Aktualno Ptuj • So bila ptujska pričakovanja nerealna?
O Stran 3
Po naših občinah Markovci •
Prizidka k osnovni šoli ne bo!
O Stran 4
Po naši občini Hajdina • Zapleti po konstitutivni seji občinskega sveta O Stran 9
Ptuj, torek, 30. novembra 2010
® letnik LXIII • št. 93 ^ odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 1581-6257
V
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport
Športno plezanje
• Markovičeva na tekmah DP potrdila vrhunsko formo
O Stran 13
Spodnje Podravje • V prazničnem pričakovanju
Tudi Ptuj bo pravljično mesto
Še nekaj dni je do prihoda prvega od dobrih decembrskih mož, dobrotnika Miklavža. Na njegov prihod se že nestrpno pripravljajo v številnih okoljih.
Judo •
Urekova peta na EP U-23 v Sarajevu O Stran 13
V teh dneh pa se trudijo tudi s prazničnimi okrasitvami, saj je na prihod prvega decembrskega dobrega moža v številnih slovenskih mestih vezan tudi simbolični prižig praznične okrasitve. Tudi najstarejše slovensko mesto bo dočakalo svojo pomlad na tem področju z uresničitvijo projekta Pridih pomladi (na fotografiji). Ta mesta ne bo samo praznično okrasil, temveč mu tudi pomagal do njegove razsvetlitve, svetlobe v različnih odtenkih, ki bo prav gotovo tisti magnet, ki bo vlekel ljudi v mesto, da se bodo tudi ob večerih radi sprehodili po njegovih ulicah in trgih, da bo mesto ponovno živelo. Če bodo ljudje, bo tudi ponudba. Četudi letos v praznični okrasitvi ne bodo zaživeli še vsi mestni trgi, za začetek samo Mestni trg in Slovenski trg, je narejen prvi korak, ki je pri meščanih in obiskovalcih mesta v teh dneh doživel veliko pohval. Tako pravljično mesto postaja tudi Ptuj.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Spodnje Podravje • Po prvem snegu brez večjih težav
Rokomet •
Smola Ormožanov v Trebnjem
O Stran 14
Zimske službe dobro pripravljene
Težave, ki so po prvem snegu v petek in še bolj v nedeljo zvečer po vsej državi povzročile precej težav in prometnih nesreč, so bile na območju Spodnjega Podravja kljub obilici snega tokrat milejše, saj so delavci zimske službe ukrepali učinkovito.
Kot je pojasnil Dušan Saga-
din, vodja štaba zimske službe v Cestnem podjetju Ptuj, so priprave na novo zimsko plužno sezono pričeli že 15. novem-
Zelim sodelovati v nagradni igri In za 32 € obiskati predbožični Dunaj s sopotnikom.
Vaši podatki:
-	rojstni datum: _
-	telefon:_
Podpis:.
S podpisom potrjujem, da se strinjam s
pravili sodelovanja v nagradni Igri Štajerskega tednika. Podatki na prijavnici se uporabljajo Izključno za potrebe nagradne Igre.
Več informacij boste našli na oglasnih straneh.
bra, ko se uradno pričenja izvajanje zimske službe in traja do 15. marca. Novo zimsko sezono so pričakali dobro pripravljeni, saj so imeli na zalogi okoli 2800 ton soli. Po prvem sneženju v novi sezoni, v petek, 26. novembra, so pričeli plužiti in posipavati okoli 15. ure in nadaljevali ves dan in vso noč ter del sobotnega jutra. V akciji je sodelovalo 24 plužnih enot, ki so porabili okoli 150 ton soli in 60 kubičnih metrov peska.
V drugem valu sneženja, v nedeljo, 28.novembra, pa so pričeli pluženje in posipavanje cest že okoli 13. ure in nadaljevali vse popoldne, vso noč ter dobršen del ponedeljka, 29. novembra. Tudi v drugi akciji izvajanja zimske službe nove sezone je sodelovalo 24 plu-žnih enot, porabili pa so okoli 170 ton soli in več kot 70 ton peska. Ocenjujejo, da jih sneg r ni presenetil, saj so svojo vlogo
dobro opravili, prepričani pa so tudi, da bodo brez posebnih težav svojim nalogam kos tudi v nadaljevanju letošnje zimske sezone, saj imajo na zalogi dovolj plužnih sredstev, soli in posipnega materiala.
Tudi Borut Sagadin, vodja
štaba zimske službe v Komunalnem podjetju Ptuj, je zatrdil, da jih zima ni presenetila. Kot je pojasnil, so od petka, 26.no-vembra, ko so zimske razmere zahtevale njihovo posredovanje, izvedli že dve večji posipavanji in pluženje prometnih
Foto. M. Ozmec
Delavci zimske službe so v prvih dveh snežnih "pošiljkah" delali dve noči in dobra dva dneva.
površin. Komunalno podjetje v zimskih razmerah skrbi za več kot 190 km mestnih cest, krajevnih cest, javnih poti in drugih nekategoriziranih cest. Vzdržujejo tudi več kot 63 km pločnikov in kolesarskih poti ter 64.000 kvadratnih metrov trgov in parkirišč v Mestni občini Ptuj. Dela zimske službe izvajajo s 24 specialnimi vozili in traktorji, s katerimi posipa-vajo in plužijo javne prometne površine. Zatrdili so, da imajo tudi na Komunali zadostno količino posipnih materialov, v zimsko službo pa je sicer vključenih več kot 80 delavcev. Tudi pri njih pa zatrjujejo, da so na letošnjo zimo dobro pripravljeni. Trdno upajo, da bodo skupaj z občani in udeleženci v prometu uspešno reševali težave na prometnih površinah, ki jih povzročajo zimske razmere.
