DARKO CAFUTA 
DODATEK K ZGODOVINI LOŠKE PAPIRNICE 
V članku Loška papirnica1 sem omenil, da za hišo, v kateri je delovala 
papirnica (Stara Loka 64), ni ohranjenega jožefinskega katastra iz leta 1789. 
Zato sem lahko sledil lastnike te hiše oziroma kajže le po zemljiški knjigi iz 
začetka 18. stoletja, kar pa je pomenilo veliko praznino v dogodkih — od leta 
1770 do okoli leta 1800, ko so nastavili zemljiške knjige v loškem gospostvu. 
Hotel sem ugotoviti, kaj je bilo z lastništvom kajže v tem obdobju, zato sem 
v arhivu loškega gospostva, ki ga hranijo v Arhivu SR Slovenije v Ljubljani, 
pregledal protokole podložniških listin. Precej knjig protokolov ni ohranjenih, 
kljub temu pa sem našel tri listine, ki razkrivajo posestne razmere v tem 
obdobju, ena od teh pa je za nas novost — povezuje propad loške papirnice 
z goričansko papirnico. 
Novi lastnik loške papirnice 
Johann Schwerer, papirničar, ki je bil leta 1788 lastnik goričanske papir 
nice,2 je 17. maja 1785 zamenjal kajžo in vse pripadajoče, razen priprav in 
orodja, ki je pripadalo papirnici v tej hiši (Stara Loka 64 — v pogodbi zapi 
sano Virloh 46). Kajžo je zamenjal za gozd pod Zaplanikarjevo njivo, ki ga 
je imel v lasti Gregor Hafner. Ker pa je bila vrednost kajže nekoliko višja, 
je moral Hafner plačati Schwererju še 300 goldinarjev.3 Les je papirničar po 
treboval v svoji papirnici na Ladji pri Goričanah, ob levem bregu Sore. 
Pisar je najprej pričel pisati za kajžo in vse pripadajoče kupno pismo, ki 
pa ga je nehal pisati že po uvodu, in je vse skupaj prečrtal. V njem pa je 
zanimiva zabeležka, da bo Schwerer naprave in orodje papirnice odnesel s sabo/' 
Nič ne piše kam, vendar vemo, da je bil leta 1788 lastnik goričanske papirnice, 
zatorej lahko sklepamo, da je vse skupaj odpeljal v Goričane. 
Gregor Hafner, kajžar v Stari Loki 64, pa je kajžo (bivšo papirnico) 
1. septembra 1787 predal najstarejšemu sinu Mihi. Skupaj s kajžo mu je 
predal tudi mlin, kar pomeni, da se je vodno kolo papirnice ohranilo za pogon 
mlina za žito.5 Predaja je bila opravljena zato, ker se je najstarejši sin kmalu 
potem poročil. Poročno pismo ima namreč datum 3. september 1787,° poroka 
pa je bila 10. septembra 1787.7 
V vseh dosedaj znanih tabelah in zapiskih izgine loška papirnica (tretja 
v tedanjem času na Kranjskem) takoj po letu 1770. V opisu zgodovine loške 
papirnice v Loških razgledih 1985 sem se pridružil mnenju dr. Soma, da je 
loška papirnica propadla po letu 1770.8 Zaradi papirniškega mojstra, lastnika 
loške papirnice do leta 1785, pa se mi zdi propad vprašljiv, posebno še zato, 
ker ne vem, od kdaj je bil Schwerer lastnik loške papirnice. Zanima nas, ali 
je kljub vsemu Schwerer v loški papirnici izdeloval papir ali ne. 
Pregledovati sem pričel rojstne knjige starološke fare, čeprav nisem pri 
čakoval, da bi Schwerer še imel otroke, saj ocenjujem, da je imel ob prodaji 
57 
Menjalna pogodba med papirničarjem Johannom Schwererjem in Gregorjem Haf 
nerjem (AS, G. A II, knjiga 48) 
58 
Ročna izdelava papirja (le 
sorez s konca 17. stoletja 
— Švica) 
loške papirnice že okoli 50 let (ocena temelji na starosti žene in času predaje 
goričanske papirnice).0 Lahko pa bi Schvverer v rojstnih knjigah nastopil kot 
boter, saj je moral biti kar premožen. Rojstne knjige sem pregledoval vključno 
z letom 1771, ko naj bi loška papirnica propadla. 
