonio Cotlarich, 65-letna Leonilda Brazzati vd. Paniz-zolo in 84-letni Biagio Burri.
Gledališča
ROSSETTI
Danes ob 21. uri ponovitev oper^ «Pri belem konjičku» v premij zasedbi. Dirigent Hans Walter fel, orkester in zbor gledališča di. baletna skupina pod vodstvom r na Landija.	’ S
Vstopnice so na razpolago v oste11' nji blagajni, Pasaža Pretti. Na d* polago so tudi vstopnice za prih*1' nje ponovitve operete «Pri belem & njičku», medtem ko za opereto gubljena ženska» sprejemajo reJ** vacije.
Prireditve
Grad sv. Justa: Baletni ansa in Filharmonija «Velikega gledali^ iz Varšave: jutri ob 21.15 «Lab*™? jezero» Čajkovskega v celotni izVC“' bi: v petek, 19. t.m., ob 21.15 «Cof pelija» Delibesa. Predprodaja vštof nic pri osrednji blagajni pasaže P1# ti (tel. 36-372).
Kino
Miramarski park — Predstave
či in zvoki»: danes počitek.
Ariston — I.N.C. 21.30 «La villeggi*' tura». Igrata Adolfo Celi in Ada» berto Maria Merli.
Nazionale 16.00 «Black cesar» vf tìrino nero). Barvni film.
Excelsior 16.00 «La città verrà
strutta all’alba». Znanstvenofant*' stični film v barvah z Jane Cam1
Grattacielo 16.00 «Il ladro di ParO?*' Igrata Jean Paul Beimondo 10 Francoisd Fabian. Barvni film.
Fenice 16.00 «Dopo la vita». Barri11 film, v katerem igrata Parnri* Franklin in Roddy McDowall. Pre” povedano mladini pod 14. letom.
Eden 15.30-22.15 «Il portiere di notte* Barvni film. Igrajo Dirk Bogard* Charlotte Rampling, Philippe ^ roy in Gabriele Ferzetti. PreP* vedano mladini pod 18. letom-
Ritz 16,30-22.15 «Gli sposi della»10 secondo». Igrata J.P. Beimondo ^ M. Jobert. Barvni film.
Aurora 16.00 «I professionisti». Baff ni film, v katerem igrata Claudi*
: fl ^Cardinale in Burt Lancaster. .
Capitol 16.30 «Un tranquillo weekeU0 di paura».
Crisiallo Ciklus znanstvenofantastičB*-ga filma 15.30 «UFO: Annienta» Shado» Barvni film, v katerem gra E. Bishop
Impero 16.30 «Il girotondo della»*' re». Igrata Helmut Berger in R0*!’ my Schneider. Prepovedano mlad1' ni pod 18. letom.
Filodrammatico 16.30 «I piaceri a*5-suali della casa delle torti»6’: Barvni film. Prepovedano mladi» pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Kamikaze». Kerin K*! bayashi in Juzo Kayame. Ba»'» film za vsakogar.
Ideale 16.00 «Safari 5000». Emmanu*6 le Riva in Toshiro Mifune. Barv» film.
Vittorio Veneto 15.30 «Io e lui». Bari ni film, v katerem igra Landò Bu*-zanca. Prepovedano mladini pod letom.
Abbazia 16.30 «Le 4 croci di Paso».
Astra Zaprto zaradi počitnic do vkli11*' no 19. t.m.
Radio 16.30 «Barquero». Igra Lee va* Cleef. Barvni film.
Poletni kino «Ex Soci» 21.00 ‘J** Kid». C. Eastwood. Barvni film-
Volta — Milje Zaprto zaradi počitni»
............ ...................
V
El
.BANCA Dl CREDITO Di TRIESTE. TRŽAŠKA kreditna banka
TflSt - Ul. F. FILZI 10,	0^38-101. 38-045
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Rossetti Emili, Ul. Combi 19: Al Samaritano. Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Godina - Patuna. Trg sv. Jakoba 1: Grigolon, Alla Minerva, Trg V. Giot ti 1; Ai due Mori, Trg Unità 4.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tel. 226-165); Opčine (tel. 211-001); Pro sek (tel. 225-141):	Božje polje —
Zgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209-197); Zavije (tel. 213-137); Milje (tel. 271 124).
URADNI TEČAJ BANKOVCEV 649,50 1563,-
Ameriški dolar Funt šterling Švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinar: debeli drobni
216.50 134.—
251.50 35,29 42.— 42,-
MENJALNICA
vseh tujih valut
Prispevki
Ob 1. obletnici smrti Zdravka Vef' še daruje teta Marija D’Angelo z družino 10.000 lir za Kulturni do»1 Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob pok. Jaf' ka Pestotnika darujeta Bruno 1,1 Gracijela 2.000 lir za PD I. Cankar-
Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi
JANKO PEST0TNIK
Pogreb bo danes. 16. t. m. ob 9. uri iz mrtvašnice bolnišnice Fatebenefratelli v Gorici.
Žalostno vest naznanjajo: sin Boris z družino (odsoten), brat,
sestri, svakinja in svak Trst, Melbourne, 16. julija 1974
PISMO LJUBITELJEV NARAVE
Nov primer iznakažen] a Krasa
Primer pristne kraške arhitekture
........................|g'
Slika hiše v gradnji na Jezeru, ki so nam jo poslali podpisniki pisma
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
Javnost seznanjamo še z enim zgovornim primerom uničevanja na ravnih lepot Krasa. Gre za novo zgradbo, ki je zrasla pred kratkim na Jezeru, ravno na tistem čudovitem skalnatem obronku, ki gleda na dolino Glinščice, to je v bližini poti, ki vodi v Botač in je v kata strskem uradu označena s številko 154.
Ali je sploh mogoče, da so zakonodajalci začutili potrebo po obrambi naravnih lepot in v ta namen izdali zakon št. 1497 z dne 29. junija 1939, ki ga dopolnjuje ministrski dekret iz dne 17. decembra 1971, ki označuje področje okrog Jezera kot naravno zaščiteno področje, in se sedaj ne potrudijo, da bi zahtevali spoštovanje omenjenega zakona?
A je sploh mogoče, da pristojne oblasti izdajajo dovoljenje za gradnjo takšnih poslopij, ki občutno iz-nakazujejo več stoletij nespremenjen ambient?
Z gradnjo dimnika kraškega tipa v ozadju poslopja v holywoodskem stilu, se prav gotovo ne da ohraniti značaja Krasa nepopačenega!
Na ta način tvegamo, da bodo kot gobe po dežju zrasle na tem področju nove hiše, z lepim razgledom na dolino Glinščice, ki bodo osrečile svoje lastnike, ne pa vseh tistih, ki si kot mi prizadevajo, da bi ohranili Kras nespremenjen ter na razpolago vseh. saj je Kras za Tržačane kot je za ribe voda.
Zato vprašujemo pristojne organe, kot so dolinska občina, nadzor-ništvo za spomeniško varstvo in drugi, če je omenjena zgradba v skladu z vsemi obstoječimi zakoni ter izražamo upanje, da bodo te oblasti v bodoče preprečile vsakršen tak poskus uničevanja naravnih lepot.
Obenem dodajamo, da je postal začetni del omenjene poti, ki vodi v Botač, prostor za odlaganje najrazličnejših smeti. Sledijo podpisi
Včeraj malo pred 6. uro zjutraj je 71-letna Paola Tomaž iz Ul. Torrebianca 21 skočila skozi okno prvega nadstropja v geriatričnem oddelku bolnišnice pri Magdaleni. Priletna ženska je utrpela hude lobanjske in telesne poškodbe, zaradi katerih je umrla kmalu po sprejemu v oddelku za oživljanje v glavni bolnišnici.
•'Hiiiiii
"Hlini,,,
'^^11II 11111^,^111 lllll,,,,,ll,|ll|llllllfllllllllllllllllllll|lllil|lllllll, H,, I,,,,,,,,,, IHHIH ll,ll,l,lll,lll 11111,11 tl JIH H 111,1 limili II IH III II IHIIlil III II (III Hill Hill II
^NEDELJO NA VRHNIKI
Proslava 30. obletnice ustanovitve tankovske brigade NOV Jugoslavije
Proslavljali so tudi bivši borci Dolomitskega odreda Navdušujoč nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora
dopoldne je bila pred Vrhi?? ^u8°slovanske armade na kov-iT1’ doroicilm občini prve tan-Bolonvt brigade NOV Jugoslavije in slava Sk6®a 0^re<^a’ osrednja pro-tanu„ 30-letnice ustanovitve prve - . Vske brigade, ki se pro-
-1- V^a kot dan tankista JLA. Pro-
i
6ga ki tankovskega odreda NOV
s!ave' so
ci u 66 udeležili nekdanji bor-Bkeg 6- tankovske brigade, Dolomit-in a '
Poligonskih odredov Slovenije. Ijuje *-ega *e enota JLA, ki nada-
Sade
vrhniških občanov in gostov, pit ?VeJ sa je udeležil France Po-ja	centralnega komite-
danta -k', .j® sPrejel raport koman-
gade tradiciie Prve tankovske bri-*■	.ln mladinski odred ter veliko
Vrhnii, Ustrojene garnizije JLA dW ,, nekdanjih borcev in mlako fl/pn ovnik oklopnih enot Stanzili tj]?®' Slovesnosti so se ude-artnari komandant ljubljanskega hik tv ga območja generalpolkov-remJ** Tavčar - Rok, predsednik k0 , ga odbora ZŽB NOV Jan-neraWi, d*30 sveta federacije ge-diw-kovnik Rado Pehaček in tičnjL Predstavniki družbeno - poli-in javljeni3 ljubljanske regije bujskih morske ^ delegacija za-gledu n Slovencev iz Trsta. Po pre-hika opbot je odposlanec predsed-polkn, i J tovariša Tita generalpod-sok0 b'k Dušan čorovič izročil vi-koVa| bkovanje, s katerim je odli-lìe^ Prvo tankovsko brigado z lito J11 bratstva in enotnosti z zla-
vencem.
Visoko odlikovanje je sprejel dr. France Hočevar, nekdanji politkomisar prve tankovske brigade iz časa NOB, ki je nato odlikovanje izročil komandantu polkovniku o-klepnih enot JLA Stanku Mihaliču. Za uspešno sodelovanje in izkazano pomoč garnizona JLA Vrhnika od leta 1945 dalje je skupščina občine Vrhnike podelila enoti JLA «plaketo Ivana Cankarja» to je najvišje občinsko priznanje. Sledil je pozdravni govor Janka Rudolfa, predsednika republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije, ki je v svojem izvajanju še zlasti podčrtal pomen sklepov 10. kongresa ZK za nadaljnji razvoj samoupravne socialistične Jugoslavije. Posebno je podčrtal, da je 7. kongres ZZB NOV Jugoslavije, ki je bil pred kratkim v Zagrebu, potrdil odločno pripravljenost milijonskega članstva organizacije Zveze borcev širom po Jugoslaviji, da bo nadaljevala socialistično revolucijo in čuvala ter krepila neuvrščeno socialistično Jugoslavijo. Načelnik uprave oklepnih enot JLA generalpodpolkovnik Dušan čorovič je podrobno opisal razvojno in borbeno pot prve tankovske brigade in drugih tankovskih enot NOVJ od leta 1941 do 1945. Prva tankovska brigada je za časa NOB dosegla veliko uomembnih zmag v Dalmaciji, Hercegovini, Bosni, Liki, Hrvatskem primorju. Gorskem kotarju. Slovenskem primorju in Istri ter v borbi za osvobo-
Dietični sladkor
sionon
sladek kot sladkor
kadilo za diabetike
•‘‘"»«V pridobljen iz na soncu dozorele koruze
P° LICENCI BAYER
OBIŠČITE NAS NA SEJMU
«PRIMORSKA RAZSTA VLJA»
V KOPRU
ditev Koroške. V brigadi so bili borci iz vse Jugoslavije, veliko pa je bilo borcev iz Slovenskega primorja in Istre, ki so se tankistom priključili v Afriki in južni Italiji. Ta brigada je bila v povojnem razvoju vir kadrov za oklepne enote JLA. Te enote so danes monolitne, moralno in politično močne in oborožene z najsodobnejšim orožjem pretežno domačega izvora.
član sveta federacije generalpolkovnik Rade Pehaček je predvsem govoril o velikem prispevku borcev Dolomitskega odreda v NOB ter je dal javno priznanje generalpodpolkovniku Rudolfu Hriberniku - Svarunu za priobčeno knjigo «Dolomiti v NOB», ki je pravkar izšla v knjižnici NOV in POV republiškega odbora ZZB NOV Slovenije. Knjigo so dobili vsi borci Dolomitskega odreda in aktivisti o-svobodilne fronte, ki so delovali na tem področju.
Po slovesnem zborovanju je sledil ogled razstave pod naslovom «Dolomiti v NOB», ki jo je pripravil Notranji muzej in pa muzejske sobe prve tankovske brigade v vojašnici «I-vana Cankarja». Popoldne je bilo skupno kosilo nekdanjih borcev omenjenih treh partizanskih enot, pripadnikov garnizije JLA z Vrhnike, mladinskih odredov in gostov. Nato je je v Močibiku pri Vrhniki sledil drugi del proslave in sicer nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora pod vodstvom Oskarja Kjudra. Člane zbora so predstavniki skupščine občine Vrhnika pričakali s posebno delegacijo že na prehodu državne meje pri Krvavem potoku pri Kozini in so bili deležni vsestranske pozornosti. Člani zbora so pred večtisočglavo množico izvedli enourni program, v katerem so zapeli nekaj slovenskih partizanskih pesmi ,nato pesmi garibaldincev in še nekaj drugih narodnih pesmi. Samostojni koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora je bil deležen viharnega o-dobravanja prisotnega občinstva. Na koncu programa se je za odlično počutje fa sprejem zahvalil predstavnik zbora Žerjal. Sledilo je splošno ljudsko rajanje do pozne noči. Prav posebno moramo dati priznanje organizatorjem proslave, ki so poskrbeli za izvedbo odličnega kulturnega programa in še zlasti za dobro jedačo in pijačo po zmernih cenah, kar pa žal v zadnjem času ni več v praksi.	Albert Klun
• • •
Danes, 16. julija, praznuje jugoslovanska ljudska armada dan tankistov. V počastitev tega dne bo posebna delegacija nekdanjih borcev prve tankovske brigade in sedanje enote, ki nadaljuje tradicije prve brigade, položila vence ob spomenikih v Postojni, Ilirski Bistrici, Rupi pri Lipi na Hrvaškem, v Podgradu, v Dekanih pri Kopru, v Sežani in na Vršiču.
IZKORISTILI SO PREBITEK LANSKEGA PRORAČUNA
Zaradi splošno zvišanih stroškov in cen so za javna dela dali še 580 milijonov lir
S tem denarjem bodo razširili metanovodsho mrežo - Del denarja tudi za šole, med temi tudi za vrtec v Slandrežu
Kljub obstoječim finančnim težavam je goriška občinska uprava našla začasno rešitev za finansira nje nekaterih javnih del, oziroma za plačilo povečanih stroškov za gradnjo nekaterih že pred časom predvidenih javnih del. Potreben denar, 580 milijonov lir, so dobili iz prebitka lanskega proračuna. V blagajno so namreč dobili 160 milijonov lir, ki jih niso pričakovali, v lanskem letu pa so iz raznih postavk prihranili 420 milijonov lir. Tega denarja niso dali v letošnji proračun, izkoristili ga bodo z lažjim birokratskim postopkom in v potrebnejše namene. Istočasno bodo lahko izkoristili tudi deželno denarno podporo za razne javne gradnje. Dežela je namreč obljubila, da bo finančno pomagala občinam, ki so hudo prizadete zaradi velikih podražitev vseh javnih del.
V začetku članka smo govorili o finančnih težavah občine. Blagajna občine je sedaj «pod ničlo», kar se prej v Gorici ni dogajalo. To predvsem zaradi počasnosti dajanja državne podpore naši občini. Ta je zaprosila državo za milijardo 950 milijonov lir posojila, za kritje lanskega proračuna, zaradi birokratskih težav pa niso v Gorici tega denarja še dobili.
Že omenjenih 580 milijonov lir lanskega prebitka pa bodo porabili tako, da bodo finansirali nekatera javna dela. Največ denarja bodo dali mestnemu podjetju za razširit-vena dela metanovodskega omrežja. V ta namen bodo namenili 140 milijonov lir. 47 milijonov lir bodo uporabili za gradnjo nove stavbe za otroški vrtec v štandrežu, 45 milijonov pa za dodatna dela pri novi stavbi nižje srednje šole v Ul. Puccini. Za potrebe strokovnega trgovskega zavoda bodo porabili 49 milijonov lir, za popravila v zavodu za starčke v Ločniku pa 12 milijonov lir. 22 milijonov bodo namenili kanalizacijskim delom v industrijski coni, 50 milijonov pa za ureditev cest in pločnikov. Za ureditev parkov in nasadov bodo porabili 20 milijonov, za nakup nove opreme za občinske urade pa 40 milijonov lir. Za stroške občinskega tehničnega urada, ki mora pripraviti dokumentacijo za regulacijski načrt, pa bodo dali 30 milijonov lir. Zadnjih 120 milijonov pa bodo imeli na razpolago za večje stroške pri raznih manjših javnih delih.
O tem vprašanju so razpravljali na petkovi seji občinskega sveta v Gorici. Poročal je odbornik za finance Ciuffarin, svetovalci so njegov predlog o porazdelitvi tega denarja soglasno odobrili. Odbornik je tudi povedal, da je v Rimu že pri kraju preučevanje letošnjega proračuna.
Skrčen urnik v tekstilni tovarni v Zdravščini?
Pokrajinsko tajništvo enotne sindikalne federacije tekstilcev je s pismom zahtevalo nujen sestanek z deželnima odbornikoma za industrijo Stopperjem in delo Romanom. To v zvezi z vsebino pisma vodstva tovarne SNIA v Zdravščini, ki obvešča sindikate, da bodo po povratku s poletnih počitnic in do konca tega leta uvedli za vse delavstvo v tovarni skrčen umik. V pismu ni označeno za koliko naj bi bil skrčen umik.
Sindikalno vodstvo se tej nenadni odločitvi čudi, ker je vodstvo podjetja, po nedavni dolgi stavki osebja izjavilo, da bodo stroji delovali noč in dan sedem dni v tednu in da bi hoteli uvesti četrto izmeno tudi z novim osebjem.
Drevi seja pokrajinskega sveta
cije v podporo sovodenjski občini v njenem prizadevanju za poimenovanje ulic po slovenskih možeh ter resolucijo v podporo Stalnemu slovenskemu gledališču. Morda bodo drevi razpravljali tudi o dveh resolucijah socialističnih in komunističnih svetovalcev o nujnosti ureditve obmejnih naprav in o prizadevanju za avtocestno povezavo s sosedno Slovenijo.
Na dnevnem redu pa imajo tudi obračune za prejšnja leta ter imenovanja zastopnikov pokrajine v številne komisije in upravne svete. Med temi je tudi imenovanje dveh zastopnikov pokrajine v deželno komisijo za slovensko šolstvo. Politično vodstvo kraščanskodemokrat-ske stranke si prizadeva, da bi bili čimprej imenovani člani komisije za
imenovanje novega ravnatelja umobolnice.
Jutri v Doberdobu skupna pevska vaja
Slovenska prosvetna zveza obvešča člane pevskih zborov na Goriškem, da bo jutri v Doberdobu (pred osnovno šolo) skupna pevska vaja. Vaji se bo pridružila tudi do-berdobska godba na pihala, ki bo skupno z zborom nastopila v nedeljo v Železnikih. Vaje se bodo pričele ob 21. uri. Pred šolskim poslopjem naj se zberejo ob 20. uri predsedni-
RAZSTAVA GRAFIK IN RISR V GALERIJI «LA ROTTEGA»
V Ul. Nizza v Gorici že dobrega pol leta «posluje» s polno zasedbo umetnostna galerija «La bottega». Iz dosedanjih razstav bi lahko sklepali, da ima galerist prof. Ma-rinotto precej ambiciozne načrte in precejšnjo odločnost, da jih bo tudi uresničil. Prvi izmed teh načrtov je ta, da bi v Gorico pritegnil že priznane umetnike iz drugih pokrajin in tako omogočil večje pre-tekanje likovne govorice tudi v našem prostoru.
Trenutno (od 4. do 25. julija) je na vrsti razstava grafik in risb. Nastopajo Anglisani, Berber, Carà, Caramori, Carbone, Celiberti, Ces-chia, Colo, Daneo, Romeo, De Gi-roncoli. Maini, Mocchiutti, Monai, Pečanac, Pittino, Schuldess, Steiner. Vsak razstavlja po par grafik ali risb. Že iz samih imen lahko razberemo precej pestro in raznoliko grafično tradicijo. Iz razstavljenih del pa še posebej lahko zaznamo razvojni moment posameznih ustvarjalcev. Gre torej, čeprav v razmeroma majhnem obsegu, za široko panoramo današnje grafike v
ki vseh prosvetnih društev, da se bodo podrobneje porazgovarjali gle-1 deželi in deloma tudi z onstran mede organizacije nedeljskega izleta. I je (Pečanac, Berber). Gre po ve-
			
FESTIVAL BO OD 6. DO 8. SEPTEMBRA
Na goriškem folklornem festivalu nastop dvajsetih skupin iz sedmih evropskih držav
Sočasno bo tudi posvetovanje o vlogi folklore - V nedeljo, 21. julija, bo folklorni festival v Centi
Folklorne prireditve privabljajo. in Oristano), ena skupina bo iz
i _ l-i  1 • ir rn _ •	Dn^	rontnV T 'j TTmVll'llO
Drevi ob 20.30 bo ponovna seja pokrajinskega sveta. Na dnevnem redu imajo veliko število točk, saj so na petkovi seji izčrpali le del predloženih resolucij. Drevi bi morali odobriti dokončni tekst resolu- sredovali sardinsko folkloro (Oliena
vedno veliko ljudi. To je tudi razumljivo, saj se publika na teh prireditvah pošteno razvedri ob lepih in poljudnih pesmih, ob gledanju ljudskih plesov, ki nas popeljejo v preteklost, ko so se predniki vseh današnjih narodov zabavali na preprost način. Zaradi tega je tudi razumljivo, da so razne folklorne skupine, tako poklicne kot amaterske vedno bolj iskane od prirediteljev poletnih prireditev. Folkloristi gredo vsako leto na izlete po najrazličnejših deželah in na tem svojem potovanju seveda izkoriščajo večerne nastope v raznih krajih na poti njihovega potovanja. Nič čudnega torej, če je kdor piše te vrstice, pred nekaj leti začudeno zagledal v majhnem mestecu sredi Pirenejev, na francosko-španski meji nekaj kOometrov od Andorre, plakate, ki so vabili na mednarodno folklorno prireditev v kateri so, poleg drugih, nastopali tudi slovenski folkloristi iz Kranja in nato srečal na ulicah mlade ljudi, ki so govorili slovensko.
Tako je tudi z drugimi skupinami. V nedeljo zvečer je na goriškem gradu nastopila folklorna skupina «Danaj» iz Stražnic na Moravskem. Skupina je na turneji po Italiji in se je ob tej priliki ustavila tudi pri nas. Na ljudskem festivalu in v o-kviru poletnih prireditev v Kopršči-ni nastopa vrsta folklornih skupin tako iz Jugoslavije kot iz drugih držav.
V Gorici je v teku priprava za tradicionalni folklorni festival, ki bo v našem mestu v dneh 6., 7. in 8. septembra. V programu imajo večerne nastope v veliki dvorani UGG, poleg tega pa v nedeljo parado po mestu, na kateri bodo sodelovale tudi številne godbe v narodnih nošah, in zaključno nagrajevanje zmagovalcev folklornega festivala. Skupine bodo letos porazdeljene v tri kategorije: pristna folklora, stilizirana folklorna in obdelana folklora. Nekaj dni prej, od 4. do 6. septembra, pa bo v Gorici mednarodno posvetovanje o vlogi natečajev za ohranjevanje folklore. Na tem posvetovanju bodo sodelovali strokovnjaki iz Italije, Jugoslavije, Sovjetske zveze, Madžarske, Romunije, Češkoslovaške, Francije.
