Danilo Sbrizaj, predsednik SO Ljubljana - Šiška Proračun pred vrati NEPRIJETNO je, da še niti konec januarja občine nima-mo precizneje določenih vi-rov svojih dohodkov za leto 1968. Ker pa je skrajni rok za sprejem vseh ustreznih ob-činskih odlokov 2. februar, je za sestavo predloga prora-čuna za letošnje leto na voljo le malo časa. Javno razpravo o predlogih za občinski pro-račun kakor tudi za prora-čun mestnega sveta, bo zato mogoče organizirati šele v za-četku marca. Te ugotovitve lahko upra-vičeno vzbujajo negodovanje občanov. Odkrito moramo povedati, da je krivec teh za-kasnitev zvezna administraci-ja, ki se je ponovno prosla-vila s tem, da je zvezni skup-ščini predložila obsežen »pa-ket« raznih finančnih in eko-nomskih predpisov v hiter postopek šele tik pred kon-cem leta 1967. Ne glede na to, da taka metoda na področju obliko-vanja in uporabe sredstev za splošne in družbene potrebe nima dosti skupnega z nače-li smotrnega gospodarjenja in zato tudi ne z našo gospo-darsko in družbeno reformo, pa so omenjeni zvezni ukre-pi povzročili še dodatne te-žave z limitiranjem skupne prispevne stopnje iz osebnega dohodka iz delovnega razmer-ja za republike na 26 odstot-kov. O nevzdržnosti tega li-mita je bilo že dosti poveda-nega tako iz gospodarskih ka-kor tudi iz političnih razlo-gov. Iskanje drugačnih reši-tev v naši republiki pa je še povečalo časovno stisko za pripravo proračunov za letoš-nje leto. Sama vsebina strukture proračuna občine Ljubljana-Siška se tudi letos ne bo bi-stveno spremenila. Na razpo-lago bodo: • prispevek iz osebnega do- hodka iz delovnega raz- merja, • drugi prispevki (davki in takse), • novi viri dohodkov, ki so jih konec minulega leta uveljavili zvezni predpisi. Ker je za proračun naši ob-čini najvažnejši vir dohodkov prispevek iz osebnega dohod-ka iz delovnega razmerja, nas predvsem zanima, kakšna pri-spevna stopnja bo zanj pred-pisana. Predlog izvršnega sve-ta skupščine SR Slovenije je, da se uveljavi 27,5 odstotna prispevna stopnja v Sloveniji in s tem bi bil prekoračen li-mit, ki ga je sprejela zvezna skupščinna na decembrskem zasedanju. Taka stopnja pomeni for-malno povečanje obremeni-tve delovnih organizacij za 0,5 odstotka. Ce pa upošteva-mo, da je pretežni del gospo-darskih organizacij dajal v preteklem letu približno en odstotek od osebnega dohod-ka kot prostovoljni prispevek za srednje strokovne šole, predlagana stopnja ne pome-ni dejanskega povečanja ob-remenitve našega gospodar-stva. Še važnejše je vprašanje, s kolikšnim delom te stopnje bo razpolagal občinski pro-račun. Lani, ko je bila pri-spevna stopnja iz osebnega dohodka iz delovnega raz-merja v SR Sloveniji 27 od-stotkov, je bilo določeno (v okviru te stopnje): za občin-ske proračune 5,2 odstotka, za republiški proračun 2,8 odstotka. Se pravi skupno za proračunske potrebe 8 od-stotkov. Ceprav bi morali vztrajati pri načelu, naj ne bi noben koristnik sredstev, ki so na-menjena socialnemu in zdrav-stvenemu varstvu, izobraže-vanju in proračunu, prekora-čil lanskoletne stopnje pora-be za višji odstotek kot zna-ša minimalno povečanje druž-benega proizvoda (to je od 7 do 9 odstotkov), bo v letu 1968 le treba spremeniti do-sedanjo porazdelitev prora- čunskih sredstev znotraj 27,5 odstotne prispevne obvezno-sti, nadalje odpraviti zaostan-ke na področju pokojninske-ga zavarovanja in vključiti strokovno šolstvo v sistem rednega financiranja. Zato je predvideno, da se delež za socialno zavarovanje poveča od dosedanjih 19 odstotkov na 19,52 odstotka, razen tega