-OM
Ljubljana • Ratifikacija arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško
V Bruslju zadovoljni z izmenjavo diplomatskih not
Izmenjavo diplomatskih not o ratifikaciji arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško, do katere je prišlo v četrtek, več kot leto dni po sklenitvi sporazuma, sta danes pozdravila Bruselj in uradna Ljubljana, kritična pa je bila slovenska opozicija. Premier Borut Pahor je ob tem sporočil, da je vlada imenovala ekipo zagovornikov za arbitražno sodišče.
Premier Pahor je na posebni novinarski konferenci izrazil veliko zadovoljstvo, ker so s tem vladi, državi in parlamenta obeh držav »uspešno zaključili proces«, ki sta ga začela s hrvaško pre-mierko Jadranko Kosor julija lani na Trakošcanih. Menil pa, da bo šele čas pokazal, kako pomembno je bilo, »da smo v fokusu krize, ki se je šele dobro rojevala, sredi leta 2009 začeli reševati spor, ki bi, če ga ne bi uspeli rešiti, ne ostal samo politični in gospodarski, ampak varnostni« in ne samo za državi, ampak za celotno regijo.
Po izmenjavi not in po pismu Zagreba Banki za mednarodne poravnave v Baslu, da Hrvaška pristopa k reševanju vprašanja deviznih varčevalcev v skladu z nasledstvom,
Uvodnik
pa premier »ne vidi nobenih zadržkov več«, da Slovenija morda že na naslednji pristopni konferenci ne bi podprla zaprtja 31. hrvaškega poglavja o zunanji, obrambni in varnostni politiki v pogajanjih z EU.
Izmenjavo not je pozdravil tudi zunanji minister Samuel Žbogar, ki je priznal, da so bila pogajanja težka. Se pa je na obeh straneh vzpostavilo veliko zaupanje, kar je po njegovem mnenju največja dodana vrednost celotnega procesa usklajevanja sporazuma. Vzpostavitev zaupanja bo namreč omogočila rešitev preostalih odprtih vprašanj med državama, predvsem pa graditev pravega partnerstva med državama, ki bosta sodelovali tudi znotraj EU, je dejal.
Izmenjavo not je pozdravila tudi Evropska komisija. Ta spo-
Prazniki za vse
V tednu, ko smo prižgali prvo ad-ventno svečko, se je končal teden Karitas v Sloveniji. Potekal je pod geslom Nič revščine, ukrepajmo zdaj! V teh dneh je Slovenski Karitas praznoval 20-letnico uspešnega delovanja. S številnimi prireditvami se je v okviru evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti pridružil prizadevanjem za večjo osveščenost o revščini doma in v Evropi. Samo v zadnjem letu je s svojimi prostovoljci družinam in posameznikom razdelil več kot 3000 ton hrane.
Sneg je izdatno pobelil Slovenijo. Pričelo se je odštevanje dni do prihoda prvega decembrskega dobrega moža, Miklavža. S prazničnimi dnevi so povezana tudi pričakovanja, majhna in velika. Vsak bi si rad uresničil neko željo, če je že ni mogel med letom. Za tiste, ki jim je gospodarska kriza pokopala vse upe, je najtežje, kako povedati svojim otrokom, da denarja ni niti za preživetje, kaj šele za kakšen praznični pribolj-šek in igračo. Številne humanitarne organizacije bodo v teh dneh pogosteje kot po navadi trkale na zavest ljudi in poskušale po najboljših močeh zbrati čim več sredstev, da bodo praznične dni olepšali tudi tistim, ki za to ne morejo sami poskrbeti. S krizo so povezane številne priložnosti. V času, ko so številni na robu obupa, je človečnost še kako pomembna. Če bomo stopili skupaj, lahko pomagamo številnim, saj ni nujno, da je naša praznična miza preobložena, tudi z nekoliko manj razkošja bo še vedno praznična. Vsak izmed nas je lahko že sam po sebi sprememba, ki si jo želi tudi pri drugih. Zadovoljstvo ob tem, da smo znali deliti z drugimi, pa bo dragocena izkušnja, ki bo pomagala tudi nam v spoznanju, da je dobro delati dobro. Ljudje nas ne bodo cenili po tem, kar govorimo, ampak po tem, kaj bomo naredili. V teh prazničnih decembrskih dneh pa lahko naredimo še več, presežemo samega sebe.
Majda Goznik
razum je »primer, kako se dvostranska vprašanja v regiji lahko rešijo v evropskem duhu«, je sporočila tiskovna predstavnica komisarja za širitev Stefa-na Fuleja Angela Filote.
Opozicija meni, da je sporazum slab
Diplomatskim notam, ki sta ju izmenjali državi, sicer niso bile priložene enostranske izjave, kljub temu pa je je SDS v odzivu izpostavila hrvaško, v kateri Sloveniji odreka pravico do teritorialnega stika z mednarodnimi vodami in jo je sabor sprejel ob ratifikaciji sporazuma. Meni, da je po izmenjavi not jasno dvoje: »Hrvaška še vedno vztraja pri svojem stališču, da Slovenija nima pravice do neposrednega izhoda na odprto morje, Slovenija pa se je odpovedala vsem zadržkom, ki jih je glede Hrvaške izražala v evropskih pogajanjih«.
SLS je ocenil, da Slovenija z uveljavitvijo arbitražnega
sporazuma drvi v stanje neustavnosti in ponovil, da je sporazum slab in škodljiv za Slovenijo in njeno ozemeljsko celovitost. Hkrati je izrazil pripravljenost, da pomaga in sodeluje pri zmanjševanju vseh tveganj za izgubo delov slovenskega ozemlja in morja.