Vabilu za sodelovanje na goriškem folklornem festivalu se je odzvalo štirideset skupin. Komisija go-riške Pro Loco, ki ji načeluje dr. Pellis, je izbrala dvajset skupin. Vzrok so finančne možnosti prirediteljev, ki ne dopuščajo večjih stroškov.
Sodelovali bodo «Veseli pastirji» iz Maribora in «Preloha» iz Vinice. Več bo na festivalu italijanskih skupin. Nastopili bodo Rezijani ter furlanska skupina iz Pasiana di Prato. Dve skupini nam bosta po-
iiiiuiiiiiiiiHmiiimiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitMiiimiinuOTnuiiiiiiiiiiiiimHiiitiiiiiiiimmimiiiMiiiiiiiii
V ORGANIZACIJI MLADINSKIH ZDRUŽENJ
Protimilitaristični pohod bo letos v manjši obliki
Demonstracija bo trajala štiri dni
Na seji vsedržavnega združenja mladeničev, ki nočejo obleči vojaške suknje iz moralnih razlogov, ki je bila v soboto in nedeljo v Gorici, so v glavnem razpravljali o civilni službi v raznih javnih ustanovah, do katere imajo po najnovejšem zakonu pravico in dolžnost v zameno za službovanje v vojski. Udeleženci so preučili rezultate podobnih srečanj, precej govora je bilo o službovanju v tržaški psihiatrični bolnišnici, v kateri je včeraj 30 mladeničev pričelo s svojim civilnim službovanjem. Kasneje bo skupina teh mladeničev prišla na delo v goriško občinsko upravo, kjer jih bodo zaposlili v socialnih službah.
Na sestanku so tudi razpravljali o tesni povezavi med delovanjem tega združenja in protimilitaristično
aktivnostjo. Kdor ne bo šel v civilno službo, bo aktivno sodeloval na bližnjem shodu v Rimu, kjer bodo podprli radikalnega voditelja Pannello, ki si prizadeva dobiti številne pravice za razne manjšinske skupine.
V naši deželi tradicionalnega an-timilitarističnega pohoda letos ne bo. Nekateri krožki pa bodo ta pohod vseeno priredili, vendarle v skrčeni obliki. Pohod bo le od Trsta do Vidma v dneh od 25. do 28. julija. 25. julija ob 18. uri bo manifestacija na Goldonijevem trgu v Trstu, naslednjega dne bo pohod od Trsta do Gorice in zvečer bo v Gorici na prostem zborovanje, 27. julija bo pohod od Gorice do Palmanove, z večernim zborovanjem. Zadnji dan pa bo pohod od Palmanove do Vidma
Pacchiane (Benevento). Iz Umbrije prideta skupini Tagliacozzo iz Trasimeno, francosko folkloro iz Doline Aosta bo prikazala skupina iz Gressoneya. Nastopile bodo še skupine «La castellana» (Ancona), «Mezzana di Primiero» (Trento), «Città di Cantu», «Nevegai» iz Ca-striona (Belluno).
Prišle bodo tudi skupine iz tujine. Še enkrat bodo prišli mladi Rusi iz Muenchna v Zapadni Nemčiji, francosko folkloro bo zastopala skupina «La sabottèe sauceroise», iz Madžarske pride skupina «Zalaszel-trgoi Nepancegyutz», iz Avstrije skupini iz Lienza in iz Celovca, iz Češkoslovaške skupina «Družba» iz Prencina.
Kdor si želi folklore pred gori-škim septembrskim festivalom ima možnost tovrstnega užitka v soboto, 20., in v nedeljo, 21. julija, v Čenti, kjer bo tradicionalna folklorna prireditev z naslovom «Europa dei cuori». Sodelovale bodo skupine iz sedmih evropskih držav, in sicer iz Bolgarije, Češkoslovaške, Poljske, Madžarske, Španije, švedske in Italije. V nedeljo zjutraj bodo člani teh skupin prisostvovali cerkveni svečanosti v svojih narodnih oblačilih, popoldne pa bo na glavnih ulicah Tarčenta parada z nastopom.
Ko govorimo o folklori, ne moremo mimo naše domače slovenske folklore. V Sovodnjah so pred časom ustanovili folklorno skupino, ki je že z uspehom nastopila in prikazala nekatere slovenske plese. To skupino pa čaka važna in odgovorna naloga: Zbirati v zamejstvu slovensko folkloro, vendarle ne le iz drugih slovenskih dežel, ampak predvsem našo primorsko in v ožjem pomenu besede goriško folkloro. Prepričani smo, da bo ta skupina svojo nalogo izpolnila, tako da se bomo lahko tudi goriški Slovenci lahko ponašali s svojo skupino, kot se lahko s svojimi ponašajo tukajšnji Furlani.
konzorciji v naši deželi in vsaj kar se vodovodne mreže tiče ima razširjen svoj delokrog v več kot polovici ozemlja goriške pokrajine. Po pojasnilih na sedežu v Gradišču so si člani nadzornega odbora o-gledali nekatere naprave na Krasu in v Brdih.
Zaključilo se je praznovanje na Vrhu
V nedeljo se je na Vrhu zaključilo tridnevno praznovanje, ki ga je priredilo domače prosvetno društvo «Danica». Letošnji piknik je obsegal le zabavno-rekreacijski program. Na Largì se je v nedeljo zbralo veliko ljudi, da bi prisostvovalo srečanju judoistov iz Tržiča, med katerimi sta tudi dva Vrhovca. Zvečer pa je bil na sporedu ples z ansamblom «The Lowers».
Veliko ljudi je bilo na Vrhu tudi v petek (organizatorji so priredili tekmovanje v briškoli, ki se je zavleklo več ur) in v soboto. Ugotoviti moramo, da so Vrhovci imeli tudi letos vse tri dni praznovanja lepo vreme.
Odhod otrok v počitniške kolonije v Savudrijo in Gorje
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ javlja, da bodo v četrtek, 18. julija, odpotovali v počitniške kolonije otroci namenjeni tako na morje v Savudrijo, kot v hribe, v Gorje pri Bledu.
Otroci namenjeni v Gorje naj se zberejo oa Travniku v zgodnjih jutranjih urah. Odhod bo s parkirnega prostora na Travniku z avtobusom točno ob 7. uri. Točnost je nujna zaradi povezave z vlakom. Povratek bq, prav tako na Travnik, 8. avgusta, ob 15. uri.
V Savudrijo pa odpelje avtobus prav tako s parkirnega prostora na Travniku, ob 9.30. Prosimo za točnost, da se ne bodo otroci vozili po vročini. Povratek je predviden v četrtek, 8. avgusta, ob 12.30 na Travnik.
• Trgovine z avtomobilskimi in industrijskimi nadomestnimi deli bodo odslej obratovale po novem umiku, in sicer: v jutranjih urah bodo odprte od 8.30 do 12.30, popoldne pa od 15. do 19. ure. Novi umik bo veljal do 28. septembra letos.
Obisk nadzornega odbora na sedežu CAFO
Člani pokrajinskega nadzornega odbora z dr. Alderem Bonom na čelu so si ogledali prejšnji dan sedež vzhodnofurlanskega vodovodnega konzorcija v Gradišču. Tu jih je sprejel predsednik tega konzorcija Marangon skupno z nekaterimi župani. Predsednik CAFO je prikazal razvojni načrt konzorcija, ki bo kmalu prevzel v svojo režijo tudi nekatere nove funkcije. Poleg vodovoda, ki ga sedaj upravljajo, bodo kmalu prevzeli tudi metanovod-sko mrežo na celotnem krminsko-gradi.ščanskem področju.
CAFO je sedaj med največjimi
OBČINA GORICA
Splošni regulacijski načrt goriške občine.
Varianta štev. 6: Področje med ulicama Cipriani in Garzarolli.
OBVESTILO
V smislu člena 9 obstoječega urbanističnega zakona se sporoča, da bodo akti, ki se nanašajo na varianto štev. 6 splošnega regulacijskega načrta deponirani na tehničnem uradu — v sobi štev. 1 za z zakonom odmerjen čas od 16. julija 1974.
Gorica. 10. julija 1974
GENERALNI TAJNIK dr. Giulio Senni
ŽUPAN
Pasquale De Simone
čini za že priznane umetnike. Zanimivo je, da so se nekateri od slikarskega izražanja usmerili v grafično po nekem čisto naravnem prehodu, medtem ko zgleda, da je za nekatere grafični poskus ostal le nekaka reprodukcija slike. Izrazit primer je Monaieva grafika, ki v črno-belem ponavlja Istrske spomine mnogo manj prepričljivo kot nekoč v barvah, čudovito izčiščen pa je v tem pogledu Celiberti, ravno tako Carà, še posebno v iskanju barvnega ravnotežja. Posebno preseneča kot grafik De Gironcoli po svoji izrazni moči in Daneo Romeo po umirjeni intonaciji, prav tako Ceschia in Mocchiutti po spoji doonanosti. Posebej velja omeniti Pečanca, ki izstopa s svojo pravljično magijo in pa Berberja, ki ga odlikuje mikavna barvitost.
m. r.
Drevi nastop skupine «I Trovieri»
V	okviru društva «Salvemini» bodo drevi ob 21. uri nastopili v mali dvorani UGG člani glasbene skupine «I Trovieri». Naslov njihovega glasbenega recitala je «Non al denaro, non all’amore, nè al cielo». Ta skupina, ki je z uspehom nastopila pred nekaj ledni v Krmi-nu, goji predvsem socialne in protestne pesmi.
Nastopajo s pesmimi genovskega avtorja in pevca Fabrizia De Andreja. kot vzor so si vzeli znano «antologijo Spoon river» ameriškega pevca Lee Mastersa.
V	skupini sodelujejo Maria Tereza Blokar, Viviana Doman, Gina Pipia, Cristina Smet. Lucio Rapac-doli. Gianni Goriup, Paolo Cecere, Marco Blokar, Ignazio Romeo. Paolo Rapaccioli, Massimo Cargnel.
Ravnateljstvo slovenskega Dijaškega doma «Simon Gregorčič» v Gorici sporoča, da se bodo prve dni avgusta pričeli
tečaji za popravne izpite
Za vse informacije se je treba obrniti na upravo doma. Sve-togorska cesta (Ulica Montesan-to) 84. tel. 83495. Urad je odprt vsak dan od 10. do 12. ure. Vpisovanje sprejemajo do sobote. 20. julija.
Kino
OBČINA GORICA
Splošni regulacijski načrt goriške občine.
Varianta štev. 7: Sprememba v namembi voznosti na področju Ulice dei Campi.
OBVESTILO
V smislu člena 9 obstoječega urbanističnega zakona se sporoča, da bodo akti, ki se nana-šajo na varianto štev. 7 splošnega urbanističnega načrta deponirani na tehničnem uradu — soba štev. 1 za z zakonom določen čas od 16. julija 1974. Gorica, 10. julija 1974
GENERALNI TAJNIK dr. Giulio Senni
ŽUPAN
Pasquale De Simone
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «Il poliziotto è marcio». L Merenda in R. Conte. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18 .letom.
CORSO 17.00—22.00 «L’uomo in basso a destra nella fotografia». Jean Luis Trintignant. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «L'ultimo buscadero». Steve McQueen in R. Preston. Barvni film.
VITTORIA Zaprto.
CENTRALE Zaprto.
Tržič
AZZURRO Zaprto.
EXCELSIOR 17.30—22.00 «Ringo e Gringo contro tutti». Barvni film.
PRINCIPE 18.00—22.00 «La spina dorsale del diavolo». Barvni film.
,\ova Corica
SOČA «Kralj mitraljez», italijanski barvni film, ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «Pustolovec». ameriški barvni film. ob 18.30 in 20.30.
DESKLE Prosto.
RENČE «Dama s kamelijami», ameriški barvni film ob 20. uri.
PRVAČINA Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Dudine, Trg sv. Frančiška 4 tel. 21-24.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Lekarna S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40-497.
Izleti
Slovensko planinsko društvo priredi 21. julija vzpon na Jof di Miezegnot (2.098 m). Vzpona se bodo udeležili tudi planinci iz Tolmina.
ZAHVALA
Ob prerani brata, svaka
izgubi dragega sina.
Jožeta Miklusa
se najiskreneje zahvaljujemo čast. g. župniku Stanku Premrlu za izraženo tolažbo, pevskemu zboru, darovalcem cvetja in vsem, ki so nam izrazili sožalje in na katerikoli način pomagali ter se udeležili pogreba.
Oslavje, Gorica, 16. julija 1974.
Mati, bratje, sestre in ostalo sorodstvo
Umrla je naša draga teta, stara teta, svakinja in sestrična
IDA ČIBEJ vd. B0ZZANI
Pokopali smo jo v družinskem krogu dne 15. julija na pokopališču v Gorici. Zahvaljujemo se vsem, ki so počastili njen spomin. Posebna zahvala pa njenemu dolgoletnemu zdravniku dr. Karlu Rutarju in Marijinim sestram.
Gorica, 16. julija 1974
Žalujoče družine Čibej, Uršič, Dietz
16. julija 1974
Makarios: od pastirja do državnika
Makarios, ki odhaja s svetovni ga političnega torišča, se je rodil 1913. leta kot sin preprostega siromašnega pastirja v Panaiji v gorah Cipra. Makarios je njegovo cerkveno ime, kajti njegovo pravo ime je Mihail Muskos. Osnovno šolo je obiskoval in končal v rojstnem kraju in nihče od njegovih vaščanov ni niti od daleč slutil, da bo ta šibek dečfek z zaplatami na hlačah postal nekega dne njihov voditelj, celo njihov osvoboditelj in na neki način celo pomemben državnik v širšem obsegu, v okviru tako imenovanega tretjega sveta.
Gimnazijo je Mihail Muskos, poznejši Makarios, obiskoval v Nikoziji, nato je stopil v samostan Ki-ko, kjer se je izkazal kot izreden talent, saj so že tedaj začeli med menihi govoriti, da Makarios ne bo ostal med samostanskimi zidovi, pač pa da bo napredoval. In zares so ga predstojniki kmalu poslali na višje študije v Atene, kjer je poglobil svoje znanje v teologiji, hkrati pa diplomiral tudi na pravni fakulteti. Bilo je to leta 1942, to se pravi, v času, ko je bila Grčija pod tujo fašistično okupacijo. Ko je Makarios končal to bolj teoretično šolo, je stopil v drugo bolj praktično, v življenjsko šolo in to v samem začetku odporniškega gibanja v Grčiji. Že 1942. leta je bil mladi menih član grškega odporniškega gibanja.
Po končani drugi svetovni vojni je Makarios nadaljeval šolanje in sicer v Bostonski univerzi, kjer je študiral sociologijo in tudi teologijo. Na osnovi teh poglobljenih višjih študijev mu je bila odprta nagla pot v cerkveni hierarhiji. Leta 1946 je bil posvečen v duhovnika, toda že dve leti pozneje 1948, pri samih 35. letih starosti je bil že škof. Dve leti pozneje, ko je bil star 37 let, je bil imenovan za ciprskega nadškofa, kar je po tradiciji grške pravoslavne cerkve eden najvišjih položajev v cerkveni hierarhiji.
Vsa ta strokovna usposobljenost pa ni zadoščala za usodna leta, ki so šele prihajala. Nekdo drug bi morda na njegovem mestu zaključil svoje «ambicije» in se zadovoljil z visokim položajem, ki ga je v tako kratkem času dosegel. Toda Makarios se s tem ni zadovoljil, pač pa je svojo duhovno avtoriteto dal v službo osvobodilni borbi. Vtem ko so se gverilci Gri-vasove EOKA tolkli z britanskimi vojaki po oljčnih gajih ciprskega podeželja in tudi po uličicah Nikozije, se je Makarios bil za svobodo svojega otoka po raznih mednarodnih forumih. Veliko je potoval, mnogo ljudi srečeval, rinil po vseh kuloarjih Združenih narodov in prepričeval prijatelje in znance, državnike zavezniških in tudi sovražno razpoloženih dežel, da ima Ciper pravico do svobode.
Britanci, ki so bili tedaj na Cipru gospodarji, so zato Makario-sa prijeli in ga odpeljali daleč v Indijski ocean na neko daljno o-točje, kjer bi moral prebiti tri leta internacije, vendar so ga morali pod pritiskom svetovnega javnega mnenja že po letu dni izpustiti, toda prepovedali so mu, da bi stopil na ciprska tla. Tolikšna borba in hkrati tolikšen odmev med ciprskim ljudstvom je nujno privedlo do edinega možnega zaključka: bivši jetnik je stopil k mizi pri kateri so sedeli «gospodarji» Angleži in avgusta 1960. leta je bil Ciper proglašen za svobodno republiko. nadškof Makarios pa je postal njen prvi predsednik
Makariosu pa ni bilo lahko voditi to majhno deželo, kajti na Cipru živijo tudi Turki in spor med Grki in Turki je bil zelo oster, včasih je spravljal v nevarnost že sam obstoj dežele. Vrhu tega so bile na Cipru stalno žive tudi Grčiji naklonjene sile In kot bi to ne bilo dovolj, so se v ciprske notranje zadeve vmešavale tudi razne druge sile, kajti Ciper ima svojo strateško vrednost. In med vsemi temi «scilami in karibdami» je Makarios kar dobro vozil, tako, da je v 1968. letu do neke meje pomiril celo Turke in Grke, da so začeli razpravljati o ustavnih spremembah Cipra, da bi se našla pok k sožitju dveh narodnosti. Kljub vsem tem svojim naporom, uspehom in tudi neuspehom je doživel hude u-re, tudi atentate, katerih eden je bil v marcu 1970. leta, drugi je bil tudi v maju istega leta in tedaj je Makarios rekel «Vsak dan živim v senci smrti. Toda to me ne more prestrašiti. Vse do tedaj, dokler bom živ, bom odločna ovira
V nedeljo proti večeru se je na trgu v Nabrežini zbralo izredno veliko ljudi, ki so napolnili trg in najprej prisluhnili koncertu, nato pa krepko segli po dobrotah, ribah, piščancih in vsem dobrem, da ne govorimo o vinu, medtem pa sledili številkam loterije, ki je osrečila nekaj ljudi s kupčkom tisočakov
Signorettova razstava v galeriji Tergeste
V sedanji oseki informalno abstraktnega slikarstva, ki je v preteklih dvajsetih letih tako rekoč preplavilo in celo odneslo dotedanje likovne usedline s kubizmom vred, pričenjajo pronicati spet na površje zlasti vrhovi fi-gurativnosti, ki se je kot nekakšna reakcija prejšnjega zanikanja dejanske resničnosti, razbohotila v novem realizmu do stopnjevanja resnice v skrajno pretiravanje. če nam je ta novi tok dal v Trstu Livija Možino, kar zadeva Slovence, je pri italijanskih someščanih dosegel isto raven le na bolj umetniškem bregu likovne tokovnosti Dino Signorotto, ki v galeriji «Tergeste» že tretjič razstavlja.
To so srednje in večje podobe, slikane na platnu s strogo tradicionalnostjo dela starih mojstrov. Vendar jih mojster ne posnema, kajti Signorotto je nadrealist, katerega dela pogojuje novi realizem, pa čeprav so v njem sledovi Dalija in Finijeve. kar pa je pri njegovih letih povsem razumljivo.
Manj razumljivo pa je, odkod ta samorastnik črpa in jemlje spretnost, hkrati pa tudi silo o-ziroma moč slikarskega navdiha, če ne vzamemo v poštev izredne ljubezni do dela in prirojene nadarjenosti pa tudi še duh ~>vne radovednosti izrednega idealista, ki
skuša razvozlati uganko lastnega obstoja v naši prav gotovo močno razrvant in nemirni dobi. ki se odraža tudi v likovni ustvarjalnosti.
Veliko platno, kjer gol človek, ki se z grozo in muko dviga iz onesnaženega morja in gledalcu moli desnico, vtem ko za njegovim hrbtom gori velemesto, bolj na strani pa se v jadru ladje odpira kot nekakšna utvara idiličen širok odrski razgled, v vsem tem, v tem odlično izdelanem platnu je značilna umetnikova izpoved in izpoved tiste njegove generacije, na katero brezbrižno zre iz oblakov klasično lev kip obraza s temo svojih votlih oči, ki mu ne vedo povedati, mu ne znajo prikazati rešitve iz vsesplošne stiske. Nekaj podobnega vidimo ali čutimo v zelo drzni podobi freudovsko ponazorjene spolne sle, kateri tvori hladno ravnotežje pianist s klavirjem na samotni školjki sredi veličastnega miru moria.
Signoretto je prav gotovo najboljši obet glede obnove tržaške figurativne umetnosti. On sam pa je kot tisti slikar iz «Daljnega vzhoda», ki stopi v pokrajino dokončane slike in tam izgine in ga moremo nato najti le. če ga v njej resnično in iskreno iščemo.
M. BAMBIČ
Slinili iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiriMiiiiilitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii n iiiiiiiiMiiiininiiimiiiiiniiniiiMi|iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'',i,ii,,IU,,,1iiiiiiiiiniiii Hlinili iimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiir
OB LETOŠNJEM DNEVU VSTAJE NA SPODNJEM KRASU
Spopad z Nemci in fašisti na svečnico 1944 pri Dovču
Zbrali se bodo bivši borci Kraške čete - Odkritje spominske plošče na požganem domu v Komnu - Vreme je bilo lepo - Stjenka je sprožil prvi rafal
Za letošnji Dan vstaje slovenskega ljudstva se pripravljajo po vaseh spodnjega Krasa kar na tri spominske proslave pomembnejših dogodkov iz NOB. V soboto zvečer, 20. julija, se bodo po mnogih letih sešli v Tomačevici nekdanji borci Kraške čete, ki so jo ustanovili pripadniki sabotažne skupine že junija 1942. leta. Skupina se je po napadu na sovražno utrdbo pri Devipu reorganizirala v četo, ki je poslej izvedla več uspešnih akcij. Po septembrskem napadu sovražne postojanke pri Repentabru, se je četa 27. oktobra leta 1942 že povečala v tako imenovani Kraški bataljon z okrog 80 borci (po podatkih Maksa Dugolina «Iz naših borb na Krasu» — Borec 1951. str. 25 — 29 ter iz Zbornika VI/4 dok. 70).
Padlo 96 Nemcev
Druga spominska proslava bo naslednjega dne, v nedeljo 21. julija, v Komnu, kjer bodo na ruševinah nekdanje Kadetove domačije odkrili ploščo v spomin na požig Komna dne 15. februarja 1944. Nemci in fašisti so tistega dne, da bi se maščevali nad prebivalstvom, ker nad partizani jim ni uspelo, skoraj do tal požgati to kraško središče ter še tri so sedne vasi:	Tomačevico Mali
Dol in Rihemberk današnji Branik. Borci H. in III. čete Južno-primorskega odreda so namreč trinajst dni prej, na svečnico, 2. februarja leta 1944. na žužkovi gmajni v Dovču pri Malem Dolu napadli motorizirano kolono, pri čemer je bilo ubitih 96 sovražnikov. Le dvema je baje uspelo zbežati. Ploščo požganemu Komnu je brezplačno izklesal šem-polajski kamnosek Stanko Žnidaršič. Ob tej priložnosti bo podjetje «Aluminij» v Komnu odprlo svoj nov obrat «Montai», v katerem že izdelujejo sodobne aluminijaste kioske in stavbno pohištvo, medtem ko bo v zadružnem domu priredila razstavo svojih del domačinka iz Svetega akademska slikarka Miheljeva.
Preživeli borci nekdanje Kraške čete in Južnoprimorskega odreda bodo obenem v teh dneh priredi-
istim, ki naklepajo proti Cipru.»
..........................................................
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Bodice manj sebični in skušajte pomagati svojim sodelavcem. Oprite se bolj na neko iskreno prijateljstvo.
BIK (od 214. do 20.5.) Skušajte se postaviti po robu svoji pasivnosti Zaradi previdnosti zmanjšajte družinske stroške.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne iščite svojih sodelavcev med površnimi osebami. Ponovno boste vzpostavili mir v družini.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Zaupane vam bodo nove odgovorne naloge. od katerh je odvisen vaš položaj. Kratkotrajen nesporazum z ljubljeno osebo
LEV (od 23.7. do 22.8.) Dan ni primeren za finančne operacije. Bodite zato previdni. Oseba, ki jo ljubite, vas popolnoma razume.