naj bi na novo uvedli 0,56 od-stotka od prispevne stopnje za srednje strokovno šolstvo in enak odstotek kot dopol-nilna sredstva temeljnim iz-obraževalnim skupnostim, itd. Iz teh podatkov je razvid-no, da obstaja za občinske proračune, vključno s sred-slvi za temeljne izobraževal-ne skupnosti ter za republi-ški proračun, vključno tudi s sredstvi za redno dejavnost republiške izobraževalne skupnosti, samo 6,86 odstot-ka, namesto 8 odstotkov, kot jih je bilo lani. Pri tem je predvideno, da naj bbčine razpolagajo s 4,48 odstotka prispevne stopnje, republika pa z 2,02 odstotka. To je za občine sorazmerno ugodnej-še razmerje v odnosu do re-publike. Lansko razmerje v teh odnosih je narnreč bilo: republika-občina 35—65, letos je predvideno 30:70! Lani je imela naša občina pri stopnji 5,2 odstotka iz osebnega dohodka iz delov-nega razmerja skupno 23,785.492 N-dinarjev dohod-kov, za letos je predvideno pri stopnji 4,48 odstotka in pri osem odstotnem poveča-nju osebnih dohodkov skup-no 23,909.905 N-dinarjev do-hodkov. Z drugimi besedami: gre le za povečanje v višini 124.413 N-dinarjev ali za 0,53 odstotkov več od realizacije v letu 1967. Če hočemo doseči vsaj za toliko večje prora-čunske dohodke, kakor pred- videvamo rast družbenega proizvoda (scdem do devet odstotkov), je treba iskati možnosti za povečanje prora-čunskih dohodkov drugod: v boljši izterjavi ter v večji do-siednosti pri obremenitvi ob-čanov med našo občino in so-sednjimi občinami. Zato ča-kamo na sprejem republiške-ga zakona o spremembah in tiopolnitvah zakona o prispev-kih in davkih občanov, ki bo vseboval predvsem: možnost uvedbe posebne stopnje za prispevke iz osebnega dohod-ka upokojencev in honorar-nih zaposlitev ter možnost iz-ločitve posameznikov, to je tistih, ki opravljajo storitve-no obrt, iz pavšala ter mož-nost prehoda obdavčitev po dejanskem dohodku. Ceprav pri proračunskih dohodkih od kmetijske de-javnosti in iz osebnega do-hodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ne gre v naši občini za pomemb-nejša proračunska sredstva, je treba tudi v tej smeri pri-čakovati širše zajemanje do-hodkov v skladu z ugodnej-šimi tržnimi pogoji in glede na uskladitev davčne obre-menitve med občinami. Od-praviti bo treba pomanjklji-vosti v tovrstnem postopku in dosledneje ugotavljati do-hodek posameznikov, ki mar-sikdaj nenadzorovano boga-tijo. Zaostriti bo treba tudi vodenje evidence za zavezan-ce po dejanskem dohodku. Tako bo dosežen materialni in tudi sorazmerno večji mo-ralno politični učinek, ko se bo občane pritegnilo k ena-komernemu prispevanju za boljše zagotavljanje splošno družbenih potreb. Treba bo tudi planirati po-rabo proračunskih dohodkov. V smsilu določil zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in iz-obraževanja v SR Sloveniji bodo občine s posebnim pred-pisom dolžne izdvojiti v ko-rist temeljnih izobraževalnih skupnosti najmanj toliko de-narja, kot so ga v ta namen porabile lani, seveda poveča-no procentualno najmanj za toliko, kot bo znašalo sploš-no povečanje proračunskih dohodkov občine za leto 1968. Kar pa bo ostalo denarja, bo šlo za kritje potreb do-sedanjih koristnikov občin-skega proračuna in novih ob-veznosti, predvsem za orga-nizacijo civilne zaščite prebi-valstva, za stanovanja bor-cev, za razširjeno dejavnost sodišč in javnega tožilstva ter za investicije, namenjene os-novnim šolam in otroškemu varstvu. Gibanje družbenega proizvoda pa bo edino merilo in regulator pri trdem delu za usklajevanje številnih že-Ija ter dejanskih možnosti.