V Zavodu 25. junij pa menijo, da niti pozitivno dejstvo, da ob izmenjavi not ni bila priložena enostranska hrvaška izjava, ne more bistveno zmanjšati nevarnosti, da bo zaradi slabega sporazuma Slovenija izgubila dele nesporno slovenskega ozemlja in teritorialni stik z odprtim morjem.
Noti sta v četrtek izmenjali veleposlaništvi držav, sporazum pa bo postal mednarodnopravno zavezujoč za državi v ponedeljek, več kot leto dni po podpisu 4. novembra 2009 v Stockholmu.
Uradni Zagreb se na izmenjavo not ni odzval, del hrvaških medijev pa je izmenjavo not brez hrvaške izjave označil kot vnovično popuščanje
Zagreba Ljubljani. Za STA je sicer vir na hrvaškem MZZ, ki ni želel biti imenovan, dejal, da je bil za Hrvaško sporazum »vedno tehnično vprašanje« in da meni, da se je »dovolj zavarovala tudi brez enostranske izjave«.
Premier Pahor je na novinarski konferenci še sporočil, da je vlada v četrtek v pripravah na arbitražo izbrala skupino zagovornikov, ki bo pripravila slovenski zagovor oziroma memorandum za arbitražno sodišče. Imen ni želel razkriti, dejal je le, »da gre za najboljšo možno ekipo na svetu« in da so »v ekipi štirje tujci, najboljši med najboljšimi ta hip«.
Potrdil pa je, da je med njimi tudi Simona Drenik, ki na zunanjem ministrstvu vodi sektor za mednarodno pravo, in francoski strokovnjak za mednarodno pravo Allain Pellet, ki je bil med drugim tudi strokovni sodelavec Badinterjeve arbitražne komisije po razpadu nekdanje Jugoslavije.
Drenikova je na novinarski
konferenci s premierom povedala, da je vlada v četrtek sprejela tudi izhodišča in kriterije delovanja zagovornikov in da je njihova naloga priprava memoranduma. Poteka pa tudi razprava glede kriterijev in profila pri izboru arbitrov, tudi slovenskega nacionalnega arbitra. Kot je dodala, pa je še prezgodaj govoriti o njihovih imenih, saj se rok za njihovo imenovanje izteče mesec dni po podpisu hrvaške pristopne pogodbe z EU. »Do takrat pa je naša naloga, da čim bolje pripravimo vsa izhodišča, kriterije, slovenske dokumente,« je dodala.
Pahor je ob tem poudaril, da je sedaj zelo pomembno, kdaj bo Hrvaška z EU podpisala pristopno pogodbo, saj s tem začnejo teči procesni roki iz arbitražnega sporazuma. Takrat bosta med drugim imeli državi 30 dni časa za določitev arbitrov in eno leto za pripravo pisnega zagovora ali memoranduma.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Svetlik za draginjski dodatek, Erjavec za polovično uskladitev pokojnin
DeSUS se bo glede podpore pokojninski reformi dokončno odločil danes, ko se bo sestal njihov izvršni odbor. Še vedno se zavzemajo za polovično uskladitev pokojnin v prihodnjem letu. Minister za delo Ivan Svetlik na to ne pristane.
»Naša ponudba je, da pripravimo poseben zakon o enkratnem draginjskem dodatku, ki bi ga namenili socialno najbolj ogroženim v skupni višini 17,5 milijona evrov,« je po petkovem sestanku s poslanci DeSUS dejal minister Svetlik. »To pomeni, da bi nominalno vsakdo dobil za 20 evrov več kot po zadnjem tovrstnem zakonu." Po njegovih besedah to sicer ni sistemska rešitev, ki jo zahteva DeSUS, pač pa intervencija, da bi najbolj ranljivim skupinam omogočili premostitev obdobja do junija 2011, ko bo začela veljati nova socialna zakonodaja. »Slednja pa ima sistemsko rešitev, tj., da bodo tisti, ki so odvisni zgolj od pomoči države, dobili najmanj 450 evrov
mesečno, če živijo sami,« je pojasnil minister.
Zakon o draginjskem dodatku naj bi bil po njegovi napovedi sprejet spomladi. »Ta dodatek za te ljudi nominalno pomeni precej več, kot bi pomenila 100-odsto-tna uskladitev pokojnin, to je treba vedeti,« je poudaril. Enkratni draginjski dodatek bi izplačali socialno najbolj šibkim, med katerimi je največ prav upokojencev. Dodatek bi dobilo 105.000 ljudi, po novem pa naj bi znašal od 100 do 220 evrov.
Predsednik DeSUS Karl Erjavec je dejal, da se v DeSUS zavzemajo za sistemsko rešitev, kar pa izplačilo enkratnega draginjskega dodatka ni. Pri slednjem gre po njegovih besedah za interventni ukrep, ki pa ga podpirajo. Pojasnil je še, da ima usklajevanje pokojnin drugačne posledice kot izplačilo enkratnega draginjskega dodatka. Za polovično uskladitev bi bilo potrebnih 32 milijonov evrov, za izplačilo draginjskega dodatka pa 17,5 milijona evrov. Usklajevani zneski pa gredo tudi v pokojninsko osnovo, je dejal. »Ne razumem, zakaj se ne spoštuje dogovora iz leta 2009, da se bodo pokojnine v letih 2010
in 2011 usklajevale polovično,« je še dejal Erjavec. Po interventnem zakonu, ki ga je DZ sprejel sredi novembra ob nasprotovanju DeSUS, se bodo pokojnine v letu 2011 uskladile le četrtinsko in ne polovično, kot je zahteval DeSUS. Tudi podporo pokojninski reformi pogojujejo s polovičnim usklajevanjem. (sta)
Členi v zakonu o RTVS preveč dvoumni
Nezadostne, nepopolne in zmedene informacije o novem zakonu o RTVS, ki jih sem in tja trosijo zagovorniki in predlagatelji zakona, povzročajo samo še večjo zmedo in neodločnost med volivkami in volivci, meni podpredsednica SLS Olga Franca. To pripisuje nedorečenosti samega zakona ter nedoločeno-sti členov, ki so odprti za različne interpretacije.