DEVICA (od 23.8. do 22,9.) Ne dovolite, da bi na vas vplivale osebo, ki jih komaj poznate. Dobrosrčnost, vam bo omogočila veliko zuMtmi*.
TEHTNICA od 23.9. do 23.10.) Bolje bo. če se ne udeležite nekega finančnega pogajanja. V čustvenih odnosih je primerna večja diskretnost.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Manjše nevšečnosti v teku jutra. Tudi v čustvenih in družinsaih razmerah bo veliko razumevanja.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Nepredvideni dogodki vam bodo omogočili, da dokažete svoje sp sobnosti. Prejeli boste lepo darilo.
KOZOROG tod 21.12. do 20.1.) I-meli boste srečo pri reševanju nekega zapletenega posla. Ne dovolite. da bi vas neka oseba izsiljevala.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne vmešavajte se v razna spletkarjenja in bodite bolj diplomatični. Dobro bo, če boste pomagali prijatelju v stiski.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Uspelo vam bo obvarovati svoje interese, pri čemer vas bo nekdo podprl. V čustvenih odnosih več odločnosti.
li tudi spominsko svečanost pred spomenikom v samem Dovču, na kraju, kjer je v takratni akciji padlo 8 njihovih tovarišev. Akcija spada vsekakor med najpomembnejše vojaške operacije Južnoprimorskega odreda, ki je v letu 1944 operiral na vsem področju Krasa in na obronkih Vipavske doline.
Po domenku med štabom IX. korpusa in glavnim poveljstvom NOV in POJ je bilo treba razbijati sovražno obrambo in mu o-nemogočati uporabo komunikacij na črti Jesenice — Trst (Metod Mikuž: Pregled zgodovine NOB Slovenije IH. knjiga str. 170). Prav tako je bila akcija važna tudi glede na to, da so tod potekale zveze enot IX. korpusa z narodnoosvobodilnim gibanjem v Trstu. Zato je bilo potrebno te zveze, ki so potekale čez prelaz v Dovču, zaščititi, da bi jih sovražnik ne oviral.
Odred, ki je bil ustanovljen na božič leta 1943 iz sestava IV. bataljona Kosovelove brigade pri Gabrovici, je v začetku januarja leta 1944 taboril pri Kobdilju. Takoj po bitki v Dobcu, v začetku februarja, so iz dotedanjih od-redovih čet ustanovili štiri bataljone s skupno okrog 460 borci. Četrti bataljon je bil sestavljen večinoma iz borcev italijanske narodnosti, iz Trsta in Furlanije. Tudi v tem oziru je torej odred o-pravljal pomembno poslanstvo.
Tistega dne, na dan svečnice, je napad v Dovču vodil narodni heroj Anton Šibelja - Stjenka. V obeh četah je bilo le kakih 70 partizanov, ker so morali ostali pripadniki čet v tistih dneh ščititi področje Štjaka, kjer so bile zbrane na svoji konferenci članice AFŽ.
Borci so pričakovali motorizirano kolono, ki je imela priti iz Trsta, preko Komna, namenjena v Rihemberk. Zasedo na pobočju Velikega hriba, med Dovco in Malim Dolom, so postavili že dan poprej. Po informacijah obveščevalcev iz Trsta je bilo rečeno, da bo kolona vozila mimo v prvih februarskih dneh. Sovražniki so namreč spremljali dostavo živeža in plač svojim postojankam v Ri-hemberku. Tedanji bores H. oziroma Slavkove čete, kakor so jo imenovali po Slavku Krtu, rojaku iz Hruševice in padlemu komandirju prav v bitki tistega dne), tedaj komaj 19-letni Ludvik Kovačič (Hejčkov iz Komna 128), se spominja mnogih podrobnosti poteka akcije.
Prvi dan zasede
Prvega dne so borci ves dan, od ranega jutra do poznega večera, zaman čakali v zasedi. Četi sta se čez noč nahranili in odpočili v skupinah po bližnjih vaseh: v Malem Dolu, Ivan jem selu, Škrbini in drugod. Tretjo četo je tedaj vodil Milko Furlan - E-mil. Stjenkov kurir je bil Drago Petelin (Petelinov) iz Tomačevice. Ludvik Hejčkov pa se spominja še drugih borcev, med katerimi sta bila tudi Čeh Valter in Poljak Viktor.
Naslednjega jutra so morali vsi borci biti že na vse zgodaj, v mraku, spet na svojih mestih v zasedi, v Dovču. Kraju rečejo tako, ker je tamkaj nekaka ozka dolina, ali bolje prelaz na robu Krasa, ob prehodu v dolino Bra-
nice. Po cesti iz komenske smeri obdaja ta prelaz na desni strani pobočje Velikega hriba, na levi pa pobočje hriba Šunke ali tudi Golenje, kot rečejo nekateri domačini, nemara prav zaradi tedanje izrazite goličave, Stjenka si najbrž ni upal na tistem golem pobočju onstran ceste postaviti zasede. Dandanes je sicer Golenja že močno obraščena. Stjenka pa je vendarle na oba vrha poslal izvidnici po dva moža. V eni izvidnici je bil tudi pokojni Ludvikov brat Marjan Henčkov in Slavko Štolfa. Ni znano, če sta imela kake dogovorjene znake z vodjem napada. Ludvik je bil v skupini bombašev, ki so imeli nalogo, da takoj po začetku napada zaprejo kolono v obroč na komenski strani. Na rihemberški pa je čakal z minometalcem prav na koncu zasede Stjenka.
Morala visoka
Dan je bil lep, sončen, skoraj po • mladanski. Ponoči je bila sicer zapadla velika slana, a ta borcev ni ovirala, saj so bili dobro oblečeni in tudi spočiti. S seboj so i-meli po nekaj suhe hrane. Prejšnjega večera so po celodnevnem pričakovanju kolone bili več lačni kot utrujeni. Morala je bila kljub vsemu na višku.
Kako uro pred poldnevom sta se izza ovinka najprej prikazala dva odprta kamiona s po 20 do 25 mož. Bili so Nemci. Takoj izza njih je privozil čmi luksuzni «mer-
cedes» z oficirji, potem pa kamion z živežem, nato blindirano vozilo s fašisti in še dva predelana kamiona s ščitniki, v obliki blind, s polno zasedbo. Niso vozili naglo. Izza zaklonov so skrbno skriti partizani lahko vse lepo videli, kajti žužkova gmajna tostran ceste in tudi Županova iz Cvetroža, na oni strani pod Golerijo, sia bili prav tako goličavi kot dandanes Tudi Stjenka je z dolnjega konca zasede imel lep razgled v dov-ško. da tako rečemo popolnoma golo «korito». Ko sp borci zaslišali njegov rafal, je v Dovči kar zabobnelo. Skoraj dve uri je trajala bitka. Zlasti Nemci so se do zadnjega branili. Ko so padali, so se še v zadnjem hipu o-prijeli orožja- Prav zaradi te sovražnikove vzdržljivosti je padlo ob jurišu osem partizanskih borcev, medtem ko jih je bilo nekaj ranjenih. Brata Lado in Milko Grbec iz Utovelj pri Sežani sta padla, ko je eden izmed njiju hotel pomagati drugemu. Koman -dirja Slavka je zadela krogla, ko se je dvignil in vrgel bombo na blindo, ki je nato zgorela. V nevarnosti za življenje je bil tudi Tržačan Aleksij Kuret, katerega je dumdumka zadela v dimlje, pa je na srečo imel žlico v žepu da se je krogla raztreščila na njej, namesto v kosteh. Bilo je še takih, in podobnih prizorov v tisti bitki, ki se je končala z veliko zmago borcev Južnoprimorskega odreda.
Dj PLANJAVEC
KNJIŽNE NOVOSTI
Vatsjajana:
«KAMA
SITUA»
Navačno je stališče nekaterih, da so ljudje, ki so živeli pred nami, pred stoletji ali tisočletji, vedeli veliko manj kot mi. Res je, da so vedeli za manj dejstev, nn-hovo nocionistično znanje je bilo ožje, toda zlasti kultura se ni razvijala v neki ravni črti, katere vrh predstavlja sedanje stanje. Celoten kulturni razvoj je poln vzponov in padcev, odstopov in stranpoti. To še v posebni meri velja za erotiko, katero so stari narodi Kitajske in Indije mnogo bolj poznali kot mi. pripadniki tako imenovane zahodne kulture, ki pod vplivom krščanstva smatramo spolnost za tabu in za nekaj grešnega. Tudi vprašanje odnosa in pogleda na žensko je v vzhodnih kulturah mnogo širše, medtem ko je zahodni kulturni pojem ženskosti omejen le na vlogo žene in matere. Kljub naši racionalni kulturi je erotika za nas tabu, nekaj, kar naj ostane čimbolj prikrito. Indijci in Kitajci pa so že od nekdaj s spoštovanjem gojili kult ljubezni, s katerim so se ukvarjali tudi učenjaki. E-rotika je za njih neke vrste umetnost, s katero so se seznanjali pri splošnem izobraževanju.
Ena izmed starih knjig, ki vsestransko obravnava vprašanje ljubezni, je KAMA SUTRA, ki jo je pred skoraj dvema tisočletjema napisal indijski modrec Vatsjajana. O njegovem življenju vemo le malo. znano pa je, da mu je bilo ime Melanaga, da je kot bogoslovec živel v enem izmed u-čilišč v Benaresu in da je kot tak napisal tudi KAMA. SUTRO. «na-nizansko o ljubezni», kot bi to delo lahko prevedli.
To delo indijskega misleca in filozofa so leta 1883 prvič prevedli v angleščino, pa je delo v takratnem zahodnem svetu vzbudilo več zgražanja kot odobrava nja. Avtorju so očitali pohujšlji-vost, njegovo delo pa označevali kot pornografijo. Ker v indijski in sploh vzhodni kulturi spolnost ni tabu, ker torej tam pojma pornografije sploh ne poznajo, indijski filozof pred 2000 leti ni mogel zagrešiti pornografskega dejanja in so bili očitki moralistov odveč.
Sicer pa KAMA SUTRA ni o-polzka pripoved o srečanju med moškim in žensko, temveč je to bolj suhoparen katalog, ki govori o odnosih med spoloma ob najrazličnejših priložnostih. KAMA SUTRA ni priročnik o ljubezenski tehniki, saj erotično tehniko obravnava le v enem delu knjige, knjiga pa jih ima sedem. Veliko bolj govori o odnoštU med žensko in moškim v družbi: -
Knjiga KAMA SJSVMA^je ostala v Indiji učbenik aóbrth Ì5 stoletij. čeprav ni nikoli imela ambicij. da bi bila učbenik spolne morale. Tisti, ki torej od dela vri--čakujejo pornografsko delo v smislu našega kulturnega pojmovanja, bodo razočarani, saj bodo spoznali, da je Kama sutra knjiga o družbenem odnosu med moškim in žensko.
To je nekaj uvodnih besed iz obširnega uvoda knjige KAMA SUTRA indijskega filozofa Vatsjajana, knjige ki jo zdaj slovenskim bralcem posreduje Državna založba Slovenije preko hrvaške založbe Prosvjete.
Knjigo je iz sanskrta prevedla Vesna Krmpotič. v slovenščino pa iz hrvatsko srbskega jezika Tina Parter. Krmpotičeva je napisala tudi obširen uvod. medtem ko so pojasnila delo dr. N. K. Sagarja. Obširno delo indijske kulture bo zdaj na voljo tudi slovenskim bralcem v okusno opremljeni in z likovnimi ilustracijami dopoljeni knjigi.
Sl. Ru.
V Nabrežini razstavil domačin Viktor Godnič
•iiiiiiiiiiiiiniiiinmiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiMiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil
m
NACISTIČNI VOJNI ZLOČINCI
V	ZDA
NEW YORK, 15. — Tukajšnji dnevnik «New York Daily News» piše, da je prišel do imen 123 bivših nacistov, ki so osumljeni da so bivši vojni zlačinci in danes mirno živijo v Združenih državah.
Časopis poudarja, da so med temi imeni tudi imena bivših poveljnikov nacističnih koncentracijskih taborišč ter imena nacističnih funkcionarjev in pri tem dodaja, da «mirno in bogato živijo v tej deželi»
Newyorški dnevnik poudarja, da seznam, s katerim razpolaga, sicer še niti od daleč ni popoln, hkrati pa omenja urad za vselje-vanje ter razne druge ustanove, ki da za to dobro vedo in hkrati vedo, da je v ZDA na tisoče nemških naseljencev, ki so osumljeni, da spadajo na seznam vojnih zločincev.
V	svojem prvem članku, ki ga je objavil včeraj, newyorski časopis pravi, da je teh 123 oseb «obtoženih, da so imele glavno besedo pri smrti sto tisoč oseb».
Newyorški dnevnik tudi trdi, da vladne agencije raziskujejo preteklost nekaterih oseb, ki so na seznamu osumljencev. V drugem članku, ki ga je o isti temi objavil časopis danes, pa je govor o tem, da ameriški uradi, ki se ukvarjajo z vseljevanjem, ne proučujejo več problemov nekaterih nacističnih zločincev in da so prekinile raziskovanja o konkretnih primerih nacističnih vojnih zločincev.
Slikarska razstava, ki Jo je priredil v Nabrežini domačin Viktor Godnič, je privabila veliko ljudi
TOREK, 16. JULIJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
18.00	KATJA IN KROKODIL Češki film za otroke
19.15	ŠPORTNI DNEVNIK
Ital. kronike. Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	UN UOMO PER LA CITTA’
TV film, ki ga je režiral Daniel Petrie, v glavnih vlogah pa igrajo ' Anthony Quinn, Mike Farrell, Mala Powers.
Ellen Lowìs je občinska socialna asistentka. V nekem zelo nujnem primeru se obrne na župana, da bi v zadevi pomagal. Dva gluhonema zakonca, Larrabee, hočeta posvojiti 8-letnega Tom-myja, ki se jima je močno prikupil, toda sodnik Bremen ni preveč naklonjen temu, ker sta pač gluhonema. Župan Alcaia se pa noče vmešavati v sodnikovo kompetenco, pač pa stopi k zakoncema, da bi se sam prepričal nad njunimi razmerami Gospoda Larrabee je elektronski inženir. Župan Alcala se spri-jatelji z dečkom in gluhonemima zakoncema obljubi, da jima bo pomagal, toda njegovo srečanje s sodnikom Bremenom nr ma nobenega rezultata, tako da Tommyja izročijo neki drug' družini. Župan Alcala prevzame nase stroške za priziv proti sodnikovemu sklepu . . .
21.35 SREČANJE S SIMONOM WIESENTHALOM
Simona Wiesenthala našim bralcem ni treba posebej pred-stavliati, saj smo že velikokrat pisali o dunajskem inženirju judovskega porekla, ki so mu nacisti pomorili 16 članov širše in ožje družine in ki se je v povojnem času lotil lova na nacistične zločince ter v precejšnji meri prispeval k aretaciji, raznih esesovcev in drugih nacističnih zločincev, med katerimi je bil tudi sam Eichmann.
22.40	SINOVI PREDNIKOV Risanka
23.00	DNEVNIK
DRUGI KANAL
20.30	DNEVNIK
21.00	Toliko govorimo o njih	..
Nocoj bo gost te oddaje Claudio Villa, ki bo zapel dve svoji rimski popevki. Eligio Brandolini pa bo na bleščeči tabli «prikazal» besedilo teh pesmi s sličicami iz starega Rima ter razne rimske spomenike.
22.00	Zvečer pri Francu Cerriju
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
17.55 OBZORNIK
19.10	PISANI SVET
Kdor je po televiziji spremljal «Pisani svet», se bo prav gotovo spominjal obljube ljubljanske TV, da bodo počitniške oddaje te rubrike nastajale na 7-dnevnem nagradnem izletu, kamor so se ljudje ljubljanske televizije konec junija odpravili z izžrebanimi nagrajenci. Na tem potovanju pa si niso ogledovali le gradov, pač pa so skušali odkriti kar največ lepot in zanimivosti. Prvi dan so se ustavili kar v Ljubljani, druge-ge dne so prišli do Vrhnike in v Cerknico. Nato so si ogledali Rakov Škocjan in Snežnik. In iz vsega tega je nastal «Pisani svet», ki pride danes na spored.
20.00	CESTA IN MI
Danes bo v tej rubriki imel besedo sodnik republiškega senata za prekrške Marijan Golob, ki bo govoril o poostrenih kazenskih sankcijah, o strožjem ukrepanju že zaradi strožjih določb, ki jili prinaša novi zakon o temeljih varnosti v cestnem prometu	.
Toliko v prvem delu oddaje, v drugem pa bo ljubljanska TV prikazala film «O tehniki vožnje», ki ga je pripravil svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
20.20 DUET
Ruski baletni film z naslovom «Duet» predstavlja baletnega umetnika od samih začetkov, to se pravi od vaj, do končnega «izdelka» določene baletne vloge. V oddaji bo gledalec spoznal koliko truda, moči in volje je potrebno, da se baletni mojster predstavi s svojo vlogo na odru. V filmu bomo videli lahko dva baletna umetnika — Katerino Maksimovo, slovito sovjetsko baletko in pa koreografa Vladimira Vasiljeva v vseh pripravljalnih fazah iz več baletov.
20.45 RISANKA
21.00	DNEVNIK
21.25 Propagandna reportaža
21.40	-ABIDOV PRIMER	(
Sarajevska televizija bo prikazala reportažo o rudarju, ki je bi! nekoč večkratni udarnik, danes pa zaradi birokratskih ovir težko uresničuje svoje pravice do minulega dela.
22.10	W. S. REYMONT: KMETJE
Da bi lažje razumeli zaključno oddajo, bomo povzeli kratko vsebino 12. oddaje:
Antek Boryna se končno vrne v svojo vas, v Lipce. Sodbo bo počakal na svobodi. Medtem pa si mora najti delo, da bo poskrbljeno za družino, ki se je ponovno povečala. Premišlja pa hkrati, da bi pobegnil v Ameriko in se rešil ječe, ki ga čaka. Toda Hanka se s tem ne strinja. Antek pa se znova zaplete z Jagno, vendar ogenj ni tako vroč, ker ji očita, da mu ni bila zvesta, ko je bil on v zaporu. In to je tudi res in Jagna mu tega ne more tajiti. Nasprotno, hladna postaja do Anteka, ker ji gre po glavi mladi organistov sin,
23.00	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
21.00	OTROŠKI KOTIČEK: RISANKE
21.15	DNEVNIK
21.30	UJEMITE’ NAJU, ČE MORETE
23.00	NASELJE ARABATI V ETIOPIJI
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.C5 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Filiala; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 1815 Umetnost in prireditve; 18.35 Komorni koncert; 18.55 Južnoameriški ritmi: 19.i0 Trst v prozi Borisa Pahorja; 19.20 Tisoč in ena noč: Aladin in njegova čudežna svetilka; 20.00 Šport; 20.35 Mozartova opera «Così fan tutte».
TRST
12.15 Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 15.10 Srečanje z avtorjem; 16.35 Pisan kulturni pregled; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
7.30, 8.30, 13.30, 14.30. 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8 50 Jutranja glasba; 9.00 Plošče; 10.00 Z nami je...; 10.15 Parada orkestrov; 10.45 Glasba in nasveti; 11.20 Od melodije do melodije; 11.30 Z nami je; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija v svetu; 14.15 Plošča; 14.45 Popoldanski glasbeni spored; 15.00 Vrstijo se plošče; 15.45 Orkester Scia-scia; 16.00 Operne arije: Bolto, Puccini, Verdi; 16.30 Z nami je...;
17.00	Ansambel Dodd; 17.40 Vrstijo se pevci; 18.00 Počitniški vrtiljak; 18.45 Poje baritonist Dario Zlobec; 19.00 Parada orkestrov; 20.00 Domači pevci zabavne glasbe; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 22.15 Zbori; 22 45 Ansambel Tomas; 23.00 Skladbe Janeza Matičiča.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00. 15.00, 19.00 Poročila; 6 30 in 7.25 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Izbran program; 12.10 Četrti spored; 14.07 Glasbeni spored; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.00 Program za mladino; 16.00 Sončnice; 17.05 Simfonična, operna in komorna glasba; 17.40 Pisan glasbeni spored;
20.00	Ob 50-letnici radia; 21.00 Italijanski radijski oder; Perchè Gilda è cosi grigia?; 22.20 Ponov-
no na sporedu z D. Modugnom.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe;
8.40	Kako in zakaj?; 8.50 Orkester; 9.30 Radijska nadaljevanka; 9.45 Pesem za vsakogar; 10.35 Program z Mikom Bongiomom;
12.40	Alto gradimento; 13.35 Dva komika; 13.50 Kako in zakaj?! 14.00 Plošče; 15.00 Nemogoči im tervjuji; 15.40 Glasbeno govorni spored; 17.40 Šaljiva oddaja; 18.35 Kratka zgodovina ital. popevke; 19.55 Plošče; 21.19 Vesel program.
III.	PROGRAM
8.25 Mendelssohnove skladbe:
9.30	Koncert za začetek; 11.40 Haendel, Manfredini itd.; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Galuppi-jeva opera «Il filosofo di campagna»; 15.35 Plošče; 16.30 Glasba in poezija; 17.10 Koncert; 17.40 Jazz; 18.00 Skeči; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Poindustrijska družba; 19.15 Petrassi ob 70-letnici;
20.15	Plošče.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00,
20.30	Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Nils Olof Franzen: Detektiv Agaton Zajec — V. ; 10.20 Naši simfoniki v svetu lahke glas-be; 11.15 Promenadni koncert; 12.20 Z nami doma in na poti;
13.30	Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Skladbe za mladino; 15.40 «Na poti s kitaro»; 16.40 Iz filmov in glasbenih revij; 17.00 «Vrtiljak»; 17.40 Colette: Živalski dialog — podlistek; 18.10 Tomaž Lorenz - violina, Peter Pears - tenor; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Majhni zabavni ansambli; 19.30 V torek na svidenje! ; 20.00 «Lahko noč, otroci!»; 20.15 Trio Franca Miheliča; 21.00 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 21.30 Radijska igra — Alain Decaux: Rosenberga ne smeta umreti; 22.47 Melodije;
23.15	Od popevke do popevke: 00.05 Literarni nokturno — Mladi slovaški pesniki; 00.15 Odlomki iz oper, ki jih redko slišimo.
MEDNARODNA KONFERENCA O MANJŠINAH V TRSTU OD 10. DO 14. JULIJA 1974
Posegi udeležencev v vseh treh komisijah
Društvo «Pravnih
Država noče izdati pravnih predpisov za izvedbo sprejetih splošnih načeli
Dr. Drago Štoka je v imenu društva «Pravnik», ki združuje slovenske pravnike v Italiji, v tretji komisiji podal naslednjo izjavo:
Pravni odnos med državo in državljanom temelji na naravnem pravu in mora biti v pravni državi urejen z zakonom. Samo ta določa dolžnosti in priznava pravice. Ni si mogoče zamisliti pravne države, ki ne bi temeljila na zakonih.
Če to načelo splošno velja za odnose med državo in državljanom, mora toliko bolj veljati, ko Sre za odnose skupine državljanov, ki tvorijo narodnostno manj-slno, napram državi, katera ni predstavnik večine, temveč .mora odi nepristranski čuvar zakona napram vsem, tako napram posameznim državljanom kot na-Pram skupinam državljanov Ce ima torej posamezni državljan pravico videti, da so njegovi odnosi z državo urejeni z zakonom, ima enako pravico tudi skupina državljanov, ki tvori narodnostno manjšino. Noben demokrat ne more ne priznavati tega načela, noben demokrat ne more zanikati manjšini te pravice, posebno ne danes, ko se je končno začeto priznavati manjšim napram državi objektivne pravice, ki pripadajo vsem osebam in toliko oolj skupinam oseb.
Toda takšno pojmovanje odnosov med državo in manjšino ni vedno praktično izvajano. V mno-£ih primerih smo priče dolgih neprestanih bojev in naporov za Priznanje pravic, ki jih demokratična zdrava pamet smatra za samoumevne, pa jih vse prepo-gosto preživeli ostanki nedemokratične miselnosti trmoglavo odrekajo, verujoč, da s tem branijo «pravice» in «koristi» večine. ^Pregledajo namreč osnovno na-Celo, ki pravi, da svoje «pravi-oe» ne moremo nikdar braniti z odrekanjem objektivne pravice drugim, kajti takšno odrekanje jo kvečjemu zgolj poskus ohra-0'tve nasilja.