V rojstni knjigi je vpisano rojstvo deklice Mice z dne 29. januarja 1773 
v Papirnici (in der Papier mihll) št. 64. Oče je Anton Gruntner, mati pa Marija 
Ana (rojena Schwerer).10 
V Papirnici (in der Papier Muhi) se je 20. aprila 1774 v hiši št. 64 rodil 
sin Jožef očetu Antonu Grunthnerju in materi Mariji Ani (njen oče je Ludvik 
Srir^erer).11 
Ti dve rojstvi pa sta tudi vse, kar sem našel v obdobju 1770 do 1785. 
Pri obeh rojstvih Johann Schwerer ni bil boter, kar pomeni, da pač takrat 
ni bil v loški papirnici (najbrž bi bil boter glede na družinsko vez Grundner-
Schwerer). Pri obeh rojstvih tudi ni vpisan poklic očeta, tako da ne moremo 
iz tega dobiti nič oprijemljivega. Poleg tega ni noben papirničar boter pri 
rojstvih otrok v vasi Papirnica v tem obdobju. 
59 
Delovanje loške papirnice v obdobju 1770—1785 
V tem obdobju torej prebiva v papirnici Anton Grundner (Gruntner), za 
katerega ne vemo, ali je papirničar ali ne, in lastnik papirnice leta 1785 Jo 
hann Schwerer. Zanj pa ne vemo, od kdaj je lastnik loške papirnice. Za čas, 
ko je bil lastnik loške papirnice Schwerer, si ne moremo pomagati niti s fili-
granografijo (vedo o vodnih znakih v papirju), saj je po naših arhivih za to 
obdobje razširjenega precej papirja z vodnim znakom, v katerem so inicialki 
papirničarja IS. Inicialki bi lahko pomenili Johann Schwerer, lahko pa tudi 
inicialka kateregakoli papirničarja od tistih papirnic v avstrijskih deželah, za 
katere vemo, da so uporabljale takšen vodni znak. Za čas, ko je bil lastnik 
loške papirnice Schwerer, torej ne moremo ugotoviti, ali je izdeloval papir 
ali ne. 
Preostane nam samo še Anton Grundner. Čudno se nam zdi, kaj bi delal 
tujec v papirnici, če ne bi bil papirničar. Dvomimo, da bi prišel v loško go 
spostvo zato, da bi užival tretjino hube nekaj časa, potem pa zopet odšel iz 
loškega gospostva. 
Pri pregledovanju vodnih znakov sem večkrat zasledil vodni znak, na 
katerem je bila mitra (škofovsko pokrivalo) in dve prekrižani škofovski palici, 
vendar sem vedno našel le polovico pole (list), tako da nisem vedel, kaj je 
na drugi polovici pole. Vodni znak se mi je zdel podoben znaku, ki ga je upo 
rabljal Anton Stiben. zato sem vseskozi sumil, da je to papir, ki je bil izdelan 
v loški papirnici.12 Ker pa nisem našel takšnega papirja pred letom 1770, sem 
počasi opustil to misel. 
Vodni znak »črnec« Antona Grundnerja, datum 28. 1. 1778 (NŠALj, župnija Skofja 
Loka, fasc. 390) 
60 
Vodni znak Antona Grundnerja — poštni rog s krono, datum: 28. 1. 1778 (NŠALj. 
župnija Škofja Loka, fasc. 390) 
Pri raziskavi zgodovine loške papirnice sem si pomagal s filigranografijo. 
Ce je bil Anton Grundner papirničar, je moral uporabljati poleg vodnega znaka 
inicialki AG. Sistematično sem pričel iskati papir s takšnim vodnim znakom 
v obdobju 1770—1785. Ker je bila loška papirnica majhna, zato naj bi bil ta 
papir razširjen predvsem v loškem gospostvu. Pregledal sem dopise župnije 
Škofja Loka, ki jih je pošiljala škofu v Ljubljano. Listine so shranjene v 
Nadškofijskem arhivu v Ljubljani. V papirju z letnico 1778 sem našel vodni 
znak z inicialkami AG, na drugi polovici pole pa je bila človeška glava s krono.13 
Pomislil sem na škofjeloški grb, v katerem je črnec s krono na glavi, kar je 
morda le slučajnost, ki še ne pomeni dokaza. Nato sem našel z isto letnico 
(1778) vodni znak z inicialkama AG, na drugi polovici pole pa je bil poštni rog 
in krona nad njim.1'' Poštni rog so papirničarji uporabljali za oznako »poštne 
ga« papirja, ki je bil takrat ena izmed kvalitetnejših vrst pisalnega papirja. 