Tako je bilo v preteklem tednu mogoče prebrati, da domnevnemu osiromašenju programa botruje nespremenjena višina RTV prispevka, iz česar je mogoče sklepati, da bo povišanje prispevka eden prvih ukrepov po
uveljavitvi novega zakona, v SLS povzemajo razmišljanja podpredsednice.
Takšen primer dvoumnosti naj bi predstavljala višina zneska nadomestila, ki ga letno prejme RTV Slovenija za opravljanje javne službe, pri čemer se Franca sprašuje, »ali je večja verjetnost, da bodo preveč plačani RTV prispevek zares vrnili plačnikom - ali pa bodo raje dvignili ta odstotek«.
Nejasno se ji zdi tudi lastništvo RTVS. Po eni strani je namreč edini ustanovitelj in lastnik država, hkrati pa je RTVS samostojna pravna oseba javnega prava posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Poleg tega pa člen, ki govori o prenosu premoženja, določa, da se na RTVS neodplačno prenese premoženja države, s katerim je javni zavod upravljal, v treh letih od uveljavitve tega zakona, izvede pa se tudi vknjižba lastninske pravice.
»Sprašujem se, kdo je torej tu zaresni lastnik premoženja nove organizacijske oblike RTV Slovenija,« poudarja Franca, ki meni, da bi moral biti zakon napisan nedvoumno in brez dopuščanja različnih interpretacij, da bi bil lahko dober in prepričljiv. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Ugovor Mestne občine na predlagano prodajo nepremičnin
So bila ptujska pričakovanja nerealna?
Mestna občina Ptuj ni bila seznanjena z namero države, ki je v svojem letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem države za leto 2012 predlagala tudi prodajo parka gradu Turnišče, ki je kulturni spomenik. Za njeno namero je izvedela iz medijev. V letnem načrtu je država uporabila tudi nepravilen naziv spomenika, saj gre za grad in park Turnišče, ne samo za park.
Foto Črtomir Goznik
Še oktobra so na Ministrstvu za kulturo zagotavljali, da bo za potrebe izobraževanja brezplačno prenesen celoten kompleks gradu in parka Turnišče iz upravljanja Ministrstva za kulturo na Ministrstvo za šolstvo in šport, da se bo Biotehniška šola Ptuj lahko preselila na to območje in pričela uresničevati svoje razvojne projekte.
Novica o nameravani prodaji je bila za MO Ptuj neprijetno presenečenje, saj so še 12. oktobra letos na Ministrstvu za kulturo zagotavljali, da se bo za potrebe izobraževanja brezplačno opravil prenos celotnega kompleksa gradu in parka Turnišče iz upravljanja Ministrstva za kulturo na Ministrstvo za šolstvo in šport, da se bo Biotehniška šola lahko preselila na to območje ter pričela uresničevati svoje razvojne projekte, vezane na ureditev učilnic v gradu za praktični pouk gostinstva in turizma, restavracije za vrhunsko ponudbo hrane ter drugih prostorov za izvajanje pouka za potrebe Biotehniške šole Ptuj. Zaradi načrtovane prodaje gradu in parka Turnišče so v MO Ptuj sestavili ugovor in ga posredovali Ministrstvu za kulturo.
Kot poudarja ptujski župan Štefan Čelan, je interes MO Ptuj, da se na območje kompleksa Turnišče vrne dejavnost kmetijskega izobraževanja. Za potrebe Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj (današnje Biotehniške šole Ptuj) so bile že leta 1998 odkupljene parcele, ki so v zemljiški knjigi knjižene kot last Republike Slovenije, v zakup Biotehniški šoli Ptuj pa so bile dane do konca leta 2018. Gre za parcele, ki se nahajajo na območju kompleksa Turnišče, država pa želi nekatere od omenjenih parcel, namenjenih izobraževanju, sedaj prodati. MO
Zbrane je najprej pozdravil župan Jurij Borko, slavnostni govornik pa je bil generalmajor Ladislav Lipič, svetovalec predsednika države za obrambo. V svojem nagovoru se je vprašal, ali je domoljubje v teh modernih časih še sploh primerno izražati. Takšen občutek se mu namreč poraja ob nenehnem poveličevanju vsega, kar je tuje. Opozoril je, da brez negovanja tega, kar nas je obdržalo kot narod in nacijo, ne bomo uspeli obdržati tistega, kar je številnim rodovom pred nami uspelo - obdržati svoj jezik, svoje običaje in kulturo. Brez odločnosti generala Maistra bi vsa kasnejša zgodovina Slovencev potekala drugače, kot je.
„Ko se spominjamo generala Maistra, se ne spominjamo samo zgodovinskih dejanj, am-
Ptuj in Biotehniška šola Ptuj si že nekaj časa prizadevata, da se celoten kompleks gradu in parka Turnišče prenese iz upravljanja Ministrstva za kulturo na Ministrstvo za šolstvo in šport, da bi se lahko šola, ki bi tudi upravljala s celotnim kompleksom, preselila na to lokacijo.