Pravna država mora torej poskrbeti za izdajo zakonov, ki so Potrebni za pravilno ureditev odnosov med državo in narodnostno manjšino. To se na žalost v Italiji ni zgodilo.
Sele po preveč dolgih trenjih in Upiranju je država pristala, da Uredi pravice in dolžnosti nemške manjšine s skladno urejeni-011 zakoni, za katere prepušča-nio manjšini sami, da sodi aii so Pppolni ali ne. Z našega stali-sca ugotavljamo, da je tedaj bil trenutek in najboljša priložnost, da država reši problem vseh narodnostnih manjšin v Italiji A država je zamudila to ugodno Priložnost in je pustila slovenji0 djsnjšino v negotovosti med «da» in 4ne» ]vie(j «da» ustavne dorme, ki proglaša samo načela, d «ne», ki je zaobsežen v po-manjkanju konkretnega zakona.
travni položaj slovenske manj-sine v Italiji je tak, da nudi nedvoumen primer tdga, kaj je ne-dotenje države, da bi si zastavila *d rešila neki problem ” daljnem letu 1947 je država smatrala za potrebno, da je v ustavo vnesla dve splošni nače-d (3. in 6. člen), ki govorita o Pfiznanju pravic manjšin.
člen ustave razglaša, da imajo vsi državljani enako druž-eno dostojanstvo in da so enaki Pi'od zakonom ne glede na spol, P., me, jezik, veroizpoved, poli-,’cno prepričanje, osebni in druž-bedi položaj».
u- člen dodaja, da «republika s Posebnimi normami ščiti jezikov-ne manjšine»
Praktično od leta 1947 do da-des, torej v 27 letih, ni bil - kar adeva slovensko manjšino — na-Pravljen korak naprej: celo sam statut dežele Furlanije - Julijske ■majine ne dodaja v tem kaj bolj določenega. Ostalo je pri pro-gramatskih proglasih, katerim ni-f0 sledili izvršni ukazi, t.j. kon-«‘Ttni zakoni.
Od leta 1954 predstavniki slovanske manjšine vztrajno zahte-vajo, da se to stanje odpravi. Na edi strani se to poudarja, drža-pa na drugi strani noče o tedi nič slišati. Kvečjemu se o-dmji na to, da sprejme na zna-dJe vztrajne zahteve, toda dejan-smo ostali tam, kjer smo diti leta 1947.
Klasičen dokaz za to je korespondenca med društvom sloven-skih pravnikov v Italiji «Prav-dtk» in državnimi organi.
Novembra 1965 je predsednik «Pravnika» v imenu društva pisal predsedniku ministrskega sve-m poslancu Aldu Moru pismo, ki g0 je tu koristno povzeti vsaj v glavnih točkah:
«Znano je, da je ustavodajna skupščina z namenom, da popravi zlovešče posledice ravnanja fašističnega režima z narodnimi Manjšinami na svojem zasedanju dne 22. decembra 1947 sklenila Vključiti v čl. 3 in 9 ustave italijanske republike izrečne določbe- ki naj bi zagotovile narodnim manjšinam vsestransko enakopravnost in njihove jezikovne
značilnosti. Znano je tudi, da so bile te določbe potrjene še v točki X. Začasnih odredb v zvezi z ustanavljanjem dežele Furlanije - Julijske krajine. Znano je končno, da so se v istem duhu ponovile ustrezne podrobne določbe tudi v spomenici o sporazumu od decembra 1954 in v priloženem ji posebnem statutu.
Ne da bi sedaj hoteli utajiti tisto, kar je bilo v tem oziru doslej storjenega in ne da bi hoteli zanikati dobro voljo, da bi se to storilo v skladu z novimi na čeli, po katerih se je treba ravnati, ko se načenjajo kočljiva vprašanja, ki zadevajo narodne manjšine, moramo vendar ugotoviti. da so vprašanja, ki so za našo manjšino bistvene važnosti, ostala na zakonodajnem polju v okviru zgolj programatičnih predpisov, toliko kar se tiče republiške ustave, kolikor glede določb Spomenice o soglasju in u-streznega Posebnega statuta.»
Januarja 1966 je predsednik ministrskega sveta odgovoril «da tvorijo vprašanja, ki jih omenjate, predmet stalne pozornosti s strani pristojnih upravnih organov». A «pozornost» ni prinesla potrebnih sorememb!
Maja 1969 je bilo naslovljeno druco pismo na ministra za zunanje zadeve poslanca Pietra Nennija, ki se ’e prinravljal. da uradno olvšče Jugoslavijo. Pismo je ponavljalo nritožbe iz. leta 1966. Poslanec Nenni. demokrat in plemenit človek, kakršen je, je odgovoril-
«Strinjam se z vašo sodbo, da bi morale manjšine iznalnjevaU koristno posredovalno vlogo med obema sosednima državama. V ta namen je važno, da sta obe manj šini ne samo s formalne strani, pač na tudi dejansko deležni državljanskih pravic in čimbolj širokih individuain’h svoboščin, zajamčenih od demokratičnega režima.» Teda tudi po tem pismu
so stvari ostale kakršne so bile prej.
Končno je «Pravnik» septembra 1969 pisal predsedniku republike poslancu Saragatu še eno pismo, na katero je preko tržaške prefekture odgovorilo ministrstvo za zunanje zadeve, ki si je upalo zapisati :
«Zaščita manjšin v Italiji, zajamčena z normami splošnega značaja, vsebovanimi v členu 6 republiške ustave, se praktično u-veljavlja, kolikor gre za slovensko etnično skupino, v členu 3 Posebnega statuta dežele Furlanije - Julijske krajine, ki priznava enakost pravic in ravnanja vsem državljanom, katera koli je jezikovna skupina, ki ji pripadajo, ob zaščiti zadevnih etničnih in kulturnih značilnosti. Na podlagi te norme, katere namen je ščititi načelo enakopravnosti manjšme, uživa etnična skupina slovenskega jezika demokratične svoboščine in pravice, ki jih pravni sistem zagotavlja vsem državljanom, vštev-ši pravice združevanja in svobodnega izražanja misli preko tiska. propagande ter lastnih političnih, družbenih in gospodarskih organizacij.
Nadalje je omembe vreden, kar zadeva še posebej zaščito etničnih in kulturnih značilnosti manjšine, zakon z dne 19. julija 1961 štev. 1012, ki urejuje bistveno snov šolskih ustanov s slovenskem učnim jezikom. Znana so tudi jamstva, ki jih Posebni statut, priložen londonski Spomenici o soalasju z dne 5. oktobra 1954, določa za zaščito slovenske etnične skupine v tržaški nokraii-ni. Uveljavljanje norm, ki se tičejo ravnanja z manjšinami, nadzira poseben organ «Mešani italijansko jugoslovanski odbor za manjšinsko vprašanje» (člen 8 Statuta), ki se period!čno sestaja, letos že šestnajstič, opravljajoč «nalogo, da pomaga in daje
nasvete» o vprašanjih, ki se tičejo zaščite manjšinskih etničnih skupin.»
Ta zastavitev, ki jo daje problemu ministrstvo za zunanje zadeve, zastavitev, s katero se praktično zanika obstoj problema, pojasnjuje bolj kot vsaka beseda, da država — t.j. njena birokracija - noče izdati pravnih predpisov za izvedbo splošnih načel republiške ustave, posebnega statuta priloženega londonski Soomenici o soglasju z dne 5. 10. 1954 (za katerega se trdi, da ga parlament nikdar ni odobril in da torej ni državni zakon!) in 3. člena Posebnega statuta dežele Furlanije Julijske krajine, ki se tiče slovenske manišine v T taliji. Dejansko je zanikanie ob-stoia nekega problema najboljši način, da ni treba obravnavati njegove rešitve !
Za Slovence ostaja tako nerešen osnovni problem- prej omenjene splošne norme niso in ne bodo uresničene, ker se noče izdati ustrezajočih izvršilnih predpisov. Država noče izpolniti svoje osnovne naloge, da bi s primernimi in točnimi zakoni uredila odnose s slovensko maniši-no; s takšnim postonaniem pa država ne napravi tega, kar bi morala, da bi lahko od slovenske manišine zahtevala, da jo priznava za nravno državo.
Takšen je na ža!o«t dejanski in pravni položaj, v katerem se nahaja slovenska manišina v I-taliji napram državi, če bi hoteli na osnovi izkušeni zadnjih 27 let nanovedati bodočnost, bi morali biti do kraja črnogledi. Slovenski pravniki pa le hočemo ve^teti. da bo tudi ta konferenca prispevala k temu. da bi italiian-ska birnkraciia doumela, da ni v korist države zavlačevati z re-šitviio problema, ki obstaja in ki ne bo nreneha' obstaiati samo, ker ga državna birokracija noče primerno rešiti. Nasprotno.
					
R. Dolhar ■ E. Susič ■ D. Sedmak
Za manjšino je značilen stalen občutek ogroženosti
Psiholog Danilo Sedmak je v drugi komisiji podal poročilo o psihosocialnih aspektih slovenske manjšine v Italiji, ki ga je pripravil v sodelovanju z dr. R. Dolharjem in dr. E. Sosičem.
Omenjeni strokovnjaki ugotavljajo, da postavlja slovensko etnično skupnost v Italiji njena številčnost v položaj manjšine, dejstvo, da ta skupnost nima oblasti, pa v podrejenost. Tako ustvarja večina s svojo dominacijo iz naše skupnosti določeno podrejeno manjšino.
Potrebe te manjšine pa so podobne potrebam, ki jih ima večina. Vendar logika oblasti ne dovoljuje večini, da bi obravnavala po-
Pojasnilo
Delegat iz Sarajeva na mednarodni konferenci o manjši nah nas je prosil za objavo naslednjega pojasnila:
V nedeljski številki Primor skega dnevnika z dne 14. julija 1974 so na prvi strani v poročilu o tiskovni konferenci dr. Zanettija navedene narodnostne manjšine, katerih predstavniki so se udeležili konference o manjšinah. Kot narodnostna manjšina v Jugoslaviji so na vedevi tudi Muslimani.
Pojasnjujemo čHateljem, da se Muslimani v Bosni in Her cegovini ne smatrajo za narod nostno manjšino, niti se tako obravnavajo ustavno, politično, etnosociohško. zgodovinsko, temveč kot eden od šestih narodov Jugoslavije. Ko je govor o Muslimanih kot narodu so s tem mišljeni bosanski Musli mani, to je tisti, katerih jezik je srbohrvaški in so južnoslovanskega etničnega porekla z lastno formirano nacionalno kulturo. Po številu so tretji narod v Juaoslaviji.
Prosimo čitatelje, da upošte vajo to pojasnilo.
trebe manjšine z istim merilom kakor potrebe večine. V prizadevanju, da bi se manjšina prehitro ne samoosvojila. se večina poslužuje vseh razpoložljivih sredstev, od ideologije nadvrednosti prek tolerance do načela priznavanja pravic «po kapljicah». Medtem ko se je fašizem posluževal ideologije nasilja, se je oblast v povojni dobi posluževala ideologije osamljenosti, po polne izključitve od oblasti, getov. Danes pa lahko ugotavljamo, kako
se nam dajejo pravice «po kapljicah» v imenu ideologije tolerance. Zato nas ne sme čuditi, da so naše izbojevane pravice predvsem sad medstrankarskih sporazumov v lokalnem merilu in da torej v večini primerov nimajo značaja državnega zakona.
Zato pa se sklicujejo kongresi, so potrebna ljudska štetja, potrebne so definicije manjšine, je treba u-gotavljati njene značilnosti. Namesto da bi ugodili stvarnim potrebam manjšine, se skušajo te po trebe organizirati in racionalizirati. Tudi sedanja konferenca pušča popolnoma odprta vprašanja manjši ne. tako da bodo procesi asimilacije m diskriminacije nemoteno potekali dalje
Manjšina ne potrebuje razprav, ampak tak tip življenja, ki predstavlja zanjo isti značaj celovitosti, h kateri teži večina, če želimo spoznati potrebe pripadnikov manjšine. je dovolj, da gremo mednjo in ni nam treba organizirati kongresov. Kaj hoče manjšina? Svoje osnovne pravice, ki jih ji je na silno jemal fašizem in ki jih v maskirani obliki danes krati sedanji
družbeni sistem. Ko se glavne teme vrtijo okrog dvojezičnih tablic, je absurdno načenjati višje probleme.
Ni torej čudno, če je neki pripadnik manjšine po bombnem atentatu na svetoivansko šolo zapisal, da čuti v sebi bojazen, ki se je ne more otresti, pa naj se ji kakor koli postavlja po robu. Kako naj ne čutijo podobno tudi sedanja in prejšnje generacije, ki so šle skozi fizični in psihični teror procesov, pretepanj, zaničevanj, ponižanj. V naši podzavesti še vedno kljuje bojazen
Po vsem tem lahko trdimo, da ena izmed glavnih razlik med večino in manjšino je v tem, da ima manjšina neprestan občutek ogroženosti, ki izhaja iz narodove preteklosti in zagrinja kot temna senca sedanjost in prihodnost. To je bojazen pred izginotjem. Vsakdanje življenjske izkušnje slovenske manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem nam to boja žen neprestano potrjujejo.
Tudi po tem se manjšina razlikuje od večine in ne samo po številčnosti, dominaciji, po subjektu ali objektu dogajanja
Skupina beneških Slovencev med konferenco
Maks Šah
Vladimir Popin
Pravno
narodnosti
nrejanje položaja v SAP Vojvodini
Vladimir Popin iz Novega Sada je na konferenci v komisiji za ustavnopravna vprašanja govoril o pravni ureditvi položaja narodnosti v avtonomni pokrajini Vojvodini kot v večnarodnost-ni skupnosti.
Pri obravnavanju vprašanja je treba upoštevati, da je SAP Vojvodina z okrog 2 milijoni prebivalcev, eno narodnostnih najbolj razvejanih področij v državi (poleg pripadnikov jugoslovanskih narodov je še 21,7 odst. Madžarov, 3,7 odst. Slovakov, 2,7 odst. Romunov in 1 odst. Rusinov) in da je zgodovinski razvoj tega področja izredno specifičen. Poleg tega je Vojvodina izrazito imi-gracijsko področje v državi. Vsak šesti prebivalec Vojvodine se je priselil, vapjp v zadnjih. 10 letih z drugih področij Jugoslavije.
Za sedanjo ustavnopravno ureditev enakopravnega položaja narodnosti v pokrajini je odločilnega pomena dosežena stopnja razvoja družbenih odnosov in položaj delovnih ljudi v združenem delu in socialističnem samoupravljanju. Jugoslovanski ustavni sistem je jasno določO, da so narodnosti svoboden, enakopraven in konstituiran činitelj jugoslovanske socialistične družbe na vseh ravneh, tj v federaciji, v republikah, pokrajinah, občinah in v vseh samoupravnih skupnostih. S tem se na osnovi vsebinske sprepicmbe položaja v samoupravnem združenem delu in političnem sistemu, ki raste iz njega, presega klasično, tradicionalno pojmovanje o narodnostnih manjšinah Na omenjeni osnovi počivajo novi odnosi enakoprav- ■ nosti med narodi in narodnostmi namesto formalnih, toda vsebinsko nezadostno enakopravnih odnosov med «manjšino» in «večino» Zato naša (jugoslovanska) pravna teorija in praksa ne izvzema vprašanja enakopravnosti narodnosti iz splošnega konteksta narodne enakopravnosti, pri tem pa seveda sprejema vse, kar je potrebno, da se zagotovi polna e-nakopravnost vsake narodnostne skupnosti in zlasti manjštevilnih.
Glede na omenjeno značilnost Vojvodine kot izrazito emigracijskega področja, prihaja do postopnih sprememb v prostorski razdelitvi in v številčnem stanju določenih narodnostnih aglomeratov prebivalstva na posameznih področjih Zaradi tega je bilo pravne

Viljem Prunč
Vindišarska teorija je poskus duhovnega izničenja S h vencev
Koroški Slovenec Viljem Prunč je v svojem posegu obravnaval slovenska narečja na Koroškem in predvsem polemiziral z zagovorniki tako imenovane «vindi šarske teorije», ki bi hoteli označ bo z «vindišarji» razširiti na celotno slovensko narodnostno skupnost na Koroškem. Prunč je prav tako zavrnil poskus ustvarjanja nekakšnega paralel izma med slovenskimi koroškimi narečji in furlanščino, predvsem pa mrd zagovorniki «vindišarske teorije» in furlanskimi jezikoslovci. Tak paralelizem ni mogoč Med drugim je govornik ugotovil, da si zastopniki furlanske etnične skupnosti prizadevajo za ohranitev lastne kulturne dedišči ne, medtem ko pri zastopnikih vindišarske teorije takega pozitivnega odnosa sploh ni. Prav tako si Furlani prizadevajo, da bi iz-
gradili celoten jezikovni profil -od narečja do višjefunkcionalnih stilov — da bi svoj jezik lahko uveljavili tudi v javnem življenju, medtem ko skušajo zastopniki vindišarske teorije zreducirati slovenščino na Koroškem na dru gorazredni jezik, da bi tako po eni strani omogočili nemškim uri padnikom višjih socialnih plasti represijo na osnovi jezikovnih in dikatorjev, na drugi pa prepre čili pripadnikom manjšine nor maino komunikacijo z matičnim narodom. Pri furlanski etnični skupnosti je poleg tega močno prisotna težnja pn samo-identifi kaciji, medtem ko je za «vindi šarje» značilna prav identifikaci ja s tujim, s tako imenovanim «nemškim kulturnim krogom» Obstajajo pa še druge razlike: tako je ideja o samobitnosti Furlanov zrasla znotraj manjšine m
ustreza njenim težnjam, medtem ko je bila ideja o vindišarjih vnesena v slovensko narodnostno skupnost na Koroškem od zunaj ter včasih celo s silo uve (javljena s strani nacionalistov in nacifašistov večinskega naroda. Končno je za furlansko gibanje značilen odpor proti asimilaciji in torej volja po samobitnosti, medtem ko je značilna za vindi šarje volja do asimilacije.
Skratka, je zaključil Prunč. furlansko gibanje odlikuje prizadevanje po ustvarjanju pozitivnih kulturnih vrednot, za vindišarske teorijo pa je značilen prav negi tiven, nekulturen pristop do stvar nosti in kulturnih vrednot, stremljenje po duhovnem izničenju slovenskega življa na Koroškem, ki ima svojo paralelo le v mamb prizadevanjih za fizično uničenje Slovencev za časa nacifašizma.
norme treba urediti tako, da an ticipirajo morebitne bodoče spremembe narodnostne sestave prebivalstva, da bi biio mogoče na najbolj enostaven način in osla-njajoč se na splošne norme vedno zagotoviti enakopravnost tudi tistim narodnostnim skupinam, katerih pripadniki bi se pojavili v določenem številu v pokrajini ali v njenih posameznih delih. Na ravni pokrajine in s tem vseh njenih organov je zajamčena e nakopravnost madžarske, ; lova-ške, romunske in rusinske narodnosti
Na osnovi splošnih odredb o narodnostni enakopravnosti v ustavah SFRJ in republik so vse družbene samoupravne organizacije — občine. krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in samoupravne interesne skupnosti — dolžne še konkretneje in # skladu s potrebami svoje sredine, regulirati vsa vprašanja enakopravnosti narodnosti.
Izhajajoč iz načela, da narodnostna enakopravnost ni neki posebni «sektor», pač pa stalen sestavni del vseh družbenih aktivnosti in življenja v večnarodnostni skupnosti, čl. 4 ustave SAPV pravi:
«V SAP Vojvodini so narodi in narodnosti enakopravni na vseh področjih življenja, dela in u-stvarjanja. Vsakemu narodu in narodnosti se jamči pravica do svobodnega razvoja in izražanja svoje nacionalne posebnosti, jezika, kulture, zgodovinskih in drugih obeležij in da v ta namen ustanavlja organizacije in uživa druge z ustavo zagotovljene pravice.»
To se izraža z ustavnimi jamstvi o svobodi nacionalne opredelitve in nacionalnega razvoja, s polno enakopravnostjo v združenem delu, v zaposlovanju, v doseza-nju in delitvi uresničenega viška dela ter v samoupravljanju, v družbeno . političnem življenju, v kadrovski politiki, v enakopravni uporabi jezika in pisane besede, v pravici do vzgoje v materinem jeziku ter pri dosezanju vsega znanja. ki je potrebno za enakopravno življenje in delo v večnarodnost-nem okolju, do svobodnega razvoja nacionalnih kultur, znanosti in u-stvarjalnosti na sploh, do informiranja v materinem jeziku, do pravice sodelovanja v razvijanju mednarodnega sodelovanje, v okviru katerega se vzdržujejo tudi stiki s kulturo naroda, kateremu narodnost etnično pripada, do pravice do u-porabe nacionalnih simbolov, na primer zastave
Vendar bi bilo preozko in zgrešeno misliti, da so za pravno u-reditev enakopravnosti narodov pomembni le tisti sklepi, v katerih se o tem neposredno govori. Zelo pomembni so tudi drugi odnosi, pravice in obveznosti, ki se urejajo z zveznimi, republiškimi in pokrajinskimi ustavami in se nanašajo na enotni družbenopolitični in gospodarski sistem, na družbeno načrtovanje ter na re gionalni razvoj, na zaposlovanje in socialno varnost delovnih ljudi, na pravice in svobodo človeka in državljana, na obrambo suverenosti in ozemeljske celovitosti SFRJ in podobno.
Na koncu je treba poudariti, da pravno urejanje enakopravnosti narodnosti v Jugoslaviji in Vojvodini predstavlja za sedanjo stopnjo razvoja celovito izoblikovan sistem pravnih norm. ki so v skladu z osnovnimi ustavnimi o-predelitvami socialistične Jugoslavije ter s konkretnimi potrebami večnarodnostne skupnosti, kakršna je Vojvodina. Ta sistem obseva vse ravni družbene organizacije pravna sredstva, družbene dejavnike ter vsebino oziroma področja uresničevanja enakopravnosti narodnosti. Ta sistem se bo tudi v bodoče izpopolnjeval in izvajal. S tem se bodo uresniče-
vale tudi ustrezne norme mednarodnega prava.
Izkušnje SAP Vojvodine, kot vse socialistične Jugoslavije, kažejo, da se pomembni humani in napredni principi enakopravnosti narodnosti morajo uresničevati in še naprej izpopolnjevati edino na temelju splošne enakopravnosti ljudi v ekonomsko-socialnem družbenem, političnem, kulturno vzgojnem, jezikovnem in v kakršnem koli drugem pogledu ob polnem medsebojnem razumevanju in solidarnosti v pogojih demokratičnih odnosov, v miru in mednarodnem sodelovanju ter odprtosti.
Nerešena vprašanja slovenskega šolstva
Prof. Maks Šah je opravil kratek zgodovinski pregled razvoja slovenske šole v zadnjem stoletju. Začel je pri avstro-ogrski monarhiji in navedel nekaj statističnih podatkov, iz katerih je razvidno, da je leta 1913 obiskovalo slovenske in hrvaške šole v Julijski krajini 66 tisoč otrok s 1.350 učitelji. Te šole so začeli ukinjati že takoi po prehodu tega področja pod Italijo, fašizem pa jih je dokončno zatri Še najdlje se je ohranila Ciril-Metodova šola pri Sv. Jakobu, ki je bila dokončno zaprta 22 septembra 1930. Poročevalec je nato omenil slovenske šole, ki so jih med vojno ustanavliali na področjih pod NOB in nato prešel k obdobiu pod zavezniško vojaško unravo, ki je izdala od’ok o ustanovitvi osnovnih in sredniih šo! v materinem jeziku učencev na področ-j'ih Gorice. Trsta in Pulja. Nato je prišlo do londonskega snora-zuma iz leta 1954. ki je določil, da ostane stanje šol nespremenjeno. V snorazum so bila vključena nekatera zagotovila glede učnega osebia, vendar je bilo tolmačenje teh zagotovil leta in leta sporno. Prof. šah je končno navedel državni zakon štev. 1012 iz leta 1961. ki pa ie zagotavljal slovenske šole le za tržaško in goriško pokraiino. ne pa tudi za videmsko. Zakon je nenopoln. zato je izšel še dopolnilni zakon iz decembra 1973, določila katerega pa se le polagoma izvaiaio. Najtežje vprašanje slovenskih šol — je rečeno v poročilu prof. šaha — je še vedno sistematizacna (V sebia. zlasti sredniih šol Prav tako ie še vedno nerešeno vnra-šanlp .šolskih kniig. prostorov itd. «Slovenci v Ttaliii — ie zakliuč’1 nrnf šah — ne zahtevamo nrivj-legiiev. želimo le nemoten razvoj tudi na šolskem področiu »
Čitajte in širite PRIMORSKI DNEVNIK
dnevno glasilo boja za narodnostne pravice Slovencev v Itabji.