Med dopisi starološke župnije sem našel med listinami, ki niso datirane, končno 
celo polo papirja, na kateri je na eni polovici mitra s prekrižanima škofovski 
ma palicama, na drugi polovici pa — presenečenje — inicialki AG.15 Zal mi 
je bilo, da si nisem zapisoval vseh letnic na papirju s tem vodnim znakom, 
ki pa sem ga do sedaj našel le na polovicah pole. Z najdbama vodnih znakov 
»škofovskega« in »črnca« iz škofjeloškega grba v listinah loških župnij smo 
dokazali, da je bil Anton Grundner papirničar in da je loška papirnica delovala 
še po letu 1770. 
V arhivu loškega gospostva, ki ga hranijo v Arhivu Slovenije v Ljubljani, 
sem tudi našel vodne znake, ki sem jih opisal zgoraj.10 V drugih fondih ne zasle 
dimo teh treh vodnih znakov, kar pomeni, da je bil papir loške papirnice razšir 
jen le v loškem gospostvu. Loška papirnica je bila zaradi majhne proizvodnje 
bolj lokalnega pomena, zato je razumljivo, zakaj je ni v statistikah in dopisih. 
Vemo tudi, da je želel imeti komerčni konses na Gorenjskem novo pa 
pirnico, saj je loška papirnica le životarila. O tej želji je komerčni konses po 
61 
>>Škofovski« vodni znak Antona Grundnerja, brez datuma (NSALj. župnija Stara 
Loka, fasc. 317) 
Vodni znak Antona Grundnerja na »poštnem« papirju, datum: 20. 8. 1782 (NŠALj, 
župnija Skofja Loka, fasc. 390) 
62 
ročal cesarici Mariji Tereziji že leta 1764, vendar na noben način niso našli 
založnika.17 
To željo o ustanovitvi nove papirnice na Gorenjskem bolj razumemo, če si 
ogledamo podrobneje odgovor glavarja za Gorenjsko, ki mora poročati komerč 
nemu konsesu o tem, kako se uvaja papirniški red iz leta 1754. Leta 1759 se je 
namreč ta papirničarski red razširil tudi na notranjeavstrijske dežele. Glavar 
za Gorenjsko je poročal komerčnemu konsesu, da je na Gorenjskem papirnica 
v loškem gospostvu in da je postavljena ob potoku z nestanovitno vodo, zato 
se zanjo sploh ne morejo uporabljati predpisi papirničarskega reda. Priloženo 
je poročilo, napisano v Loki, 8. avgusta 1760, napisal pa ga je Maksimilijan 
Paumgarten, loški glavar. Papirnica je izdelovala le še pivnik in črn papir 
(izdelan iz »črnih« cunj). Papirničar ni imel niti izučenega pomočnika. Komerč-
ni konses je upošteval prošnjo in je poročal Mariji Tereziji le o dveh papirni 
cah na Kranjskem leta 1760: o žužemberški in radeški.18 
Zanimivo je, zakaj loška papirnica ni nikoli omenjena v sporih radeškega 
in žužemberškega papirničarja v zvezi z zbiranjem cunj za izdelavo papirja. 
Tudi v letih 1773 in 1774, ko vemo, da je bil v loški papirnici papirničar Anton 
Grundner, je potekal spor med radeškim in žužemberškim papirničarjem. 
Vendar se nikoli ni omenila loška papirnica.13 Izdelovala je tako malo papirja, 
da se papirničarja sploh nista zmenila za njega, saj je večina cunj odšla v 
Benetke. 
Ljudsko izročilo 
O propadu loške papirnice pa govori tudi ljudsko izročilo. Informatorji 
(predvsem Katarina Mlinar in Janez Hafner) so povedali, da je loški papir 
ničar zaradi preslabotnega potoka (Mrzli potok) obupal, vse skupaj prodal in 
odšel v Goričane, kjer naj bi zgradil novo papirnico. Z najdbo dokumenta iz 
leta 1785 se je izkazalo, da je loška papirnica povezana z goričansko papirnico 
in da je 200-letno ljudsko izročilo še kako resen vir za pričetek zgodovinske 
raziskave. 
Sklep 
V sklepu članka Loška papirnica (Loški razgledi 1985)20 sem zapisal, da 
raziskava zgodovine loške papirnice še ni dokončana. Res ni bilo dovolj dobro 
obdelano obdobje od 1770 do okoli 1800. 
Dokument iz leta 1785 je neraziskano obdobje prepolovil, saj iz njega iz 
vemo, da je kasnejši lastnik goričanske papirnice prodal kajžo bivše papirnice. 