Prvo fazo izgradnje šolskih delavnic v Turnišču naj bi šola pričela že v tem šolskem letu. S tem bodo pridobili nove prostore za pouk kmetijskega
pak govorimo trajnih vrednotah, zlasti o domoljubju kot osrednji vrednoti, brez katere ne bi bilo upora proti fašizmu in zmage nad njim. Po vojni je bila slovenska vojska priključena JLA in praktično ukinjena. 1968. je bila ustanovljena TO, njen razvoj pa je zgodba o uspehu, ki se je izkazala zlasti v letih 1990 in 1991, ko so bili njeni izkušeni predstavniki okostje Manevrske strukture narodne zaščite, kasneje pa tudi novoformiranih poveljstev in enot TO," je povedal generalmajor Lipič.
Pohvalil je aktivno delovanje enot iz Prlekije v osamosvojitveni vojni: „Zmagali smo zaradi enotnosti, ker se takrat nismo delili na vaše in naše, na bolj ali manj zaslužne, ker nam je takrat nov znak slovenskih obrambnih sil na kapah
strojništva, vrtnarstva in cvetličarstva, hkrati pa tudi garderobe in sanitarne prostore za dijake in učitelje. Gre za investicijo s sredstvi Evropskega socialnega sklada, ki jo pokriva Ministrstvo za šolstvo in šport v okviru projekta opremljanja medpodjetniških izobraževalnih centrov. Šolsko posestvo Biotehniške šole Ptuj je z gradom in parkom Turni-šče funkcijsko in gospodarno enoten in nedeljiv kompleks, zato z načrtovano prodajo ne
bo okrnjeno le izvajanje izobraževalnih programov, s tem bodo bistveno razvrednoteni razvojni načrti šole, ki si že več let prizadeva, da bi grajske prostore in park redno uporabljali za svoje izobraževalno in strokovno delo, še posebej opozarjajo v MO Ptuj.
So bili
spomladanski
pogovori
nesmiselni?
Načrtovana prodaja je toliko bolj nerazumljiva, saj je tudi Ministrstvo za kulturo, ki sedaj načrtuje to prodajo, večkrat podprlo razvojne načrte šole, ki vključujejo uporabo gradu in parka Turnišče, izpostavlja ptujski župan Štefan Čelan. 13. maja letos je ravnatelj Biotehniške šole Ptuj Vladimir Korošec na Ministrstvu za kulturo, kamor je bil povabljen, predstavil vizijo razvoja šole na območju kompleksa Turnišče. Šola je v novem šolskem letu Ministrstvu za šolstvo in šport tudi predlagala razširitev vpisa v programih gastronomske in hotelske storitve ter za izobraževanje gastronomsko-turističnih tehnikov, za kar pa potrebujejo dodatne specializirane učne prostore. Biotehniška šola Ptuj želi v gradu urediti učilnice za praktični pouk gostinstva in turizma, restavracijo s ponudbo vrhunske hrane ter druge prostore za izvajanje pouka. Posredno šola upravlja tudi z grajskim parkom. Zadnjih deset let opravlja nujna vzdrževalna dela, ureja zelenice, na območju parka in širše okolice pa izvaja tudi druge oblike izobraževanja, povezane z naravovarstvom in okoljevarstvom. V parku so v sodelovanju z MO Ptuj, OŠ Mladika, Gimnazijo Ptuj in Zavodom RS za šolstvo - OE Maribor uredili tudi naravoslovno učno pot Skriti zakladi parka Turnišče, ki je namenjena izobraževanju za trajnostni ra-
zvoj, sprostitvi in spoznavanju naravnih vrednot in zanimivosti. Kot pomemben prispevek h kakovostnemu ovrednotenju celotnega kompleksa gradu Turnišče je šteti tudi natančen popis drevesnih vrst v turniškem parku ter močvirskih rastlin na travniku in ob ribniku, ki so ga letos izvedli študenti Višje strokovne šole Ptuj ob strokovnem vodstvu mentorjev.
V MO Ptuj odločno nasprotujejo prodaji kompleksa parka in gradu Turnišče, saj so, kot poudarja ptujski župan Štefan Čelan, več let Ministrstvu za kulturo ponujali rešitev za ponovno oživitev tega območja. Po vseh srečanjih s predstavniki Ministrstva za kulturo, državnimi sekretarji in tudi z ministrico samo so bili prepričani, da bodo njihove pobude sprejete in da bodo v ministrstvu pripravili vse potrebne aktivnosti za prenos celotnega kompleksa Turnišče na Ministrstvo za šolstvo in šport, potem pa je prišel novembrski hladen tuš. Ptujčani pričakujejo ugoden razplet, da bo Ministrstvo za kulturo njihov ugovor upoštevalo in bo Biotehniška šola lahko uresničila svoje razvojne programe, ki pomenijo sožitje s kulturnimi in umetniškimi vsebinami, saj ti pomenijo bogatitev ptujskega turizma, prav tako pa tudi kulturnih in storitvenih dejavnosti.
MG
in uniformah pomenil več kot priznanja in odlikovanja, ki so se delila po osamosvojitveni vojni." Dobro sodelovanje vseh pri organizaciji proslave pa po njegovem mnenju dokazuje, da skupaj in enotni zmoremo veliko ali skoraj vse.
Ministrica za obrambo RS Ljubica Jelušič je pripadnikom Manevrske strukture narodne zaščite ob 20-letnici podelila spominske znake. Na slovesnosti sta jih podelila Jurij Borko in Miran Fišer, prejeli pa so jih Jože Bogša, Tomaž Bolcar, Bojan Burgar, Jurij Ferme, Miran Fišer, Jože Korban, Darja Majcen, Franček Maučič, Mirko Novak, Zoran Poš, Bojan Rajh, Boštjan Špacapan, Frančišek Tušak, Dejan Vnuk in Srečko Voršič. V imenu dobitnikov se je zahvalil Mirko Novak, ki je povedal, da se leta 1991 ni bilo lahko odločiti, ampak so ponosni, da so se odločili prav, kot tudi velika večina slovenskega naroda, in pripomogli k zmagi slovenske TO nad enotami JLA.