Edi Čermelj
Slovenci neenakopravni tudi glede dušnega pastirstva
Edi Čermelj se je v svojem poročilu o neenakopravnosti slovenskih katoličanov v Trstu skliceval na deklaracijo o človeških pravicah, ki so jo sprejeli Združeni narodi leta i948, ter na evangelij in na pastoralno konstitucijo, ki zatrjujejo enakopravnost vseh ljudi ne glede na spol, raso, socialni položaj, jezik ali vero ter je menil, da bi morale vse države, posebno pa tiste, kjer so na oblasti «krščanske» stranke, ali Kjer imajo te stranke odločilno vlogo, biti bolj občutljive za pravice vsakega človeka in delati bolj v duhu koncilskih dokumentov, da jih bomo lahko še smatrali za krščanske.
Besede pastoralne konstitucije, po kateri «prevelike gospodarske in družbene neenakopravnosti med člani ali narodi ene same človeške družine resnično vzbujajo pohujšanje m nasprotujejo socialni pravičnosti, dostojanstvu človekove o-sebe. pa tudi družbenemu in mednarodnemu miru», bi morale biti tudi temelj za pravično reševanje dušnopastirskih problemov slovenske narodnostne skupnosti v Trstu. Če že razumemo, a ne odobravamo. da so se stranke, ki se sklicujejo na krščanstvo, izneverile tem načelom, je nedopustno, da je to storila v preteklosti in še danes to dela katoliška Cerkev, je dejal Čermelj. Poročevalec je tudi i gotovil, da je dušno pastirstvo v okoliških vaseh, kjer so Slovenci v večini, kolikor toliko u-rejeno, medtem ko je pastoralna situacija v mestu samem dokaj pomanjkljiva, čeprav so slovenski verniki v mestu povsod prisotni. Tako je v Trstu več kot trideset župnij, slovenska maša pa je samo v desetih župnijah. Če upoštevamo mestno središče z bližnjo okolico ugotovimo, da je na tem področju ■amo dvanajst slovenskih maš, ired-tem ko jih imajo Italijani kar 162. Temu je treba dodati še neprimeren urnik nedeljskih maš v slovenščini, zaradi česar so številni slovenski verniki primorani, da obiskujejo italijanske maše. Čermelj je tudi poudaril, da ni v središču mesta niti enega slovenskega župnika in da so slovenski kaplani iz pravnega vidika popolnoma podrejeni italijanskim župnikom. Poleg tega slovenski kaplani ne razpolagajo z denarjem, ki se nabere pri slovenskih mašah, medtem ko morajo sami poskrbeti za nakup li-lurgičnik knjig, za nagrade strežnikom itd. Absurdno je tudi dejstvo. da morajo vse župnije, in torej tudi Slovenci, plačevati nepro-
dane številke italijanskega škofijskega tednika «Vita nuova», ki večkrat piše nestrpno o Slovencih.
Edi Čermelj je takole zaključil s poseg: «Danes, ko smo še vedno nzicno ogiožem in ko /vane fašistične sile pletejo temne niti, da bi nas odpisale, želimo, da zavzame krajevna cerkev jasno stališče do tistih, ki so se v preteklosti — in še danes to delajo — posluževali trdi njenih predstavni-kov, da bi nas potujčevali.
Silvino Reietto
Povrnili škodo slov. gospodarstvu
Goriški pokrajinski svetovalec m tajnik Zveze zadrug iz Furlanije -Julijske krajine S. Poletto je v krajšem posegu v okviru komisije za gospodarska in socialna vprašanja manjšin dejal, da je v zgodovinskem razvoju manjšine na našem področju razlikovati tri obdobja, za katera so hkrati značilni tudi svojstveni gospodarski premiki. Prvo obdobje sega do leta 1919 in je zanj značilno postopno uveljavljanje Slovencev na raznih področjih gospodarskega udejstvovanja, med temi zlasti v zadružništvu.
Drugo obdobje obsega čas od leta 1919 do 1922 in je zanj značilen nacionalističen in monopolističen napad na vse gospodarske strukture. ki so jih rodovi Slovencev s težavo uresničili na našem področju. Tretje značilno obdobje pa je čas po drugi svetovni vojni. V tem času se pota tukajšnjih slovenskih skupnosti razhajajo: videmska skupnost se z mirovno pogodbo vključi v državno realnost: goriška skupnost se povrne pod italijansko upravo septembra 1947. tržaška skupnost pa vstopi v novo realnost 1954. leta. Posledice te ureditve so vidne še danes.
Kar zadeva škodo, ki jo je prizadejal slovo--'emu gospodarstvu fašizem, jo je Italija dolžna po-praviti. Ustrezne ukrepe pa mora sprejeti država in ne morda deželne ali kraievne uprave. Deželni organi pa lahko odločilno vplivajo na uveljavitev vloge mostu Furlanije • Julijske krajine. V skladu s tem je treba gojiti miselnost, ki je bila značilna že od nekdaj za naše kraje. da so se namreč tu uveljavljala hkrati italijanščina, slovenščina in nemščina.
SPORT SPORT SPORT
16. julija 1974
KOŠARKA
NEPRIČAKOVAN RAZPLET V FINALU SP V PORTORIKU!
SOVJETSKA ZVEZA OSVOJILA NASLOV SVETOVNEGA PRVAKA
Sovjeti so v zadnji tekmi premagali favorite ZDA - Jugoslavija osvojila srebrno kolajno - Zaradi slabše razlike v koših Američani komaj tretji
S.	JUAN, 15. — Košarkarji Sovjetske zveze so osvojili naslov svetovnega prvaka. V zadnji tekmi so sovjetski košarkarji premagali a-meriško peterko z enajstimi točkami prednosti. Na vrhu lestvice so se znašle tako tri ekipe: Sovjetska zveza, ZDA in Jugoslavija. 0 končnem prvem mestu je tako odločala razlika v koših v medsebojnih srečanjih. SZ je imela razliko v koših +8, Jugoslavija 0, ZDA pa —8. Prvo mesto je tako pripadlo Sovjetskim košarkarjem, Jugoslovani so zasedli drugo, Američani, ki so bili veliki favoriti tega prven stva, pa so se morali zadovoljiti s tretjim mestom.
Jugoslavija — Španija 79:71 (37:35)
JUGOSLAVIJA: Tvrdič, Kičano-vič 15, Jelovac 8, Kneževič, Jerkov, Kapičič 4, Slavnič 14, čosič 16, Šolman, Plečaš 8, Dalipagič 12, Marovič 2.
ŠPANIJA: Brabender 16, Ramos 7, Rodriguez, Cabrerà, Santillana 7, Rullan, Iradier, Corbalan 4, Sa-
KONČNA LESTVICA SP
1.	Sovjetska zv.	7	6	1	625 509	13
2.	Jugoslavija	7	$	1	629 568	tl
3	ZDA	7	6	1	694 5*7	13
4	Kuba	7	3	4	565 599	10
5.	Španija	7	2	5	556 540	9
6	Brazilija	7	2	5	522 5X6	9
7.	Portoriko	7	2	5	568 618	9
8.	Kanada	7	1	6	564 516	8
	TOLAŽILNA		SKUPINA			
1	Mehika					10
2.	ČSSR					9
3.	Argentina					7
4.	Avstralija					7
5.	Filipini					7
6. Srednjeafriška r'-piihtika	7
LESTVICA
NAJBOLJŠIH STRELCEV
1.	Wayne Render fZDA)	146
2 Urgelles (Kuhal	139
3.	Kičanovic (Jug.)	137
4.	Lucas (ZDA)	133
5 Burden (ZDA)	132
6.	Satnikov /SZ)	13 i
7.	Belov (SŽ)	107
V
Sovjetska zveza — ZDA 105:94 (55:55)
SOVJETSKA ZVEZA: Pavlov 6, Paulauskas 11, Miloserdov 6, Salj-nikov 38, Bološov 7, Jedeško 4, S. Bjelov 10, Tomson, Boljšakov, Har-čenkov 4, A. Bjelov 18, Žigilij 1.
ZDA: Lucas 16, Burden 25, Grate 4, Oleynicq, Short 6, Schmitt, Buckner 6, Gerard 14, Meriweather 5, Boswell 10, Wilkins, Kelley 8.
Tekma med SZ in ZDA je odločala o bodočem svetovnem prvaku. Američanom bi za osvojitev lovorike najboljšega zadostoval tudi poraz z dvema točkama razlike, saj bi imeli tako ugodnejšo razliko v koših.
Sovjetski košarkarji so se zavedali izredno težke naloge, saj so bili pred tekmo Američani, kot e-dini še neporaženi, veliki favoriti. Tekma je bila zelo hitra. Akcije so se kar vrstile druga za drugo. Košarkarji so bili pri tem neverjetno točni, tako da se je prvi polčas končat z zelo visokim in neodločenim rezultatom 55:55.
V drugem delu so vsi pričakovali pritisk Američanov in popustitev sovjetskih košarkarjev. Zgodilo se je ravno obratno. Pri Sovjetski zvezi je bil Aleksander Bjelov res nekoliko utrujen, v tistih odločilnih trenutkih pa se je razigral Saljnikov, ki je dosegel skupno 38 točk in je tako praktično sam zapečatil usodo Američanov. Sovjetska zveza si je nabrala nekaj točk prednosti, ki jih je obdržala vse do konca.
Če se spomnimo na srečanje med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, med katerim je v drugem polčasu Jugoslavija tudi vodila z 11 točkami razlike in da so osvojili sovjetski košarkarji naslov svetovnih prvakov, smo upravičeno lahko nekoliko razočarani. Tudi «plavi» bi lahko bi li po prikazani igri z malo več športne sreče prvi na svetu. Sedaj pa jim ostaja zadoščenje, da so bili edini, ki so premagali svetovne prvake.
Kičanovic, najboljši jugoslovanski strelec na SP
gi-Veia 7, Luyk 16, Estrada 12, Flores 2.
V zadnji tekmi svetovnega košarkarskega prvenstva so Jugoslovani premagali Španijo. Vendar pa njihova zmaga ni bila tako prepričljiva, kot so mnogi pričakovali. Seveda so bili «plavi» nekoliko demoralizirani po tesnem porazu v tekmi z ZDA, temu pa moramo dodati
To je vsekakor preveč tudi za najboljše.
Srečanje s Španijo ni bilo najlepše. Igra ni bila hitra. Tako na eni kot na drugi strani so košarkarji preveč grešili. Jugoslovani so vseeno zaključili polčas z dvema točkama prednosti.
V drugem delu se je prednost še večala s koši čosiča (16) in tudi tokrat dobrega Kičanoviča (15). Tudi v tem nastopu je mladi Kičano-vič potrdil, da je najboljši jugoslovanski košarkar na tem svetovnem prvenstvu. «Plavi» so na koncu nekoliko bolj pritisnili in brez težav zmagali. Zmaga jim je prinesla srebrno kolajno, kar je že
velik uspeh.
V ostalih dveh srečanjih je Kuba odpravila Brazilijo, Portoriko pa je premagal Kanado. Kubanci so z zmago osvojili četrto mesto in so tako dokazali, da imajo dobro košarkarsko tradicijo (na olimpijskih igrah v Miinchnu so osvojili bronasto medaljo). Portoriko je dosegel v zadnjih dveh tekmah dve zmagi. Tako so se portoriški košarkarji vsaj oddolžili domačim navijačem za začetne neuspehe.
Rezultati zadnjega kola:	
SZ - ZDA	105:94
Jugoslavija — Španija	79:71
Kuba — Brazilija	85:80
Portoriko — Kanada	79:72
Prva peterka jugoslovanske košarkarske reprezentance na svetovnem košarkarskem prvenstvu v Portoriku: Dalipagič, Slavnič, čosič, Marovič,
in Kičanovič
dimili, ...............................................................................i|,,,,,|ii|,,iiii|,i,,|i,,|ii,iii|,,,,iiin,ii|inl|l|,,|,,l||,l,|,l,|l|,,nl|,,l||,,l||l||l,ll|,,,,j,,,,,|,|||,nl|||||||||||||||||||||||||||||(||||||||M,||i,U|,„,|(,(|,|„,ii|,(i|i|i|(ii||||||ii!i||i||i|in(^|||^||^|
KOLESARSTVO
V 16. ETAPI «TOURA»
Stari R. Poulidor zmagal s skoraj minuto prednosti
Eddy Merckx je v nedeljo osvojil etapno zmago in povečal svojo prednost na skupni lestvici
ST. LARY SOULAN. 15. — V današnji, najtežji pirenejski etapi, dirke po Franciji, je zmagal stari Raymond Poulidor, ki je tako popolnoma ovrgel vsa predvidevanja in v precejšnji meri razočaral francoske kolesarske navijače, ki so upali v zmago svojega novega idola, mladega Alaina Santya. Stari fran coski as je napadel v zaključnem delu 209 kilometrov dolge etape, ko je skupina, v kateri je bil poleg njega še Merckx, komaj ujela ne-
,	, . ,	,	-	.---------, kaj ubežnikov. Poulidor je takrat
se dejstvo, da so odigrali v osmih sprinta! in si kaj kmalu nabral dneh kar sedem srečanj in da so skoraj minuto prednosti. Reakcija odigrali celo dve tekmi v 16 urah. I Za njegovim hrbtom je bila silo-
vita, toda uspelo mu je ohraniti prednost, s katero se je predstavil na končnem cilju med navdušeno množico.
Merckxu pa je uspelo, da je ohranil rumeno majico, potem ko si je včeraj privoščil tudi etapno zmago. Belgijski kolesar je dokazal, da je v odlični formi in se ni pustil presenetiti na številnih prelazih, ki so bili posejani v današnji trdi etapi. Glavne nasprotnike je našel v španskih kolesarjih, ki so tekmovali na domačem terenu in so si skušali priboriti zadostno prednost, da bi lahko izpodrinili Merckxa s položaja najboljšega na lestvici. Kljub vsem napadom pa so se podobni poskusi izjalovili, saj je bil belgijski kolesar glavna gonilna sila vseh zasledovanj na vzponih in v spustih. Vendar pa mu ni uspelo, da bi nevtraliziral poslednji napad, ko je ušel Poulidor. Tedaj je namreč Merckx s svojo skupino, v kateri so bili vsi najboljši, komaj ujel Van Nesteja, Laso in Bellinija, ki so vodili s skoraj triminutno prednostjo. Potem ko .je že vse zgledalo. da bodo kolesarji prispeli skupaj na cilj, je prišlo do nepričakovanega Poulidorjevega napada, ki pa ni bistveno spremenil skupne lestvice.
Svetovni prvak Poljak Szurkowski, ki je zmagal v nedeljski etapi amaterske kolesarske dirke po Franciji
Vrstni red na cilju 16. etape	
(Urgel-S. Lary Soulan, 209 km):	
L Raymond Poulidor Fr.) 7.53’29”	
2. V. Lopez Garrii (Šp.)	7.54'10"
3. M. Pollentier (Bel.)	7.54M1”
4. Santy (Fr.)	7.54'46”
5. Merckx (Bel.)	7.55T8”
6. Panizza (It.)	7.55'34”
7. Pingeon (Fr.)	7.56’03”
8. Romero (Fr.)	7.57’00”
9. Perin (Fr.)	7.57’!4”
10. Van Neste (Bel.)	7.57T7”
Skupna lestvica po 16.	etapi:
L Eddy Merckx (Bel.)	92.40'’8"
2. V. L. Carri! (Šp.) zaost. 2’24”	
3. Gonzalo Aja (Šp.)	4"20”
4. Wladimiro Panizza (It.'	,V52"
5. Raymondo Poulidor (Fr.) 6'00”	
6. Agostinobo (Port.)	10’54”
7. Pollentier (Bel.)	13'53”
8. Martinez (Fr.)	14’15"
9. Santy (Fr.)	15’07”
10. Van Springel (Bel.)	18’08"
Lestvica za gorsko nagrado:	
1. Perurena (Šp.)	točk 151
2. Merckx (Bel.)	132
3. Abillera (Šp.)	88
4. Aja (Šp.)	86
5. Lopez Garrii (Šp.)	75
6. Poulidor (Fr.)	65
7. Oliva (Šp.)	61
8. Panizza (It.)	47
9. Agostinho (Šp.)	30
10. Van Impe (Bel.)	28
TENIS
GSTAAD, 15. — Argentinec Guil-lermo Vilas je nepričakovano zrna gai na mednarodnem teniškem turnirju v Gstaadu v Švici. Vilas. ki je že izločil Šveda Borga. je v finalu moških posameznikov premagal Španca Orantesa z 2:0 (6:1. 6:2). Srečanje je trajalo le borih 50 minut.
V finalu ženskih posameznic je favoritinja, zahodna Nemka Helga Hoessel le s težavo odpravila Italijanko Pericoli z 2:1 (4:6, 6:4, 6:3).
SMUČANJE
KL v Cervinii
Američan Me Kenney prešel v vodstvo
CERVINIA, 15. — V predzadnjem dnem spustov na ledeniku v Cervinii je na kilometer dolgi progi prešel v vodstvo Američan McKen-ney, ki je progo prevozil s poprečno hitrostjo 182,741 km na uro, kar je sedmi najboljši čas na vseh dosedanjih spustih. Potem ko so morali tekmovalci včeraj prekiniti spuste zaradi slabega vremena, je po današnjih vožnjah lestvica naslednja:
L	McKenney (ZDA) 182,741 km/h
2.	Meynet (It.)	179,910
3.	Miura (Jap.)	179,193
4.	Sedivec (Tur.)	178,660
5.	Cafoni (It.)	178,571
OBVESTILO
TEČAJ V IDRIJI
Organizator košarkarskega tečaja v Idriji ZSŠDI naproša vse starše, da poskrbijo za prevoz tečajnikov na dom danes zvečer in ne jutri, kot je bilo prej domenjeno.
ZA SOBOTNO ATLETSKO SREČANJE Z JUGOSLAVIJO
Sestavljena italijanska mladinska reprezentanca
Za «azzurre» bo nastopal tudi Miljčan Zecchi
Italijanska atletska federacija je sporočila imena italijanskih mladincev, ki bodo nastopali na mednarodnem atletskem mitingu v Trstu med reprezentancama Jugoslavije in Italije. Na stadionu «P. Gtezar» se bodo predstavili nekateri izmed odličnih mladih atletov, ki so se že prerinili v ospredje na nekaterih velikih nastopih doma in v tujini. Srečanje med Jugoslavijo in Italijo se bo pričelo v soboto ob 17. uri, zaključilo pa se bo približno ob 22. uri. Uradna predstavitev tekmovalcev in obeh ekip pa bo ob 19. uri.
Italijanske barve bodo branili: 100 m, 200 m, 4x100 m: Genovese, Lolli, Sala, James, Campelli, Toscani
400 m, 4x400 m: Ponzin, Allegri, Zanini, Magnani, Brambilla 800 m: Grippo, Faini 1.500 m: Truschi, Guglielmini
3.000	m: Anzà, Di Benedetto
5.000	m: Cerbi, Flore
2.000	m zapreke: Lo Russo, Patta-chiola
110 m ovire: Minetti, Bottioni 400 m ovire: Zanutto, Zorn Skok v višino: Nonino, Bergamo Skok s palico: Barella, Colla Skok v daljino: Maffi, Chiusa Troskok: Monti, Lumia Krogla: Zecchi, Sintoni Kladivo: Bianchini, Moro Kopje: Augusti, Canini Rezerve: Aprillani, Sabatini in Granati.
KOLESARSTVO
TOUR BODOČNOSTI
Martinez utrdil svojo prednost
ST. LARY SOULAN, 15. - Po včerajšnji zmagi Poljaka Szurkow-skega, svetovnega amaterskega kolesarskega prvaka, je danes osvojil prvo mesto na amaterski kolesarski dirki po Franciji Španec Martinez, ki je tako še utrdil svoje vodstvo na skupni lestvici, kjer vodi pred Avstrijcem Steinmayerjem. Na tretjem mestu skupne lestvice pa je mladi italijanski kolesar Mirri, ki se je v današnji etapi od Saint Larya do Soulana uvrstil na
četrto mesto, s poldrugo minuto zaostanka. Španec Martinez je prispel na cilj sam z minimalno prednostjo, medtem ko je popustil Francoz Charlier, ki je bil nekaj časa skupaj z njim v vodstvu. Četrti na skupm lestvici je Poljak Kaczma-rek, ki ga je italijanska kolesarska zveza danes diskvalificirala zaradi vleke za motornimi vozili med mednarodno amatersko etapno dirko po Liguriji.
Vrstni red 6. etape (165 km): L Enrique Martinez (Šp.) 5.31’82”
2.	Jacques Charlier (Fr.) 5.31’34”
3.	Steinmayer W. (Av.)	5.32'01'’
4.	G. Mirri (It.)	5.33’07”
5.	Guy Leleu (Fr.)	5.33'43”
Skupna lestvica:
1.	Enrique Martinez (Šp.) 20.37’26”
2.	Steinmayer (Av.)	20.41’01”
3.	Mirri (lt.»	20.41’30’’
4.	Kaczmarek (Polj.) 20.42'53”
.........................mm,..................
KOLESARSKE DIRKE NA CESTAH F-JK
Zaradi neumestne odločitve sodnikov Macarol le sedmi
Oba začetnika Adrie odstopila - Borbena dirka Petelina
P^eLci,ljno ert0 "ajprej I čih' bi lahko vedno počakala
ba Adria so v nedeljo nastopali na 104 km dolgi ravninski dirki v Aiellu, kjer je zmagal predstavnik Trevisa Tessarolo pred padov-skim kolesarjem Zaramello (ki je zmagal na dirki po Lonjerju). Na skupni lestvici je Macarol sedmi enakim časom kot zmagovalec, Bonanno je prispel na cilj dvajseti, Vižintin pa je preluknjal, potem ko je bil skupno z Macarolom na begu. V izredno borbeni dirki, saj je bila poprečna hitrost na tej dolgi progi kar 41,316 km na uro, je proti polovici tekmovanja ušla skupina kolesarjev, med katerimi sta bila tudi lonjerska predstavnika Macarol in Vižintin. Tekmovalci so složno napredovali ter se precej oddaljili od zasledovalcev, ko je proti koncu nastopa Vižintin izpadel iz konkurence zaradi preluknjane prednje zračnice. Skupina kakih dvajsetih kolesarjev se je složno predstavila na zaključni ravnini, pričeli so se sprinti za prva mesta, Macarol je bil stalno med prvimi in je vozil vse sam po levi, da bi se tako čimbolj oddaljil od skupine. Vendar pa mu vse do konca dirke ta naklep ni uspel, ta-
ti, s čimer so se sodniki najprej strinjali nato pa so nepričakovano spremenili vrstni red in ga potisnili na Sedmo mesto, delno tudi po zaslugi protestov tržaških tekmovalcev, ki so prispeli na cilj s precejšnjo zamudo. Vendar pa niso vsi protesti in dokazovanja nič zalegli in lonjerski predstavnik je moral zapustiti tekmovanje kot sed-mouvrščeni po naporu, ki ga je privedel do boljšega realnega četrtega mesta.