V rojstnih knjigah sem našel v letih 1773 in 1774 v papirnici Antona Grund-
nerja, za katerega pa ne vemo, kaj je. Z raziskavo vodnih znakov v papirju 
tega obdobja (1770—1785) sem dokazal, da je bil Anton Grundner papirničar 
v loški papirnici, saj najdemo vodne znake loške papirnice. Dva od njih nam 
pomagata dokazati, da je loška papirnica delovala vsaj leta 1773 in 1774. To je 
»škofovski« vodni znak in vodni znak »črnec«. Prvi pove, da je loška papirnica 
podložna loškemu gospostvu, le to pa je v lasti freisinškega škofa, drugi pa je 
vzet iz škofjeloškega grba. 
Tudi s tem dodatkom k zgodovini loške papirnice še vedno ni končana 
raziskava, saj ni dovolj dokumentirano obdobje 1771—1785. Pregledati mo 
ramo še arhiv loškega gospostva v Miinchnu in morda bomo našli še kakšne 
vodne znake, ki bi lahko razkrili še ne dovolj raziskano obdobje. 
63 
1 Darko Cafuta: Loška papirnica, Loški razgledi 32, 1985, str. 137—152, Škofija 
Loka. 
2 Nadškofijski arhiv v Ljubljani (NŠALj), spisi Goričane, fasc. 7, 28 (Verbri-
fungs protocol). 
3 Arhiv SR Slovenije (AS), Graščina Škofja Loka (Gr. A II), knjiga 48. 
4 Glej opombo 3. 
5 Glej opombo 3. 
6 AS, Gr. A II, knjiga 49. 
7 NŠALj, Poročna knjiga Stara Loka (Sv. Jurij) 1750—1808. 
8 Glej opombo 1. 
9 Še neobjavljene ugotovitve iz posebne raziskave avtorja tega članka. 
10 NŠALj, Rojstna knjiga Stara Loka (Sv. Jurij) 1735—1823. 
11 Glej opombo 10. 
18 Glej opombo 1. 
" NŠALj, župnija Škofja Loka, fasc. 390. 
11 Glej opombo 13. 
13 NŠALj, župnija Stara Loka, fasc. 317. 
10 AS, Gr. A II, fasc. 3. 
17 AS, Komerčna komisija, Lit O No 1, vol. 1. 
18 AS, Deželno glavarstvo za Kranjsko, škatla 56. 
19 Glej opombo 18. 
20 Glej opombo 1. 
Zusammenfassung 
BEITRAG ZUR GESCHICHTE DER PAPIERMUHLE ZU LOKA 
Im Beitrag Die Papiermuhle zu Loka (Loški razgledi 32, 1985) war der Zeitab 
schnitt von 1770 bis um 1800 nicht geniigend gut bearbeitet. Beim Durchschauen der 
ProtokoUe iiber die Urkunden der Untertanen in der Herrschaft Lack fand ich drei 
Akte, die die Besitzverhaltnisse in diesem Zeitabschnitt aufdecken. Es zeigt sich ein 
Zusammenhang des Untergangs der Papiermuhle zu Lack und der Papiermuhle von 
Goričane (Gortschach). Johann Schwerer, der Besitzer der Papiermuhle von Goričane 
im Jahre 1788, tauschte namlich am 17. Mai 1785 die Keische Stara Loka 64 (einst 
Papiermuhle) fiir einen Holzanteil im Wald mit Gregor Hafner. 
Bei der Forschung der Geburtenbiicher und der Wasserzeichen im Urkunden-
papier der Herrschaft Lack und der kirchlichen Organisationen finden wir ein Pa-
pier mit einem Wasserzeichen, mit dem sich beweisen laBt, daB in den Jahren 1773 
und 1774 in der Papiermuhle zu Lack Anton Grundner als Papiermacher tatig war. 
Das »bischofliche« Wasserzedchen, die Mitra und zwei iiberkreutzen Bischofsstabe 
auf der einen Seite und die Initialen AG auf der anderen Seite simbolisieren die 
Untertanigkeit des Papiermachers der Herrschaft Lack und dem Bischof von Frei-
sing. Das Wasserzeichen »der Mohr« ist jedoch interessant, weil der Schwarze aus 
dem Wappen Škofja Loka. stammt. 
Die Geschichte der Papiermuhle zu Lack ist noch nicht beendet, da der Zeitab 
schnitt 1770—1785 noch zu wenig erforscht ist. 
64