Večer se je nadaljeval s slavnostnim koncertom Orkestra Slovenske vojske pod dirigentskim vodstvom Andreje Šolar.
Viki Ivanuša
Središče ob Dravi • Proslava ob dnevu generala Maistra
Od generala Maistra do Slovenske vojske
Občina Središče ob Dravi je v sodelovanju z Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo Ormož, Društvom generala Maistra za Prlekijo in Zvezo slovenskih častnikov - Območno združenje Ormož v petek zvečer v središki Sokolani pripravila večer z naslovom Od generala Maistra, Teritorialne obrambe, Manevrske strukture narodne zaščite do Slovenske vojske.
Foto: Viki Ivanuša
Slavnostni govornik je bil generalmajor Ladislav Lipič, svetovalec predsednika Republike Slovenije za obrambo.
Markovci • S konsenzom do KVIAZ-a in rebalansa proračuna
Prizidka k osnovni šoli ne bo!
Svetniki občine Markovci so se na prvi izredni seji končno dogovorili o imenovanju komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, kljub zapletom pa so sprejeli tudi tretji rebalans občinskega proračuna za leto 2010, pri čemer prizidka k osnovni šoli ne bo, gradili pa bodo nov vrtec.
Kar jim zaradi enakomerne porazdelitve glasov med vladajočo koalicijo in opozicijo (5:5) ni uspelo na prvi konstitutivni seji, jim je tokrat vendarle uspelo na prvi izredni seji v sredo, 24. novembra, saj so na predlog novega župana Milana Gabrovca brez pripomb soglasno potrdili imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Kaže, da so se predstavniki svetniških skupin vendarle uspeli dogovoriti za njeno sestavo, in tako to očitno zelo pomembno komisijo sedaj sestavljajo Slavko Rožmarin (N.Si), Konrad Janžekovič (LDS) in Marjan Meglič (SDS).
Malce pa se je zapletlo, ko so se lotili predlaganih sprememb odloka o proračunu oziroma tretjega rebalansa proračuna za leto 2010, kljub pojasnilu župana Milana Ga-brovca, da so te spremembe nujne zaradi realizacije in pridobivanja sredstev za nekatere investicije. Ob tem je namreč na problematiko, ki je nastala zaradi komasacije v Bukovcih in se vleče že vse lansko ter letošnje leto, opozoril Franc Rožanc iz N.Si. Ker je proces ustavljen in se odnosi zaostrujejo, je menil, da bi bilo dobro, če se komasacije čimprej uredijo in zaključijo, sicer se lahko pripeti, da bodo ob pomladanski setvi napetosti sodu izbile dno. Zanimalo ga je tudi, kako daleč so dogovori z osnovno šolo glede nameravane širitve vrtca Markov-ci.
Župan je pritrdil, da je komasacija v Bukovcih velik problem, ter pojasnil, da se je proces ustavil zaradi pritožb krajanov. Menil je, da bo treba resnično pohiteti, če ne, se lahko pripeti, da bodo izgubili tudi do 300.000 evrov. Kar se tiče vrtca, pa je pojasnil, da ta deluje z razširjenim oddelkom, ker pa je zaradi tega na šoli ena učilnica manj, bi bilo treba delo v učilnicah le malo porazdeliti, pa bi bilo vse skupaj urejeno.
V najkrajšem času do novega vrtca
Ob tem je župan Milan Gabrovec poudaril: »Sicer pa moramo v najkrajšem času zgraditi nov vrtec, ki nas bo veljal okoli 1,5 milijona evrov. Treba je najti ustrezno rešitev, razmišljamo tudi o javno-zasebnem partnerstvu.
Če nam bo uspelo, bi lahko gradnjo pričeli že prihodnje leto, končali pa v letu 2014. Urejamo tudi vse potrebno, da bomo lahko stopili v vrsto za gradnjo nove šole, pri čemer želimo pridobiti čim več sredstev iz državnih virov,« je menil Gabrovec.
Vodja poslanske skupine SLS Ivana Svržnjaka je motilo, zakaj z rebalansom tako hitijo, sicer pa je tudi on menil, da je najbolj pereč problem vrtec, zato se je tudi on zavzel za gradnjo novega poslopja. »Pri tem je potrebno doseči najmanj 50- odstotno financiranje države, javno-zasebno partnerstvo pa pri gradnji vrtca zame ni sprejemljivo. Projekt je treba dobro pripraviti in najprej zagotoviti ustrezno zemljišče, saj ga, kolikor vem, še nimamo,« je dejal Svržnjak.
Župan Gabrovec je menil, da bo polovico sredstev od države verjetno težko dobiti, a potrudili se bodo, da bo ta delež čim višji, ob tem pa je dodal, da je za gradnjo aktualna dober hektar velika parcela med novo dvorano in pokopališčem, kjer bi lahko zgradili tudi novo šolo in morda še dom upokojencev.
Da bodo do novega vrtca težko prišli v enem letu, je menil Milan Majer (SLS), saj je redna pot za pridobivanje soglasij in sredstev zelo zapletena: »Sicer pa mislim, da naš vrtec sedaj sploh ni tako slab, kot govorite, mislim celo, da je po opremljenosti in primernosti prostorov na 8. mestu v Sloveniji. Kljub temu sem za to, da zgradimo novega, a pri tem je potrebno več doslednosti in priprav,« je dodal Majer.