Začetniki pa so tekmovali v Kr-minu na štiri kroge (63 km) dolgi progi, ki se je izkazala za zelo naporno, saj je bilo treba voziti tudi preko precej strmega vzpona pri Plešivem. Ota in Gorup sta se v začetnem delu dobro izkazala, saj sta bila v skupinici ubežnikov, ki si je priborila precejšnjo prednost. Popolnoma nepričakovano je odstopil najprej Ota, kateremu je nekoliko kasneje sledil še Gorup. Ni še povsem razumljivo, zakaj sta se «belo-modra» vozača vdala. Tudi če sta bila utrujena in nista vzdržala napornega tempa vode-
Tessarolo, Macarol pa je bil ceti- sledovalce, ki so bili precej odda-
Tl	«i	J 21	"	„ _ 1__ili»	••	. _ .	^
Ijeni in razdrobljeni, tako da bi lahko v miru privozila na cilj v glavnini.
Med amaterji pa je Petelin nastopal v Sacileju na 83 km dolgi progi po mestnih ulicah. Kolesarji so morali pot prevoziti petdesetkrat, vozili pa so z izrednim ritmom, tako da je bila končna hitrost kar 42,931 km na uro. Zmagal je kolesar Caneve D’Agaro, ki je prispel na cilj z nekaj metri prednosti, Petelin pa se je uvrstil na osmo mesto, medtem ko je večina kolesarjev prispela z dvajsetimi sekundami zaostanka, Lonjerski kolesar se je podal v napad v štiridesetem krogu, ko se je skupno z Biasiolom odlepil od glavni ne in pri izredno visoki hitrosti ujel šesterico ubežnikov, ki so bili na begu kakih deset krogov. V zadnjih dveh krogih pa je skoraj izključno sam vlekel, potem ko so drugi obnemogli in je že vse kazalo, da jih bodo zasledovalci ujeli. Napor se mu je v zadnjih sto metrih maščeval, saj ni našel več dovolj moči za končni sprint.
Ljubezen v reprezentanci ?
Italijanska smučarska zveza ni še objavila nobenega komentarja, ki bi bil v zvezi z znanim pobegom italijanskih smučarjev iz Cervinie. Kljub temu je prišlo do ponovnega zapletljaja. Najprej so smučarji izjavili, da so zapustili znano gorsko letovišče zaradi preskromnega hotela, kjer naj bi prebivali med tekmovanjem, nato so dodali k temu še zaostrovanje odnosov med smučarji in tehničnim, komisarjem Cotellijem. Dobro obveščeni krogi pa trdijo, da ie bil nravi vzrok naglega pobega italijanskih smučarjev kritično stanje v ženski smučarski državni reprezentanci. Govori se namreč, da sta imela dva državna trenerja ljubezenske odnose z dvema smučarkama, izmed katerih je bila ena mladoletnica. Ta dejstva nai hi potrjeval tudi «pekoč» dnevnik neke mlade italijanske smučarke. Kopijo tega dnevnika va naj bi imeli tudi na sedežu italijanske smučarske zveze.
Nedvomno ie odstranitev Antonia Sperottija. ki je bil takrat trener ženske smučarske, reprezentance, povezana s temi... govoricami.
5.	Leleu (Fr.)	20.46’20"
6.	Kuhn (Švi.)	20.48'41"
7.	Nazabal (Šp.)	20.48 44”
8.	Pronk (Niz.)	20.49'Oi”
9.	Linard (Fr.)	2Q.49’32"
10.	Brzezny (Polj.)	20.50’35”
NA ATLETSKEM SREČANJU
Dober nastop Loredane Kralj
Pred nekaj dnevi so se odvijale atletske tekme, na katerih so nastopili tudi nekateri slovenski atleti.
Pozitiven rezultat je dosegel v Trstu borovec Sandi Bigatton, ki je zmagal v skoku s palico in je letvico premagal na višini 2,40 m.
Dobro sta se branili tudi Adri-jana Kuret in Patricija Prodan, ki sta skakali v daljino in zasedli, 2. in 3. mesto.
Rezultati Dečki:
skok s palico 1. Bigatton Sandi
(Bor) 2,40 m
Deklice:
skok v daljino: 2. Kuret Adrijana
(Boršt) 3,58 m; 3. Prodan Patricija (Boljunec) 2,98 m
* * *
V Gradišču pa so se med seboj pomerile pripadnice raznih deželnih športnih društev. Borove barve je na tem tekmovanju uspešno branila Loredana Kralj, ki je v metu diska zasedla prvo, v metu krogle pa drugo mesto. Disk je namreč vrgla 26 m daleč, kroglo pa 9,03 m. V obeh disciplinah je izboljšala osebni rekord.
TONE
SVETINA
STENA
]40.
Planinstvo v slovenskem kulturnem in družbenem življenju
Svetina posveča «Steno» ne samo Joži čopu, najpomembnejši osebnosti slovenskega alpinizma, temveč tudi osemdeset-letnioi planinske organizacije, nekdanjega Slovenskega planinskega društva, danes Planinske zveze Slovenije. Ker dobro pozna kulturno vsebino planinstva in ker sam poudarja njegov politični in družbeni pomen za slovenski narod, je prav, da to njegovo stališče utemeljimo, za nekatere morebiti opravičimo.
Iz poglavja o idejni vsebini planinstva vemo, da je imelo planinstvo v dobi razsvetljenstva in romantike, torej v dobi revolucionarnega vzpona meščanstva, raziskovalno, prirodoslovno, odkrivateljsko vlogo. Ni čuda, če je po preteku te pionirske, predhodniške dobe planinstvu segla ta kulturna usmerjenost in tvornost v dobo njegovega razcveta, v drugo polovico 19. stoletja in vse do danes, tako da je kulturni, znanstveni in umetniški izraz za planinstvo bistven prav tako kakor njegova fizična sestavina. Prav zaradi te združene duhovne in timóne, kulturne in športne vsebine so že sredi 19. stoletja imenovali planinstvo najimenitnejši šport moderne dobe. Tudi slovensko planinstvo je takoj ob ustanovitvi postavilo svoje kulturno in literarno ognjišče s svojim glasilom, ki izhaja vse Od 1. 1895. V njem so se poleg množice planinskih piscev ogla
šali tudi Finžgar, Gradnik, Župančič, vrsta znanstvenikov in kulturnih delavcev, publicistov in umetnikov. Nekateri so v tem glasilu prvič nastopili, avtor «Stene» je v njem objavil vrsto krajših spisov, najavljal pa tudi svoja večja dela z natisom izbranega poglavja. Tudi «Ukana», s katero se je Svetina uveljavil doma in po svetu kot le malokateri naš pisatelj, je prvič nastopila pot v Planinskem Vestniku v svet.
Za slovensko narodno gibanje ni brez pomena dejstvo, da spadajo predhodniki planinstva na Slovenskem v razsvetljenski krog, da je prav takrat, ko je ta krog razvijal svoj kulturni program, prišlo tudi do prvega vzpona na Triglav, v istem času, ko so Francozi zmogli priti na streho Evrope, Mt. Blanc.
Če je tam zdravnika dr. Paccarda vodil iskalec dragocene rude Balmat, so pri nas ranocelnika Willomdtzerja vodili na Triglav koprivniški rudarji, ki so okoli Goreljka kopali železno rudo za Zoisove fužine. Ne dolgo po prvem vzponu na Mt. Blanc že stopa na njegov vrh znanstvenik-plemič Henri Bénédict de Saussure, proti Triglavu pa nastopi pot Valentin Vodnik, mož Zoisovega kroga, z očmi pri rodoslovca, posebej geologa, če je Vodnika njegova pot proti vrhu Triglava 1. 1795 navdihnila, da je zapel odo Vršacu, svojemu Parnasu, je to v naših okoliščinah pomenilo precej več kot hvalnice Alpam, ki so jih napisaM pesniki in pisatelji velikih narodov, še bolj pomembni pa so bili impresivni verzi, ki jih je z umetniško dikcijo za vse čase kot umetniško popolnost posvetil naši gorenjski pokrajini, Vrbi in Bohinju, France Prešeren. Za njim je prišla cela vrsta pomembnih mož, ki jim je gorska pokrajina pomenila umetniški navdih v besedi, podobi in glasbi.
Med predhodniki našega planinstva ne smemo mimo Staniča, slovenskega prosvetitelja iz Kanala ob Soči. Kot alpinist je dosegel take uspehe, da ga je nemška planinska zgodovina enostavno posvojila in ga povsod še danes navaja pod imenom Stanig še po drugi svetovni vojni so v Miinchnu, središču
nemškega planinstva, njemu v spomin in čast imenovali eno od ulic tega bavarskega velemesta. Njegova dejanja v gorah so za tisti čas tako izjemna, tako velika, da so ga alpinisti večjih alpskih narodov dohiteli v hoji brez vodnika šele čez pol stoletja in več. Ni odveč poudariti, da je Stanič živel in delal kot slovenski prosvetitelj na izpostavljeni zahodni meji in da predstavlja alpinistični pojem za Karnijske Alpe tudi v italijanski planinski literaturi in zgodovini.
Naše planinstvo ima poleg vseh drugih samosvojo zgodovinsko osnovo, ki ga tesno povezuje s slovenskim narodnim gibanjem v drugi polovici 19. stoletja. V času, ko so ustanavljali planinske klube v Angliji, Švici, Avstriji, Italiji in Franciji, naše slabo razvito meščanstvo še ni imelo pogojev, da bd mimo drugih večjih, bistvenih narodnih potreb obrnilo oči tudi na dogajanja v slovenskih gorah, s katerimi mejimo na zahodu in na severu na dva neprimerno močnejša naroda. Preteči so morala še tri desetletja, da se je slovenski mali, delovni človek tudi v gorah zavedel ogroženosti slovenskega narodnega ozemlja in opozoril slovensko meščansko javnost na nacionalni pomen in vlogo planinske organizacije. In ustanovili so jo potem prav v tistih letih, ko je tudi slovensko narodno gibanje začelo dobivati močnejše oblike z ustanovitvijo obeh meščanskih strank in socialdemokratske stranke. Brez ozira na svetovni nazor in politične koncepte je slovenski človek v razvijanju Slovenskega planinskega društva videl izraz narodne volje, da dobe slovenske gore vsaj do neke mere slovenski značaj in to s slovenskimi planinskimi kočami, domovi, potmi, kažipoti in seveda slovenskimi ljudmi. To trenje s tujcem, «naše zemlje lačnim», je poteklo v mejah naših skromnih možnosti, bilo pa je žilavo, trdovratno in vztrajno in je od I. 1893 do 1. 1918 že zabeležilo vrsto prepričevalnih uspehov. Kakšna narodna manifestacija so bile, na priliko, naše «na-vkljubne» koče (Trutzhiitten), ki so nastajale že v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja v bližini kakih dvajset let starejših
nemških koč!
Premagovanju našega planinskega zamudništva ne moremo odreči zgodovinske pomembnosti. Upoštevati moramo, v kakšnih okoliščinah je bilo opravljeno. Isto velja za napore dr. Henrika Tume in drenovcev (Pavel in Jože Kunaver Badjura, Michler, Tavčar, Cerk, Brinšek idr.), ki so v desetletju pred prvo svetovno vojno s svojim delovanjem v naših gorah hoteli dohiteti tujce v premagovanju sten, v smučanju in planinski fotografiji. Visok, sikoro nedosegljiv cilj je bil pred
ra1”1!’ i ^ 80 Ne,mci in Italijani v zadnjih dveh desetletjih 19. stoletja zaznamovali izredne uspehe s pionirskimi vzponi na vrhove in v stenah. Nemci so seveda posegli tudi v naše stene, v prvi vrsti v Triglavsko, ki je zaradi svojih razsežnosti in višine znana po vsem alpskem svetu. L. 1906 je tu nastala «dolga nemška smer», ob kateri je dunajski plezalec Konig, tako je zapisano v nemškem opisu vzpona, na vrhu Triglava izjavil' «Triglav je nemška gora in bo to tudi ostal.» Nekaj let zatem je Tumova smer v vzhodnem delu stene res samo nakazala našo voljo, naj bi na svoji zemlji sami gospodarili. Sele nekaj let po prvi svetovni vojni se je dr. Klement Jug s svojo duhovno in moralno močjo lotil orjaške naloge, da «posloveni» Triglavsko in druge naše stene. Samo človek takih kvalitet je mogel to doseči, lahko rečemo, za ceno svojega življenja. Iz njegovih spisov je jasno razvidno, da je pripisoval planinstvu etičen in političen pomen. Komaj dvaindvajsetleten je začel sistematično obravnavati stene naših gora in je v dveh letih opravil prvenstvenih vzponov za celo življenje, vse pa podredil visokemu družbenemu cilju malega naroda, ki je hotel iz nezgodovinskega ljudstva vendarle postati narod in se kot narod uveljaviti tudi v alpinizmu. Ta cilj je Jug odkrito izpovedal in tudi s tem vplival na vse kasnejše plezalske rodove.
(Nadaljevanje sledi)
16. julija 1974
atletika

TRIDESETO JUGOSLOVANSKO DRŽAVNO PRVENSTVO V ZRENJANlNUi mvALNi maraton od caprija do meaplja
Osem naslovov prvaka za slovenske predstavnike Rekorden čas Rogošiča V dveh dneh tekmovanj je padel le en državni rekordna 18 milj dolgi progi
Presenetljiv skok v višino Dušana Prezlja, ki je prepustil prvo mesto mlademu Temimi šele po dodatnih skokih - Preporod v skoku s palico
ZRENJ ANIN, 15. — Včeraj se je v /.renjaninu končalo jugoslovansko arzavno prvenstvo v atletiki. Atle-,* so dosegli nekaj res dobrih re-utatov, saj so dosegli v drugem reKmovalnem dnevu med moškimi »•nire j™e Prvenstev in 1 slovenski rekord, med ženskami Prvenstev.
pa 1 rekord
, Predvidevanjih ni prišlo do vehkih pretresov. Vsi najboljši so pokazah dobro formo, izostali pa so Vrhunc dosežki, ker niso bili ivt,0- potrebni za zmage. Celotni ^Kupicek enega samega državne-sa rekorda, in v mednarodnem rne-niu tudl skromnega, bi lahko
Luciano Sušanj
®eod . tudi neuspeh. V resnici so vodilni atleti dosegli le formalne ^mage, ki pa so pokazale, da si državna reprezentanca od prihodnjih tekmovanj lahko še obeta le-Pe uspehe.
Največje presenečenje drugega ne tekmovanja je skok s palico, ezultat zmagovalca Jožeta Kolete .. -hjubljane v mednarodnem rne-‘■uu ne pomeni dosti. Skok 4,85 m Uh ie za JnSoslavijo velik pre-rat po predolgih letih zastoja, i , , terih je veteran Lešek osvajat lahke in skoraj simbolične zma-w .ekorrl Leška 4,91 m še vedno “raja, od 22-letnega Ljubljanča-
Nenad Stekič
na pa lahko pričakujemo, da ho v razmeroma kratkem času premagal to mejo in kot prvi presegel tudi 5 metrov.
Za slovensko atletiko je bil drugi dan ugoden tudi po zaslugi o-stalih predstavnikov. Nedelja je bila skoraj v celoti posvečena Sloveniji s sedmimi državnimi naslovi. Ž dodatkom prvega mesta Pap-lerjeve iz prvega dne je izkupiček osmih prvih mest za enoto boljši od lanskega.
V	Zrenjaninu so postali iz Slovenije državni prvaki Meta Papier (disk). Peter Svet (3000 m zapreke), Jože Koleta (palica). Matija Košir (troskok), Zdravko Pečar (disk), Stanka Lovše (višina), Nataša Urbančič (kopje) in Danica Urankar (800 m).
Zelo dober je predvsem rezultat Koširja, ki je dosegel nov republiški rekord. Urbančičeva je zabeležila svoj letošnji najdaljši met, U-rankarjeva pa je tokrat prisilila Vero Nikolič k popolni predaji in jo na cilju prehitela za kakih 7 metrov.
V	zveznem merilu je razmeroma dober napredek Stefanoviča in Glu-haka na 400 metrov čez ovire.
V	zaključnem delu prvega dne tekmovanja je za nemalo presenečenj poskrbel tudi skakalec v višino Dušan Preželj, Kranjčan, ki tekmuje za celjski Kladivar. Dosegel je nov osebni rekord 212 cm
in se znašel na prvem mestu skupno z mladim državnim rekorderjem Teminom (215 cm). Potrebni so bili dodatni skoki, Temin pa je bil le boljši in zmagal.
Tekmovanje je služilo tudi za izbiro državne reprezentance, ki bo nastopala na balkanskih igrah ter tudi kot prvo izbirno tekmovanje za udeležbo na evropskem prvenstvu v atletiki, ki bo septembra v Rimu.
Prvaki drugega dne:
Moški
200	m	—	Križan	21”3
800	m	—	Sušanj	1’50”6
5000 m — Medan	14’32’'G
400 m ovire — Stefanovič 51”8 3000 m zapreke — Svet 8'4”2 palica — Koleta	4,85	m
troskok — Košir	15,60	m
disk — Pečar	58,70	m
kladivo — Štiglic	66,20	m
4x400 m — Crvena zvezda
Ženske
200	m	-	Pavličič	23"9
800	m	—	Urankar	2-05”9
3000 m — Rajher	9’43”8
višina — Lovše	1,76	m
kopje — Urbančič	59,88	m
krogla — Tufegdžič	14,39	m
4x400 m — Slavonija Osijek k. b
Jelica Pavličič
Padla sta tudi rekorda pri amaterskih plavalcih in pri ženskah
NEAPELJ, 15. — Jugoslovan Veljko Rogošič je včeraj zmagal na tradicionalnem plavalnem maratonu od otoka Capri do Neaplja. S tem je osvojil že četrtič zaporedoma prvo mesto na tem izredno težavnem plavalnem tekmovanju ter je tako izenačil rekord Italijana Giulia Travaglia. Vendar je bil splitski inženir še boljši, saj je postavil letos tudi nov rekord proge. 18 milj je preplaval v 7 urah 15’2". S tem je kar za 15’45” popravil stari rekord, ki ga je dosegel prav Travaglio leta 1970. Po zmagi je Rogošič dejal, da se ni hotel preveč utruditi, ker mora prihodnji mesec nastopiti na štirih plavalnih maratonih v Kanadi. Šele v zadnji uri plavanja, ko je uvidel, da lahko postavi nov rekord proge, je napel vse moči in tudi uspel.
Izredni vremenski pogoji, mirno morje in rahel veter, ki je pihal v korist plavalcem, je omogoči! še dva druga rekorda. Prvega je postavil Egipčan Ahmed Youssef, ki je preplaval progo v 7.19’9”, kar predstavlja nov rekord amaterjev (Rogošič je namreč profesionalec). Američanka Diana Nyad pa je progo preplavala v 8.16’21”, kar je nov ženski rekord. Prejšnji naj-
.............................mm,,,,,,.,,,,,,,......................mmmm.m...........mmmm.m.m.mm.................................mm.........
Ob zaključku nogometnega trga
Izredna skromnost glavna značilnost prodaj v A ligi
Pri italijanskih prvoligaših ni prišlo do «milijardnih» nakupov, čeprav se je o tem precej govorilo
Prejšnji teden se je zaključil poletni rok za nakup in prodajo nogometašev. Značilnost letošnjega nogometnega trga je bila, v primejavi z drugimi leti, izredna «skromnost», saj ni do sedaj prišlo do prodaje nobenih «velikanov». Mnogo se je govorilo o prestopu Rive k Milanu, Bulgarellija k Interju, vendar ni bilo v tem nič realnega. Oglejmo si, ka-
. <« ' mu lv" i\
Novemu jugoslovanskemu prvaku v skoku v višino je uspelo šele v dodatnih skokih premagati slovenskega predstavnika Dušana Prezlja
Len is
Šved Bjorn Borg prvi v Baadstadu
BaaDSTAD, 15. — Mladi švedski teniški igralec Bjorn Borg je v fi-nahi mednarodnega švedskega teni-®ke8a prvenstva premagal Italijana ‘ anatto z rezultatom 3:1 (6:3, 6:0, 6:7, 6:3). Osemnajstletni švedski pr-Vak se je moral precej potruditi, ^ je strl žilav odpor Italijana.
V dvojicah se je Panatta maščeval Za poraz pri posameznikih, saj je skupaj z Bertoluccijem odpravil Šved.
Ski par Borg <* 1 2 3 4:6, 6:2, 6:4)
- Bengtsson z 2:1
SABLJANJE
GRENOBLE, 15. — V sredo se I10 pričelo v Grenoblu svetovno Prvenstvo v sabljanju, katerega se I10 udeležilo 42 držav s 520 sabljači. Glavni favoriti v posameznih disciplinah so:
Goret moški: Noel (Fr.), Kaczmarek in Dabrowski (Polj.) floret ekipno: SZ, Poljska in Francija ssbljn moški: M. A. Montano (It.), Sidiak in Nazlymov (SZ)
Pleč: Edling (švedska, Hehn (ZRN)
AVTOMOBILIZEM
PO DIRKI V WATKINS GLENU
Beltoise in Jarrier zagotovila svoji tovarni naslov prvaka
Nedeljska dirka je bila praktično samogovor francoskih vozačev
WATKINS GLEN, 15. — Francoska tovarna avtomobilov matra simca je ponovno osvojila naslov svetovnega prvaka v kategoriji avtomobilskih znamk. Z zmago Bel-toiseja in Jarriera na šesturni dirki v Watkins Glenu si je priborila tako prednost, da je ne more nihče več dohiteti.
Nedeljska dirka je bila praktično samogovor francoskih avtomobilov. Že po polurni vožnji sta Beltoise in Jarrier silovito potegnila in pustila za seboj vse tekmece. Pri tem pa moramo dodati, da sta izkoristila okvaro na avtu njunih klubskih tovarišev Larroussa in Pescarola, ki sta že zmagala v Le Mansu.
Potem, ko sta se prerinila na prvo mesto, sta Beltoise in Jarrier ohranila vodstvo vse do konca. E-dina, ki sta ju nekoliko nadlego-
vala, sta bila Andretti in Merza-rio na alfa romeu. Sredi dirke se jima je avto pokvaril, tako da sta zgubila vsakršno možnost za višjo uvrstitev.
Zmaga v Watkins Glenu je že peta zmaga francoskih avtomobilov matra simca. medtem ko je osvojil alfa romeo prvo mesto le na dirki v Monzi. Francoski avtomobili imajo tako na skupni lestvici svetovnega prvenstva avtomobilskih znamk 120 točk, alfa romeo pa le 80. Matra simca si je tako že matematično zagotovila naslov svetovnega prvaka v tej kategoriji. VRSTNI RED.
1.	Matra (Beltoise, Jarrier), ki je v šestih urah prevozila 650 milj;
2.	Porsche (Miiller, Van Lennep)
3.	Porsche (Gregg, Haywood)
4.	Porsche (Heimrat, Cook)
teri so bili glavni nakupi in prodaje pri ekipah, ki bodo v prihodnjem prvenstvu tekmovale v A ligi.
ASCOLI:	Opravil je malo naku-
pov, vsi igralci pa bi se morali kaj kmalu integrirati v ogrodje ekipe, Ojačil se je z nakupom branilca Scorse (prej je igral za Foggio), krilca Salvorija (Foggia) in napadal, ca Zandolija (Reggiana). Verjetna postava:	Perico, Legnaro, Scorsa,
Castoldi, Salvori, Macciò, Vivani, Silva, Gola, Zandoli, Campanini.
BOLOGNA: Najvažnejša nakupa sla Bellugi (Inter) in Masellj (Genoa). Emfiski, prvoligaš je med drugimi rodHl «tu# «režjserja Gregorija. Postava": Bbsbr RoversL Rimbano. Battisodo. Bellugi, Maselli, Ghetti. Mas-simelli, Savoldi, Bulgareili, Landini.
CAGLIARI: Prodal je vratarja Al-bertosija Milanu, od katerega je dobil Vecchija in Bianchija. Napad bo ojačil Novellini (Bologna). Postava: Vecchi, Valeri, Poletu, Bianchi, Nicolai, Roffi, Novellini, Nenè, Gori, Butti, Riva.
CESENA: Najuglednejša nakupa sta Rognoni (Foggia) in Rizzo (Catanzaro); Juventusu je prodala Savol-dija II. Verjetna postava: Boranga, Ammoniaci, Ceccarelli, Festa, Da-nova. Cera. Toschi, Brignani, Berta-relli. Rognoni, Orlandi.
FIORENTINA: Novi trener Rocco je prodal De Sistija (Roma), v zameno za katerega je dobil napadalca Capellinija. Toskanski klub bo tudi letos nadaljeval s politiko mladih. Postava: Superchi, Galdiolo, Roggi, Beatrice, Enzi, Della Martira, An-tognoni, Merlo, Saitutti, Guerini in Desolati.
INTER: Prvič po mnogih letih ni zapravil visokih vsot za nakupovanje. Edini važnejši nakup je vezni igralec Cerilli (Massese), medtem ko so lombardsko prestolnico zapustili Bellugi (Bologna), Burgnich in Massa (Napob). Magistrelli (Sampdoria). Postava: Vieri, Fedele, Giubertoni, O-riali, Catalani. Pacchetti, Mariani, Mazzola, Boninsegna, Scala, Moro.
JUVENTUS: Prodal je Marchettija in Mastropasquo (Atalanta), okrepil se je z nakupoma «prostega» Sciree (Atalanta) in napadalca Damianija (Vicenza). Postava: Zoff, Cuccured-du, Gentile, Furino, Spinosi, Scirea, Damiani, Causio, Anastasi, Capello, Bettega.
LAZIO: Ohranil je moštvo, ki je osvojilo letos naslov državnega prvaka. Postava: Pulici, Petrelli, Martini, Wilson, Oddi. Nanni, Carla-schelli, Re Cecconi, Chinaglia, Fru-stalupi, D’Amico.
MILAN: Opravil je največ nakupov, izmed katerih so najvažnejši Alber-tosi (Cagliari), Bet (Verona) in Cai. Ioni (Varese). Postava: Albertosi, Bet, Sabadini, Zecchini, Turone, Maldera, Bigon, BenetU, Galloni, Rivera, Chia-rugi.
NAPOLI: Okrepila ga bosta Bur-gnich v obrambi in Massa na sre dini igrišča (oba Inter). V Rampan tiju (Torino) imajo tudi dobrega vez nega igralca. Verjetna postava: Car mignani, Bruscolotti, Pogliana, Bur gnich, Vavassori, Orlandini, Rampan ti, Juliano, Clerici, Esposito. Braglia ROMA: Prodala je mnogo nogometašev, med katerimi sta najbolj poznana Domenghini (Verona) in Capellini (Fiorentina). Od toskanskega kluba je odkupila De Sistija, ki bo tako pripomogel Cordovi pri graditvi igre. Postava: Conti, Negrisolo, Rocca. Merini, Santarini, Batistom, Grazi, De Sisti, Prati. Cordova, Spadoni.
TERNANA: Ponovno bo nastopila v A ligi, zato se je znatno okrepila z nakupi Dolcija in Petrinija (Milan) ter napadalca Selvaggija (Roma). Postava: Nardin, Masiello, Ro,
sa. Gritti, Dolci, Benatti, Donati, Va-là, Garritano, Crivelli, Petrini.
TORINO: Fabbri je prodal Zecehi-nija in Buia Milanu, Rampantija Na-poliju in Fossatija Sampdorii. Izmed novih igralcev je najbolj znan San-tin (Sampdoria). Postava: Castellini, Lombardo, Callioni, Santin, Mozzini. Salvadori, Oraziani, Zaccarelli, Sala, Mascetti. Pulici.
VARESE: Ohranil je svojega dobrega napadalca Libero, od Milana pa je dobil kar štiri nogometaše: Lanzija, Tresoldija, De Vecchija in Zigfiolija1 Postava: Della Corna, Val. massoi, Zignoli, Majer, Lanzi, Borghi, Sperotto, Bonafè, Tresoldi, Marini, Libera.
VERONA: Zaradi znane «afere Giunti» bo pričela prvenstvo s tremi točkami manj na lestvici. Najvažnejši nakup je Domenghini (Roma), medtem ko je prodala Milanu branilca Beta. Postava: Giacomi, Nanni, Sirena, Busatta, Cattaneo, Mascalaito, Franzot, Domenghini, Luppi, Maddè, Žigoni.
VICENZA: Praktično je ohranila lansko ekipo, le da je Juventusu prodala Damianija, od turinskega prvoligaša pa je prevzela Savoldija II. Postava:	Bardin, Gorin, Lon-
goni, Bemi, Ferrante, Bemardis, Sormani. Savoldi II., Vitali, Faloppa. Macchi.
KOLESARSTVO
boljši čas je branila Nizozemka Judith De Nijs (8.54T4”).
Poleg tega je vseh prvih pet u-vrščenih rabilo za preplavanje proge od Caprija do Neaplja manj časa kot bivši rekorder Travaglio. Prvi Italijan je bil Mauro Castagna, ki se je s časom 7.3r49” uvrstil na odlično peto mesto.
ATLETIKA
V	disku dober met Makaroviča
V	Gradišču so v soboto popoldne priredili atletsko tekmovanje, ki je, kljub hudi vročini lepo uspelo. U-deležili so se ga tudi atleti iz Nove Gorice, bolj skromno pa je bilo predstavništvo z Reke.
Ivo Makarovič je tokrat nastopil samo v teku na 100 m in v metu diska. Na 100 m je z lahkoto zmagal s časom 11”2, v disku pa je kljub poškodbi popravil letošnji najboljši rezultat.
Zelo dober je bil tudi Jure Novak v skoku v višino. Premagal je letvico na višini 198 cm, tekma pe je bila na zelo visoki ravni. Cattaruzza iz Tržiča je dosegel 208 cm. Marangoni pa 205 cm.
Tržačan Belladonna je v skoku v daljino dosegel nekoliko manj kor se je pričakovalo, dobra pa sta bila skakalca s palico Commessatto in Barella.
Zmagovalci In boljši rezultati:
100 m — Makarovič (N. Gorica)	H "2
110 m ovire — Grandis (Udinese)	15”7
400 m — Maiorana (Libertas Videm)	50'’4
1500 m Battiston (Treviso) 3’55’’5
2.	Ortis (Lib. Videm) 3'57"8 5000 m — Masseritta (Mestre)	15’3S’’l
disk — Marangon (Ostia) 48,94 m 4. Mlakar (N. Gorica) 43,08 m
6.	Grilanc (N. Gorica) 40,00 m višina — Cattaruzza (Rieti) 208 cm
2.	Marangoni (Pordenone) 205 cm
3.	Novak (Nova Gorica) 198 cm
kopje — De Franzoni (Palmanova)	64,66	m
daljina — Belladonna (CUS Trst)	6,98	m
palica — Commessatto (Lib. Videm)	4,30	m
Veljko Rogošič po sv ojem prihodu v Neapelj
KOLESARSTVO
29. prvenstvo Jugoslavije
Levji delež zmag za sloveaske kolesarje
Zakotnik novi državni prvak - Ekipa Koga najhitrejša v vožnji na kronometer
KRALJEVO, 15. — Včeraj se je v Kraljevu zaključilo 29. kolesarsko prvenstvo Jugoslavije v cestnih vožnjah. Levji delež zmag so odnesli slovenski tekmovalci, saj so osvojili naslov državnega prvaka v vožnji posameznikov z Zakotnikom, nato prvo mesto v ekipni vožnji po zaslugi ljubljanskega kluba Rog ter še ekipno prvo mesto pri mladincih s kranjsko Savo. U-
iiiiiiiuiiiiiiuiiiuiii mil i Hlinili im mi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiii,u mili Hlinili iiniiiu,,i„i„,i,ii„ITti,„
VESLANJE
NA ISTRSKI REGATI
Uspeh veslačev h naše dežele
Največ prvih mest pa je pripadlo reškemu klubu Jadran
Krilcrij asov v Valvasoneju
VALVASONE, 15. — Več tisoč ljudi je sledilo včeraj v Valvasoneju mednarodnemu kolesarskemu tekmovanju, veljavnem za trofejo Livenza. Tekmovanja se je udeležilo mnogo znanih kolesarjev, med katerimi je bil tudi Španec Manuel Fuente. Ko-lesarji so se pomerili v treh disciplinah hitrostni vožnji, izločilni vožnji in vožnji posameznikov. Prevoziti so morali 40 krogov za skupnih 50 kilometrov.
Rezultati:
Hitrostna vožnja:	1. Reibrook, 2.
Basso, 3. Vicino
Izločilna vožnja: 1. Fabbri, 2. Fuente. 3. Peccolo
Vožnje posameznikov: 1. Francioni, 2. Poggiali. 3. Fraccaro.
IZOLA, 15. — Včeraj je bila v izolskem zalivu 19. mednarodna i-strska veslaška regata, katere se je udeležilo 18 klubov z 92 posadkami in 320 veslači.
Tekmovanja so se udeležili tudi veslači tržaških gasilcev, ki so doživeli izreden uspeh. Kar trikrat so se uvrstili na prvo mesto. Zmagali so v osmercu, dvojcu brez krmarja in četvercu s krmarjem. V četvercu s krmarjem je med mladinci zmagal čoln tržaške Saturnie tako da je odnesla naša dežela s tekmovanja kar štiri prva mesta. K temu moramo dodati še šest drugih mest in pet tretjih. Uspeh veslačev iz Furlanije Julijska krajine je bil zato res velik.
Poleg čolnov iz naše dežele so tekmovale še posadke iz Izole, Pirana, Kopra, Rovinja, Pulja, Karlovca, Ljubljane, Maribora, Bleda in z Reke.
Največ prvih mest so osvojili veslači reškega kluba Jadran. Ti so bili devetkrat prvi, štirikrat so se uvrstili na drugo in enkrat na tretje mesto.
Domačini Izole so osvojili eno prvo mesto, štiri druga in tri tretja mesta.
Uspeh veslačev tržaških gasilcev je še toliko bolj pomemben, ker bo čez teden dni v Mantovi držav-
no prvenstvo. Doseženi rezultati dokazujejo, da so Tržačani v odlični formi, to pa velja še predvsem za dvojec brez krmarja, ki ga sestavljata Fermo in Ivančič in za osmerec, Ta dva čolna sta dosegla v Izoli časa, ki sta na evropski ravni. Nekateri rezultati :
ČLANI
SKIFF: 1. Hajduk (Branik) DOUBLÉ SCULL: L Saturnia, 2. CMM
DVOJEC BREZ KRMARJA: 1. Ra-valico
DVOJEC S KRMARJEM: 1. Jadran, 2. Saturnia
ČETVEREC BREZ KRMARJA: 1. Ravalico
ČETVEREC S KRMARJEM: 1. Jadran, 2. Ravalico OSMEREC: 1. Ravalico
šla jim je le zmaga pri posameznikih med mladinci, kjer je zmagal Fumič.
V članski konkurenci je nastopilo 57 kolesarjev, ki so se morali spoprijeti na 167 km dolgi progi od Kraljeva do Kragujevca in nazaj z izredno vočino (36 stopinj). Kljub temu pa je nekaterim tekmovalcem uspelo, da so ušli iz glavnine ter si nabrali večje ali manjše prednosti. Največji naskok sta si priborila Bobovčan in Trček, ko sta 50 km pred ciljem imela kar dve minuti in pol prednosti. Toda gtav-
CEFALÙ, 15. — ženska košarkarska reprezentanca Sovjetske zveze je zmagala na mednarodnem košarkarskem turnirju v Cefalùju. V odločilni tekmi so Sovjetinje odpravile Francijo z 58:37 (32:23). Na tretje mesto se je uvrstila italijanska reprezentanca. ki je v zadnjem srečanju porazila Kanado s 56:52 (27:26).
Jugoslovanski kolesarski prvak Janez Zakotnik <
nina ju je ujela, tako dk je o zmagovalcu odločal šele končni sprint po ulicali Kraljeva, kjèr sta imela nekaj metrov prednosti Zakotnik in Valenčič, takoj za njima pa je bil Kahlina, ki je (Jpehitel Valenčiča, Zakotniku pa je s skrajnimi močmi uspelo, da je zmagal.
Rekordna pa je bila udeležba pri mladincih, kjer se je za naslov prvaka potegovalo preko sto kandidatov. Po ostri borbi je zmagal Fumič (Lok.).
V članski konkurenci je v vožnji na kronometer zmagala ekipa ljubljanskega Roga, ki je prispela na cilj kar s petimi minutami prednosti pred zastopniki kranjske Save. Zato pa so se Kranjčani izkazali v mladinski konkurenci, kjer so gladko odnesli prvo mesto.
kajak
Včeraj je bilo na reki Muri- slovensko prvenstvo v kajaku Za pionirje.
•im:
Miadiuska nogometna ekipa Vesne
KI — Oblokar. Soške elektrarne,	
Nova Gorica	
Tl — Jože Štok, Hrastnik	
T 2 — Volk Holze, Hrastnik	
K 1 — ekipno Hrastnik	
MILAN, 15. — Komisija, ki po-	
deljuje vsako leto nagrado «Che-	
vron Sportsman» in ki se je se-	
stala takoj po zaključenem sve-	
lovnem nogometnem prvenstvu v	
Miinchnu, je odločila, da	je bil
najboljši strelec na italijanskem	
nogometnem prvenstvu igralec La-	
zia Chinaglia, ki je v 30	tekmah
dosegel 24 golov,	
					 				
“BiH yjiiiK killll JUHI	IjJ
1. — 1. Cobalt	2
2. Torcello	1
2. — L Ombo	2
2. Isolano	X
3. — 1. Elastico	1
2. Dongennaro	2
4. — 1. Desiderio	2
2. Saturno	1
5. — 1. Barzache	2
2. Rodengo	X
6. — 1. Deso	1
2. Olivo dl Pila	X
KVOTE:	
12 — 9.222.693 lir	
11 -	283.700 lir	
10 -	18.300 lir	
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8	16. julija 1974
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pd oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska ^ ZTT - Trst
VČERAJ NEKAJ MINUT PRED 11. URO
EKSPLOZIJA NA POSTAJI TERMINI
Spodletel poskus ugrabitve letala na Japonskem
EN MRTEV IN ŠEST RANJENIH
Kaze, da je vzrok eksplozije uhajanje plina v kuhinji restavracije za emigrante, čeprav minerei ne izključujejo možnosti atentata ■ Grob napad policije na časnikarje
Po eksploziji v kuhinji restavracije za emigrante v rimski železniški postaji Termini
TOKIO, 15. — Spodletel poskus ugrabitve letala na Japonskem: mlad zračni gusar, ki je hotel preusmeriti v Severno Korejo DC-8 ja ponske letalske družbe s 75 potniki in 8 člani posadke, je padel v roke policiji na letališču v Nagoji, ko so mu potniki in posadka ušli.
Mladi gusar, baje pripadnik skraj-nolevičarske organizacije «rdeča armada», je preusmeril letalo med poletom iz Osake v Tokio. Pirat, ki je bil oborožen le z nožem, je zahteval osvoboditev zaprtega voditelja «rdeče armade» in gorivo za polet v Severno Korejo. Ko so oblasti zavrnile zahtevi, je ukazal pilotu naj odleti v Osako. Po poti pa se je premislil in ukazal pilotu, naj pristane v Nagoji. Tu so potniki in posadka srečno ušli in roparju ni ostalo drugega kot da se vda.
Skušal je zažgati ženo
REGGIO CALABRIA, 15. — Zaradi stalnih sporov z ženo je 69-letni slepec Demetrio Musitano skušal ubil svojo 79-letno soprogo Rosario tako, da je zažgal posteljo, v kateri je ženska spala.
Zakonca sta zaradi stalnih prepirov že nekaj let spala v ločenih sobah. Ponoči je Musitano stopil v ženino sobo, polil posteljo z alkoholom in jo zažgar. ženska se je zbudila in začela kričati na pomoč. Na srečo so jo slišali sosedi, ki so podrli vrata in priskočili priletnima zakoncema na pomoč. Za Rosario Musitano so si zdravniki pridržali prognozo zaradi opeklin po vsem telesu, njen soprog pa bo o-kreval v 40 dneh.
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit
PO ZADNJIH DOGODKIH NA BLIŽNJEM VZHODU
Palestinci, Izrael in Jordanija v ospredju reševanja krize
V zahodnih krogih predlagajo ustanovitev palestinske države na zahodnem delu reke Jordan
KAIRO, 15. — Egiptovski zuna-iji minister Ismail Fahmi bo od-sotoval v Washington v začetku prihodnjega avgusta, kjer se bo pogovarjal z ameriškim državnim ;ajnikom Henry jem Kissingerjem. ^est je sporočil danes egiptovski predsednik Sadat na pogovoru s iasnikarji, potem ko se je več kot ;no uro pogovarjal z ameriškim za-dadnim ministrom Williamom Si-nonom.
Na drugi strani sporočajo, da je roditelj organizacije za osvoboditev Palestine Jaser Arafat odpotoval v Saudsko Arabijo, kjer se bo pogajal s tamkajšnjimi oblastmi glede ureditve vprašanj, ki zadevajo palestinsko osvobodilno gibanje.
Izraelski ministrski predsednik Rabin pa je s svoje strani izjavil, da ne vidi nobene možnosti za pogajanja med Izraelom ter organizacijo za osvoboditev Palestine, pa četudi bi delegacija te organizacije bila navzoča na ženevskih mirovnih pogajanjih.
Na kraju naj še omenimo, da je libijski predsednik Gedafi izjavil, da ne obstajajo praktične možnosti za ureditev palestinskega vprašanja, ker so arabske države prekinile oboroženi boj proti Izraelu.
Vse kaže, da sedaj osnovna vprašanja glede ureditve spora na Bližnjem vzhodu nihajo okoli treh pro-
tagonistov: Izraelci, Palestinci ter Jordanci.
V Egiptu prevladuje mnenje, da je treba rešiti čimprej vsa vprašanja, ki zadevajo odnose z Izraelci ter se potem z največ jo vnemo posvetiti reševanju gospodarskih vprašanj. V tej luči je treba gledati tudi obisk ameriškega zakladnega ministra Simona po vrhunskih srečanjih Nixona s predsednikom Sadatom. Izraelci s svoje strani pravijo, kot smo že dejali, da se s Palestinci ne bodo pogovarjali. Vprašanje zase je jordanska kraljevina. V nekaterih krogih, predvsem v zahodnih, prevladuje mnenje, da bi bilo treba prisiliti Jordanijo, da odstopi ozemlje na zahodnem delu reke Jordana novi državni tvorbi, to je palestinski državi, ki bi jo bilo treba sicer šele ustanoviti. Izraelci ne sprejemajo teh zahtev, ker ozemlja nočejo zapustiti, obstajajo pa tudi težave glede privolitve jordanske kraljevine za ustanovitev take državne tvorbe. Na vsak način je pomembno dejstvo, da se je kolikor toliko že ustalilo neko stališče, ki naj bi dopuščalo ustanovitev palestinske države na nekem določenem ozemlju.
Arabcem se mudi, Izraelci čakajo na morebitne predloge, 7DA in Sovjetska zveza pa sta zelo previdni ter nočeta izzvati dogodkov,
V NEDELJO ZJUTRAJ V 0TRANTSKEM PRELIVU
Trčenje med panamsko in jugoslovansko ladjo
Gosta megla vzrok nesreče ■ Jugoslovanska ladja se je potopila nekaj ur po trčenju - Nobene človeške žrtve
RIM, 15. — Močna eksplozija je davi nekaj minut pred 11. uro povzročila veliko preplaha na rimski železniški postaji Termini, kjer je promet zlasti v teh dneh zelo intenziven. Eksplozija je terjala eno smrtno žrtev, 70-letno kuharico restavracije za emigrante Ines Galvani. Množica ljudi, ki je začela iz strahu pred nadaljnjimi eksplozijami brezglavo bežati, je pomendrala šest žeask, ki se bodo morale nekaj časa zdraviti v bolnišnici zaradi podplutb in prask po vsem telesu.
Do eksplozije je prišlo v kletnih prostorih postaje ravno pod peronom številka 22, kjer je restavracija za emigrante. Po ugotovitvah gasilcev in minercev, ki so prišli nemudoma na postajo, kaže, da je vzrok eksplozije uhajanje plina v kuhinji restavracije za zdomce. Čeprav doslej preiskovalci niso odkrili ničesar, kar bi potrjevalo domnevo bombnega atentata, ne izključujejo te možnosti. Dokončni odgovor, na vprašanje, kaj je bilo vzrok močne eksplozije, bodo izvedenci lahko dali čez dan ali dva, ko bodo opravljeni laboratorijski pregledi vzorcev pregorelega materiala.
Polkovnik Corona, načelnik urada za razstrelivo pri vrhovnem topniškem poveljstvu, je izjavil, da po prvih pregledih je domneva, da je eksplozija posledica uhajanja plina, najbolj verjetna. «Na izključujemo pa nobene možnosti. Dokončni odgovor bodo dali laboratorijski pregledi vzorcev, ki smo jih zbrali,» je poudaril častnik.
Pozornost minercev je vzbudila posoda aluminita, ki bi bila lahko tudi le kuhinjski pripomoček. Od kozice je ostalo le dno in delci obodne cm debele površine «kot če — je poudaril neki minerec — bi ga raznesla eksplozija peklenskega stroja, zaprta vanj.»
Po mnenju gasilcev pa je vzrok eksplozije uhajanje plina iz kuhinje restavracije za emigrante. Ognjeni zublji, ki so sledili prvi eksploziji, so povzročili eksplozijo ene od dveh jeklenk, ki sta bili v shrambi, povezani med seboj in s kuhalnikom z bakrovo cevjo.
Policijski agentje so takoj po eksploziji obkolili postajo in odredili prekinitev železniškega prometa. Postaja je začela delovati ponovno poldrugo uro pozneje a le s 14 peroni, kar je seveda povzročilo veliko gnečo potnikov, ki so čakali na odhod. š.c!e proti večeru so ponovno vzpostavili promet na vseh 22 peronih.
Domnevo, da je eksplozijo povzročil plin, potrjuje tudi pričevanje nekaterih očividcev, ki so pred treskom slišali značilen žvižg uhajajočega plina. Gasilci in policijski agentje, ki so prihiteli na postajo kmalu po eksploziji niso mogli dalj časa v klet. ker sta plin in dim napolnila hodnike. Zato so tudi truplo nesrečne Ines Calvanijeve odkrili šele nekaj ur po tragediji.
Popoldne je prišlo do neljubega incidenta med policijo in kronisti, ki so si hoteli ogledati kraj eksplozije. Zahteve kronistov so se poostrile, ko so oblasti dovolile televizijskim operaterjem. da snemajo v kletnih prostorih postaje. Z nerazumljivo odločitvijo. ki predstavlja grob napad na svobodo tiska, so prisotni predstojniki ukazali agentom, naj razžene jo časnikarje. V prerivanju so policisti porinili na tla novinarja tedni ka «Europeo» Paola Bertija, ki je po y. du Tržačan. Potolčenega časnikarja so nato odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico.
Rimsko časnikarsko združenje ie v zvezi z napadom na časnikarje in fotoreporterje na postaji Termini po sialo notranjemu ministru Tavianiju protestni telegram, v katerem obsoja ra', nanje policije. Združenje nadalje protestira zaradi nedopustnega favo riziranja televizijskih časnikarjev in operaterjev.
Podobna telegrama sta poslala združenje fotoreporterjev in izvršni svet meddeželne časnikarske zbor-
niča.
TARANTO, 15. — Pristaniško pc | veljstvo v Tarantu je danes začelo preiskavo, da bi ugotovilo vzroke trčenja med jugoslovansko ladjo «Cavtat» in panamsko «Lady Rita». Jugoslovanska ladja se je nekaj ur po trčenju potopila, ko je bila posadka že rešena.
Podatki o nesreči so za sedaj še zelo skopi, kaže vsekakor, da gre trčenje pripisati gosti megli na katero pa je luško poveljstvo iz Ta-ranta opozorilo vse ladje po radiu. Morje je bilo na srečo mirno, tako da trčenje ni terjalo človeških žrtev. Obe ladji nista bili opremljeni z radarskimi napravami za instrumentalno plovbo.
Jugoslovanska ladja «Cavtat», ki je vpisana v dubrovniški pomorski register je bila namenjena v Reko, medtem ko je panamska «Lady Rita» plula proti Avgusti na Siciliji. Ladji sta trčili okrog 4. ure zjutraj. Nos panamske ladje se je zaril v desni bok jugoslovanske ladje, v kateri je zazevala velika odprtina. Poveljnik jugoslovanske ladje, Du brovničan Niko Lučič je verjetno sprva mislil, da mu bo uspelo pri pluti do tarantskega pristanišča. Ko pa je videl, da se ladja hitro po taplja, je po radiu prosil za po-
t loč in ukazal posadki, naj se v Krca na rešilne čolne. Brodolomce je sprejela na krov panamska ladja in jih peljala do Taranta. od koder bodo danes odpotovali v Bari s trajektom «Sveti Štefan».