Franca Ferčiča (LDS) pa je zanimalo, zakaj plačujejo tolikšen znesek za oskrbnine v domovih starejših, zato je želel vedeti, kaj pomenijo nepredvidljive obveznosti, ki stanejo občino 5000 evrov.
Da pri gradnji novega vrtca ni treba tako hiteti in je treba načrte dobro pripraviti, je menil tudi Marjan Meglič (SDS), medtem ko je Korada Janžekoviča (LDS) zanimalo, kaj je z revitalizacijo Ptujskega jezera, saj menda še ni storjeno vse, kar je bilo rečeno. Župan Gabrovec mu je pojasnil, da bodo o revitalizaciji jezera nadaljevali pogovore v prihodnjem tednu, sicer pa naj bi se zataknilo zaradi pripomb in zahtev ornitologov.
Foto: M. Ozmec
Zupan Milan Gabrovec: »Dodatne učilnice k šoli ne moremo graditi, ker je prejšnji občinski svet sprejel sklep o širitvi vrtca in ne o gradnji prizidka osnovne šole!«
Prizidka k osnovni šoli ne bo
Ko so se ponovno vrnili k vsebini rebalansa proračuna, pa je Ivan Svržnjak predlagal, da bi iz obravnave umaknili odločanje o gradnji prizidka k osnovni šoli. Da ne vidi razloga za gradnjo prizidka k šoli, je poudaril tudi župan Milan Gabrovec, medtem ko je Slavko Rožmarin ob tem opozoril, da je v primeru če gradnjo prizidka ustavijo, potrebno poskrbeti za ustrezno prerazporeditev sredstev. Milanu Majerju pa ni bilo jasno, zakaj sedaj negirajo nekaj, kar je prejšnji občinski svet legalno sprejel in potrdil, a mu je Rožmarin, ki je bil svetnik že v prejšnjem mandatu, pojasnil, da je bilo načrtovanje pravilno zastavljeni, in sicer za nov oddelek vrtca; če pa sredstva niso
porabljena v te namene, pa naj bi bil kriv prejšnji župan, »ki bi za to moral vedeti«.
Sicer pa so ob glasovanju spet ugotovili, da so v pat poziciji, saj je za sprejem rebalansa glasovalo 5 svetnikov, prav toliko pa jih je bilo tudi proti. To je ugotovil tudi župan Gabrovec, čeprav je dejal, da tega ne more razumeti, saj se dodatna učilnica k šoli ne more graditi, ker je prejšnji občinski svet sprejel sklep o širitvi vrtca, ne o gradnji prizidka osnovne šole. Ivan Svržnjak je ponovno predlagal, da odločanje o gradnji prizidka izločijo iz vsebine rebalansa in da do prihodnje seje pripravijo ustrezno prerazporeditev sredstev. S takim predlogom seje strinjal tudi Franc Ferčič, ob ponovnem glasovanju pa tudi vsi svetniki, ki so tako spremenjen tretji rebalans proračuna soglasno
sprejeli.
Sicer pa so na predlog župana Milana Gabrovca soglasno potrdili tudi sklep, s katerim občina odstopa od izvedbe javnega naročila za izgradnjo kanalizacije v naselju Sobetinci, ker za izvedbo naročila nimajo zagotovljenih sredstev.
Vonj po rožmarinu je lahko tudi moteč
Zanimivo pa bilo spet, ko so se lotili predlaganih sprememb in dopolnitve občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja Novi Jork, ki je potreben zaradi nameravane širitve podjetij Vitiva, MCK in Reseda, kar sta svetnikom na kratko predstavila Peter Cafuta in Kostja Kolarič iz Skupne občinske uprave za Spodnje Podravje.
V razpravi je izstopal pred-
Foto: M. Ozmec
Projekte o nameravani širitvi obrtne cone Novi Jork sta predstavila Peter Cafuta (desno) in Kostja Kolarič (z mapo v roki) iz skupne občine uprave.
vsem Franc Ferčič, ki ga je zanimalo, ali bo predlagana širitev območij posameznih podjetij v obrtni coni vsebovala tudi strokovno presojo o vplivih na okolje oziroma mnenja okoljevarstvenikov, saj menda morajo vedeti tudi, kakšne so namere teh podjetij. V tej smeri je razmišljal tudi Ivan Svržnjak, ki ga je posebej zanimalo, v kakšni smeri se namerava širiti podjetje Vitiva, saj se že sedaj, predvsem ob večerih in jutrih, v širšo okolico obrtne cone razširjajo precej močne vonjave po rožmarinu. To pa naj bi bilo za mnoge, še posebej za bolne krajane vse bolj moteče, čeprav vsi vedo, da je rožmarin sicer zdravilna rastlina. A ko so izvedeli, da za omenjeno širitev ni potrebna okoljska presoja, da gre šele za prvo obravnavo oziroma seznanitev s predlogom širitve, in tudi, da ob javni razgrnitvi predlaganih širitev ni bilo nobene pripombe, pa so se z dopolnjenim osnutkom občinskega podrobnega prostorskega načrta vendarle strinjali.
Gladko in brez zapletov so potrdili tudi idejni projekt in dokumentacijo za izgradnjo kanalizacije Sobetinci ter širitve čistilne naprave, kar naj bi veljalo 804.189 evrov, ter projekt za gradnjo centra za medgeneracijsko druženje v Stojncih, kar naj bi veljalo 139.947 evrov.
Na predlog župana pa so dodatno sprejeli še sklep o delnem povračilu stroškov za lokalne volitve, po katerem bodo kljub pripombi Slavka Rožmarina, da je bil ta sklep v prejšnjem mandatu namenoma zadržan, za vsak dobljen glas iz občinskega proračuna izplačali 0,12 evra.