Preiskovalna komisija tarantskega pristaniškega poveljstva je danes zaslišala jugoslovanskega kapitana Lučiča, katerega je asistiral jugoslovanski konzul v Bariju. Poveljnika panamske ladje Carmineja Laudata iz Neaplja pa bodo zaslišali jutri, ko bo prišel v Taranto panamski konzul v Neaplju.
BARI. 15 - Troje ljudi je izgubilo /vljenje v vasi Santo Spirito pri Bariju zaradi trčenja med dvema oploma kadet. Žrtve so 70-letm Teodoro Micoli in njegova 69-letna žena Maria ter njun 78-letni prijatelj Vincenzo Giancarlo. Nesrečo je povzročil Micoli. ki se ni ustavil ko je s stranske ceste privozil no državni cesti 45-letni mornar Giovanni Stuoia, ki je ostro zavrl, a se ni mogel izoginiti trčenju Njegov kadet se je s silo zaril v levi bok Micolijevega avtomobila. Stuoia in dva prijatelja, ki sta se peljala z njim, so bili lažje ranjeni.
ki bi ju prisilili v najkrajšem času da sprejmeta hitre sklepe. A-rabci, posebno v Egiptu, so malce nezadovoljni zaradi sovjetske politike ter zato zahtevajo, da bi Moskva čimprej izrazila svoja stališča do teh vprašanj. Vse pa kaže, da so tako Sovjeti kot Ameri-kanci previdni skoraj izključno zaradi palestinskega vprašanja. Ame-rikanci se bodo verjetno pogajali v kratkem e Palestinci ter jim mogoče ponudili določene rešitve, toda levičarske palestinske organizacije že sedaj odvračajo vsakršno rešitev, ki bi pomenila priznanje izraelske države.
Čez tri ali štiri dni povratek Artiiikijia in Popoviča na Zemljo
MOSKVA, 15. — Sovjetska tiskovna agencija TASS je sporočila, da sta kozmonavta Pavel Popovič in Jurij Artiukin opravila tudi danes vrsto znanstvenih poskusov v vesoljskem laboratoriju saljut 3. Vesoljca, ki že deset dni krožita o-krog našega planeta, se bosta v kratkem (čez tri ali štiri dni) vrnila na Zemljo.
Prvič odkar sta se preselila v saljut sta Popovič in Artiukin danes pregledala vesoljsko ladjico so-juz, s katero se bosta vrnila na Zemljo. Kozmonavta sta nadalje zaključila še en ciklus zdravniško-bio-loških poskusov na svojih telesih in preučila predvsem vpliv breztež-nocti na delovanje srca in ožilja ter vzSžnost človeškega organizma za delo v breztežnostnem stanju.
Tajnik radikalcev Palmella obložuje dnevno časopisje neobjektivnosti
RIM, 15. — Tajnik LID in radikalne stranke Pannella je v zvezi z vestjo, da ga bo sprejel predsednik republike Leone, ki so jo objavili vsi listi, izjavil, da je tisk grobo prezrl politično izjavo, ki jo je ob tej priliki dalo tajništvo radikalne stranke.
Pannella, ki je skupaj z nekaterimi radikalnimi voditelji delal gladovno stavko, zaradi diskriminacij do njegove stranke, je prosil predsednika časnikarske zbornice, naj ga izključi iz zbornice. V tej zvezi je poudaril, da je zahteval izključitev, ker ni mogel dati ostavke. Dejal je tudi, da noče biti več član zbornice, v kateri le redki branijo čast demokratičnega časnikarstva. Pannella je še pribil, da odslej ne bo dajal več informacij dnevnemu časopisju.
Zračni vrtinec v Budoii pri Pordenonu
PORDENON. 15. - Močan zračni vrtinec, ki je nastal po neurju v vasi Budoia pri Pordenonu, je do besedno odtrgal z neke tovarne 250 stotov težko streho in jo zalučal na bližnjo stavbo. Žrtev ni bilo, škode pa je za okrog 20 milijonov.
Zaključena mednarodna konferenca o manjšinah
(Nadaljevanje s 1. strani)
radi vrste socialno-gospodarskih mehanizmov, pod vplivom centraliziranih sredstev obveščanja. Vse to pa je v Zapadni Evropi posledica industrijske centralizacije in kapital-stičnega izkoriščanja, ki je privedlo tudi do masovnega pojava emigracije. Zato, da se ohrani obstoječe bogastvo, ki ga predstavljajo manjšine, je treba, da se evropska kultura bori proti izkoriščanju za demokratično šolo in za socialno ureditev, ki bo pospeševala avtonomije ter pravico do svobode za vse posameznike.
Profesor Tuissant Hočevar iz u-niverze v New Orleansu (ZDA) je podal zaključno poročilo o delu komisije, ki je preučevala družbene in gospodarske aspekte manjšinskega vprašanja, H ga je sestavil s sodelovanjem prof. Vladimirja Klemenčiča.
V samem začetku je ugotovil, da ima odprta meja izreden pomen za slovensko manjšino v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, kjer je taka meja lahko dejavnik družbenega in gospodarskega razvoja, lahko pa nepredvideni zapleti vplivajo nanje tudi v drugačnem smislu.
Zaradi poprejšnjih preganjanj in diskriminacij, kakor tudi zaradi nezadovoljstva manjšin je problematično njihovo preštevanje, kar pomeni, da je njihovo ugotavljanje možno samo s pomočjo posrednih metod.
Prof. Hočevar je nadalje ugotovil, da je v diskusiji prišlo do izraza, kako marsikdaj sovpada lokacija
Tuissant Hočevar
manjšine z nerazvitostjo oztemlja, kjer živijo, kar je posledica centraliziranih pojavov industrijskega razvoja nacionalnih držav. Ta nerazvitost je tudi posledica vpliva večinske skupnosti in nezadostne vloge manjšine v odločujočih organizmih.
Urbanizacija podeželja je v 19. stoletju brisala narodne razlike, na Sredozemlju pa so protislovja gospodarskega razvoja ustvarjala le rezerve delovne sile. Prehod k storitvenemu sektorju gospodarstva pa je jezikovno pogojeval (in pogojuje) etnične sheme obnašanja in potrošništva. Usluge in storitve so namreč jezikovno pogojene, v sodobni družbi pa je povpraševanje po njih, tudi med narodnimi manjšinami, kjer jim kontrola proizvodnih mehanizmov v rokah večine ali monopolističnih zasebnih skupin ni najbolj naklonjena. Živo občutena je potreba po vodilnem in tehnično pripravljenem osebju iz vrst manjši ne, večine pa marsikdaj storitve pogojujejo manjšini v škodo, kot je primer Koroške pri združevanju ob-
ttiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiimmiiiiiiimiiiiiiiHi
Umrl je glavni urednik lista «Combat»
PARIZ, 15. — V francoski prestolnici je včeraj v 77. letu starosti umrl založnik in glavni urednik znanega lista «Combat» Henry Smadja.
Smadja se je rodil v Oranu leta 1897 in je diplomiral na medicinski fakulteti v Parizu. Kmalu po diplomi pa se je posvetil časnikarstvu in je začel izdajati listi «La Presse». Leta 1945 je postal glavni urednik in založnik lista «Combat», ki je občasno izhajal že med nemško okupacijo.
Vse kaže, da tudi list ne bo preživel smrti svojega glavnega urednika zaradi finančnih težav in nasprotij med uredniki.
Na začasni svobodi oče ki je zadušil
■ ii*	v
MILAN, 15. — Milanski preiskovalni sodnik dr. Tucci je izpustil na začasno svobodo 36-letnega Antonia Borghera, obtoženega umora, ker je 17. aprila letos zadušil 5 dni staro hčerko, ki se je rodila pohabljena.
Kot je znano se je Borghero odločil, da umori hčerko, ko je zvedel, da se je rodila pohabljena in da ji zdravniki ne bodo mogli pomagati k okrevanju. Obupan se je mladi oče ponoči odpravil na ulico. O-troka je zavil v odejo in mu zamašil usta in nosnici z robcem, da se je zadušil. Takoj nato se je javil na komisariatu javne varnosti in povedal, kaj je naredil.
Sodni zdravnik je z obdukcijo u-gotovil, da je bil otrok zares pohabljen. Zato je preiskovalni sodnik izpustil Borghera na svo^ -^n, tudi ker so psihiatri ii«of'"'ili, da ni socialno nevaren človek.
činskih uprav in šolskih zavodov.
Odgovor na potrebe manjšin v tem sektorju daje Jugoslavija s potenciranjem samostojnosti in samouprave narodnih skupnosti.
Industrijski razvoj, ki ga manjšina ne nadzoruje, vodi k hudim protislovjem — izkoriščanje ozemlja, razlaščanje, špekulativni pritiski, izpraznjevanje goratih predelov.
V Trstu je razlaščanje osušilo potenciale slovenske narodne manjšine, ki ni bila soudeležena niti pri samem postopku razlaščanja. Tudi pri načrtovanju industrijskega razvoja ni bil upoštevan ambientalni vpliv na pojave asimilacije manjšin, enako pri načrtovanju velikih infrastruktur.
Po mnenju prof. Hočevarja bi morali industrijsko načrtovanje usklajevati na širšem prostoru, v našem primeru Furlanije - Julijs-
ke krajine. Koroške in Slovenije. Manjšina pa bi morala biti soudeležena vsaj pri vodenju javnih storitev in uslug.
Struktura zaposlenosti dokazuje, na Tržaškem, «podzaposlenost» Slovencev glede na sposobnosti. V ta namen je treba izpopolniti šolski sistem ter odpirati zaposlovanju manj-šincev tudi aparate javne uprave.
Za zaključek je prof. Hočevat svetoval tržaškim javnim oblastem, naj razmišljajo o nekaterih nujnih ukrepih, saj so doslej razvijale družbeno in gospodarsko strukturo mimo interesov manjšine. Potrebna je prisotnost Slovencev pri koordiniranju pobud, ki jih neposredno ali posredno zadevajo. Kajti v nasprotnem primeru bo industrijski razvoj, že od samega začetka, imel negativne posledice na manjšino
Ne gre pozabiti, je zaključil svoja izvajanja, da je Furlanija - Julijska krajina morda edinstveno področje v Evropi glede na etnična razmerja in splet interesov. Zato je lahko, danes in tudi v bodoče, zgled za ves svet, če bo znala uskladiti modele sožitja do skrajnih posledic.
V tretji komisiji je podal poročilo prof. Pizzorusso, ki je ugotovil, da
obstajajo težave pravno-ustavne zaščite, ki so povezane s terminologijo in določitvijo pojma manjšine. Obstajajo različni instrumenti pravne zaščite in to na ravni mednarodne zaščite, kot tudi pravne norme notranjega značaja. Glede mednarodne zaščite obstajajo splošne norme, ki izhajajo iz načel OZN in norme, ki temelje na dvostranskih pogodbah.
Poročilo zaključuje, da so vse te zaščitne norme lahko samo izvajanje načela enakosti, ki pa ne zahteva samo enako rtVhàrije temveč tudi različno prilagojeno zaščito v različnih okoliščinah, ali ua istočasno tudi instrumenti zaščite skupnosti, tako da se zagotovi čim večja možna zaščita za skupnosti, v katerih prihaja do izraza človeška oseb-
nost.
Zahteve vseh
slovenskih
predstavnikov
(Nadaljevanje s 1. strani) * 2 3
narodnostne skupnosti kot celote: na primer prepoved uporabe slovenskega jezika na sodiščih in drugih javnih ustanovah, zakon in u-krepe o raznarodovanju slovenskih priimkov, zakon in ukrepe o italia-nizaciji krajev.
2.	Sprejetje pozitivnih norm, s katerimi se mora vsestransko urediti položaj slovenske narodnostne skupnosti in s tem omogočiti njen nemoten razvoj. Med drugim je treba urediti naslednja vprašanja: zagotoviti pravico predšolske vzgoje in šolanje v materinem jeziku za Slovence v vseh treh pokrajinah Furlanije - Julijske krajine, kjer živijo v šolah vseh stopenj in vrst do univerze, ustanoviti posebne stolice in raziskovalne centre na tržaški univerzi, zagotoviti prisotnost funkcionarjev in nameščencev slovenske narodnosti v šolskih, u-pravnih in drugih organih vseh stopenj, zagotoviti pravico do ustne in pismene uporabe slovenskega jezika v izvoljenih organih, javnih uradih in na sodiščih, zagotoviti etnične, zgodovinske in ambientalne značilnosti krajev, kjer prebivamo Slovenci, ustavitev razlaščanja zemlje, ki je last slovenskega prebivalstva, ker povzroča gospodarsko in narodnostno škodo Slovencem in ker spreminja etnični značaj ozemlja, oskrbeti javne napise v slovenskem jeziku in slovensko poimenovanje krajev ter ulic, zagotoviti pravično zastopstvo Slovencev v javnih službah in na sodiščih ter v javnopravnih ustanovah, organizacijah in komisijah, zagotoviti ustrezno podporo tudi slovenskim kulturnim, prosvetnim, športnim, rekreacijskim, podpornim in drugim ustanovam, poenostavljen postopek za pridobitev izvirnega priimka in imena, slovenski televizijski program ter povrnitev škode Slovencem, ki so bili preganjani v času fašizma, zagotoviti izredno pomoč slovenskim gospodarskim pobudam in priznanje slovenskim denarnim zavodom najmanj takih pravic, kakršne imajo drugi podobni zavodi, kot nadomestilo za škodo, ki jo je z nasilnim uničenjem slovenskih gospodarskih ustanov in zavodov povzročil fašizem.
3.	Država, avtonomna dežela v soglasju z državo in krajevne u-stanove vseh vrst in stopenj naj oskrbijo uresničenje zahtev, ki so navedene pod točko 2 in vseh drugih, ki zadevalo slovensko na rodnost no skupnost.
4.	V vseh fazah priprav in uresničevanja zgoraj navedenih zahtev mora biti slovenska narodnostna skupnost aktivno prisotna. V ta namen morajo biti konzultirana politična, upravna, gospodarska, družbena in kulturna predstavništva slovenske narodnostne skupnosti in mora biti njihovo mnenje ustrezno upoštevano
5.	Potrebna je takojšnja razprava o zakonskih osnutkih, ki so predloženi parlamentu in deželnemu zboru za razrešitev vprašanj slovenske narodnostne skupnosti.
Podobne zahteve smo Slovenci že naslovili v pismu z dne 3. decembra 1970 takratnemu predsedniku vlade E. Colomba, ki naslednje leto sprejeti slovenski delegaciji ni dal zadovoljivih zagotovil, pa še tiste, ki jih je dal. niso bila vsa uresničena. Izražamo prepričanje, da bo ta konferenca dala odločilno vzpodbudo za sprejetje in skorajšnjo uresničitev naših zahtev.
Spoštovani gospod predsednik, prosimo Vas, da z vsebino tega pisma seznanite vse merodajne faktorje in sicer: predsednika ministrskega sveta, predsednika senata. predsednika poslanske zbornice, predsednika parlamentarnih skupin poslanske zbornice in senata, predsednika deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine, predsednika deželnega odbora in načelnike svetovalskih skupin deželnega sveta Furlanije . Julijske krajine in da tudi Vi, gospod predsednik, podprete naše zahteve.
Govor
predsednika
Zanettlja
(Nadaljevanje s 1. strani)
dlje v poglobitvi teh vprašanj in potrdila potrebo po priznanju njihovega obstoja, pa čeprav na razčlenjen način, v skladu s posameznimi zgodovinskimi in praktičnimi situacijami znotraj državnih skupnosti. To je prišlo na dan na osnovi izraženih moralnih in političnih zahtev po sprejemu in priznanju obstoja manjšin ne kot breme, ki ga težko prenašamo, ampak kot avtentično razširitev kolektivnega in ljudskega bogastva.
Slišali smo tudi vplivne glasove, ki so poudarili možnost, da bi globoko spoznavanje tako živih in često tako trpečih realnosti, pripomoglo k ustvarjanju novega modela omikanega in demokratičnega sožitja v skladu z resničnimi individualnimi in kolektivnimi potrebami človeka. Kot tak je problem manjšin merilo notranje demokracije posameznih držav ter jih sili v nenehno revidiranje lastnih modelov sožitja in razvoja. Ne da bi spregledali še druge napotke, ki smo jih o-menili, je najbolj pozitivni moment nedvomno v še aktualno operativnih izkustvih in v napotkih za bodočo konkretno obvezo v prid valorizaciji krajevnih in deželnih avtonomij. To je mogoče v okviru zrele in zavestne deželne politike, ki jo vsi želimo, saj lahko onemogoča in popravlja najbolj nevarne hegemonistič-ne in zatiralne težnje mehanizmov produkcije in potrošništva, ki danes pomenijo na svetovni ravni najbolj razširjen napad na bogastvo svobode in omike manjšin. in ne samo manjšin.
Da bi to uresničili, je potrebna mobilizacija vseh omikanih, družbenih in kulturnih sil, predvsem pa je potrebna zavest prvenstveno političnega pomena odgovornosti strank, kot tudi predstavnikov manjšin. Te manjšine, katerim smo posvetili konferenco in našo angažiranost, se morajo vedno bolj zavedati lastne akcijske sposobnosti, pa čeprav ob raznolikosti njihovih identitet in zahtev, ki jih izražajo. Ni slučajno, da je konferenca poudarila pomen uporabe sredstev množičnega obveščanja, ki je danes postavljen kot načelna politična zahteva, jutri pa, upajmo, kot svobodno in zavestno izvajanje odgovornosti do lastne skupnosti in do drugih.
Še najvažnejša pa je ponovna potrditev nujnosti srečanja med zahtevami, željami in stremljenji manjšinskih skupnosti in velikimi političnimi in ljudskimi gibanji, ki omogočajo demokratični napredek in nudijo politični prostor za pobude in posege.
Jasno je, da so manjšinske situacije različne med sabo in neponovljive v različnih zgodovinskih in družbenih kontekstih, saj so tudi drugačne zahteve in izbire manjšin, ki izvirajo iz njihovih jezikovnih, etničnih ali narodnostnih značilnosti. Prav tako je gotovo, da obstajajo različni pravnoustavni sistemi, v katerih manjšine živijo in se razvijajo v medsebojnem dialektičnem primerjanju in ob spoštovanju demokratične igre. Za nacionalne manjšine je treba zajamčiti povezavo z matično domovino ob korektnem spoštovanju suverenosti, nevmešavanja in ozemeljske nedotakljivosti posameznih držav.
Te manjšine opravljajo posebno funkcijo v okviru mednarodnega sodelovanja, še posebno v obmejnih področjih. V tem smislu so te manjšine globoko vključene v ravnovesje med državami in v splošno mednarodno ravno težje, lahko pa delujejo samo. če so svobodne, zajamčene in valorizirane v izvajanju lastnih pravic in lastnega kulturnega, omi-
kanega in gospodarskega poslanstva, poleg tega pa lojalno prisotne v državni skupnosti, v kateri živijo.
Prav v luči teh načel, ki jih je omenil tudi Dimče Belovski v svojem pozdravu ob odprtju konference, je treba gledati na razvoj dvostranskih odnosov med i-talijansko republiko in SFR Jugoslavijo. K napredku teh odnosov je prav gotovo prispevala tudi konferenca ter, v tem okviru, široka in svobodna udeležba slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini in italijanske v Sloveniji in Hrvaški, kot tudi skupna obveza vseh italijanskih demokratičnih in političnih sil za rešitev problema popolne zaščite manjšine, tudi ob upoštevanju zahtev Slovencev vseh svetovnih nazorov, ki so mi bile osebno zaupane.
Ta vprašanja, ki so direktno povezana z našo odgovornostjo pobudnikov konference, sem omenil ne zato, da bi jim dali absolutno in univerzalno vrednost, pač pa ker se z reševaniem teh problemov prispeva tudi k utrditvi odprte meje, in to tudi v luči evropske varnosti, za katero želimo, da bi bila pozitivno in v kratkem času sankcionirana.
Vsega tega ne bo mogoče u-resničiti, v naši deželi in v drugih delih Evrope, brez naporov in politične zrelosti, glede na različnost in zapletenost problemov. Položaj v Evropi terja od vseh, in v prvi vrsti od držav, široko politično daljnovidnost, ki bo lahko dala pozitivne sadove tako znotraj posameznih držav kot tudi v sklopu mednarodnega sodelovanja.
Če pa poglavitna odgovornost za uresničitev teh ciljev pripada državam, se morajo po drugi strani tudi manjšine odzvati temu pozivu. Zato predlagamo, da bi v zvezi s tem, kar smo pozitivnega zgradili v teh dneh (in tega je veliko), ohranili in pospeševali povezave in medsebojne informacije med manjšinskimi skupnostmi, ter med njimi in političnimi « kulturnimi zastopniki. ki so sem prinesli svoja iskrena pričevanja, svojo aktivno angažiranost in voljo, da bi u-stvarili nekaj novega.
S tem želimo ponovno potrditi solidarnost, ki ni slučajna, niti ne sama po sebi umevna, amoak za katero smo se potegovali z našimi prizadevanji za zgodovinsko in politično posredovanje v sedanii evronski stvarnosti.
Po teh plodnih dneh Trst je in ostaja razpoložljiv.
Mi se pred vami vsemi obvezujemo, da bomo našli najbolj u-strezne oblike, da bi to skupno delo ne bilo razpršeno, amoak da bi imelo v bodočnosti svojo konkretno obliko: obvezujemo se, da bodo z moralnim prestižem in s politično vplivnostjo prve mednarodne konference o manišinah čimnrei seznanieni mednarodni organizmi in vlade, ki se udele-žuieio meddržavnih konferenc z namenom, da najdeio nov ustroi, od katerega sta odvisna varnost in mir v Evropi.
Dimče Belovski o mednarodni konferenci o manjšinah v Trstu
Vodja jugoslovanske delegacije, ki se je udeležila mednarodne konference o manjšinah v Trstu, Dimče Belovski je o tem srečanju dejal: «Izreči moramo priznanje predsedniku tržaške pokrajine in konference prof. Zanettiju in predstavnikom političnih strank tržaške pokrajine ter slovenske manjšine v tej pokrajini za pobudo in pripravo mednarodne konference. Jugoslovanski u-deleženci so od vsega začetka veliko pomagali pri pripravah konference in bili tudi člani pripravljalnega odbora. Še zlasti moramo opozoriti na dvoje: da je to prva mednarodna konferenca o manjšinah po drugi svetovni vojni, ki so se je udeležili predstavniki manjšin, in da je to prva mednarodna konferenca, na kateri so predstavniki slovenske manjšine v Italiji tako odkrito in obširno govorili o svojih problemih, ki zadevajo njihov položaj in pravice. Predstavniki slovenske manjšine v Italiji so prijetno presenetili z izredno plodnimi razpravami in še zlasti s svojim pismom, ki so ga predložili konferenci.
Poleg tega, da je konferenca seznanila svetovno javnost s temi problemi, pa bo njen dragoceni pomen v praktičnem reševanju mnogih še odprtih vprašanj, ki se nanašajo na zaščito in uveljavljanje pravic manjšine na tem območju. Konferenca je hkrati opozorila, da je treba dosledno uresničevati obveznosti iz mednarodnih sporazumov, in poudarila, da sta nepriznavanje manjšin v katerikoli državi ter politika diskriminacije v nasprotju z ustanovno listino OZN. Ob tej priložnosti se je govorilo o uspehih jugoslovanske teorije in prakse pri uresničevanju politike o nacionalni enakopravnosti narodnosti v Jugoslaviji. Na tej konferenci ni bilo slišati niti ene same kritične pripombe na račun jugoslovanskih izkušenj in prakse.
Na koncu je Belovski dejal, da smo zadovoljni z uspehom tržaške konference in da moramo pri tem opozoriti na delež jugoslovanskih znanstvenih ter javnih delavcev in da si želimo, da bi sodelovanje italijanskih in jugoslovanskih predstavnikov pripomoglo k poglabljanju stikov med državama.