Preden pa so se razšli, je župan Milan Gabrovec sedmim novim članom občinskega sveta izročil osebne prenosne računalnike in svetniške značke. Sicer pa v občini Markovci vsi nestrpno čakajo na rezultate nadomestnih volitev v prvi volilni enoti , ki jih je predsednik volilne komisije Marjan Strelec že razpisal za nedeljo 9. januarja,. Ko bo znano ime in politična opredelitev nadomestnega, 11. člana občinskega sveta, bosta delo in predvsem odločanje v občinskem svetu nekoliko lažja. Vsaj upajo tako.
M. Ozmec
Sv. Tomaž • Druga redna seja občinskega sveta
Korak bližje proračunu
Minulo sredo so svetniki občinskega sveta Sv. Tomaža potrdili predlagan proračun za 2011 kot primerno podlago za nadaljevanje postopka, ki naj bi se končal 30. decembra z dokončno potrditvijo proračuna. Večjih sprememb ni pričakovati, saj so si bili svetniki in župan edini, da prav velikega manevrskega prostora nimajo.
Prihodki občine Sv. Tomaž naj bi v letu 2011 znašali 2.892.759 evrov, odhodki pa 3.240.477, pri čemer primanjkljaj znaša okrog 350.000 evrov. V predlogu proračuna zaenkrat ni zajeta rekonstrukcija šole, zato je pričakovati spomladi kakšen rebalans, je povedal župan Mirko Cvetko in dodal, da so se v preteklosti odločili za dvoletne programe investicij, zato si letos ne bodo mogli veliko dovoliti. Proračun vključuje vse projekte, za katere so se dogovorili. Najpomembnejši so izgradnja pločnika z razsvetljavo v centru Sv. Tomaža in kar nekaj cestnih odsekov, med katerimi je najpomembnejši tisti med Sv. Tomažem in Ormožem. Skupno bodo za ceste namenili okoli 1,5 milijona evrov. Velik projekt je tudi kanalizacija pri Sv. Tomažu, ki je vredna čez 400.000 evrov. Dokončati bo treba tudi projekt širokopasovnega interneta, ki je bil prav tako zajeten in pomeni predvsem za mlajše krajane veliko pridobitev. Župan je prepričan, da proračun ni majhen, v njem pa je zajeten kos evropskih sredstev.
Svetniki so potrdili tudi investicijski program za kanalizacijo pri Sv. Tomažu, tako da se bodo lahko prijavili na razpis za dodatna sredstva. Gre za dvoletni projekt, pri katerem v dveh letih računajo na okrog 650.000 evrov sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj. Lastnih sredstev pa mora občina v dveh letih zagotoviti za dobrih 110.000 evrov.
Pacienti se vozijo v Ormož
Načrte za nov objekt zdravstvenega doma v Ormožu je predstavila direktorica ZD Vlasta Zupanič Domajn-ko, svetniki pa so potrdili projekt za investicijo. Ob tem je pogovor nanesel tudi na nezadovoljstvo prebivalcev Sv. Tomaža z oskrbo, ki jim jo nudi ta ustanova. V preteklih letih so namreč zamenjali kar nekaj zdravnikov. Z vsemi so bili zelo zadovoljni, vendar so vsi po krajšem času službovanja pri Sv. Tomažu dobili svojo ambulanto v Ormožu in tako »pobrali svojo kvoto ljudi«, ki jih je izbrala za osebnega zdravnika, je potožil župan Mirko Cvetko, pri Sv. Tomažu pa so ostali le tisti, ki nimajo prevoza ali druge možnosti, da bi prišli kam dalje. Teore-
Foto: Viki Ivanuša
Svetniki so se precej časa zadržali pri zdravstveni problematiki, ki jo je predstavila direktorica Zdravstvenega doma Ormož Vlasta Zupanič Domajnko.
tično bi torej pacienti od Sv. Tomaža morali z vsako menjavo zdravnika menjati svojega osebnega zdravnika, to pa večina ni želela, saj so bili z zdravniki zadovoljni. „Pri Sv. Tomažu si želimo pravega družinskega zdravnika, takšnega, za katerega bomo vedeli, da bo z nami ostal dalj časa. Pri tem ni toliko pomembno, koliko ur bo pri nas prisoten, pomembno je, da bo ostal," je župan opisal želje občanov.
Direktorica Vlasta Zupanič Domajnko je povedala, da razume njihov problem, nato je predstavila še svojega. Namreč v zdravstvenem domu imajo akutno pomanjkanje zdravnikov. Tisti, ki pa so, pa so letos že resno pogledovali za službami v bližnji okolici, kjer bi jih sprejeli z odprtimi rokami. Izvirni greh neurejenih razmer v zunanjih ambulantah vidi direktorica v tem, da breme teh ambulant (Sv. Tomaž, Središče ob Dravi, Ivanjkovci, CSO) ni bilo enakomerno porazdeljeno, ko so bile podeljene koncesije pred tremi leti. Težavo z ambulanto v Ivanjkovcih so uspešno rešili tako, da so del obveze, ki je z zaposlenimi ZD tako ne morejo izvajati, prenesli na koncesionarja Tiborja Ibrišimovica. Direktorica je povedala, da gre za vseslovenski problem, ki ga bo treba rešiti na državnem nivoju. Delo na terenu bo treba narediti privlačnejše in ga finančno stimulirati, da se bodo mladi zanj odločali. Že pri specializaciji se mladi po večini odločajo za sekundarni nivo. Vsi želijo delati v bolnišnici, na primarni nivo
pa noče nihče, kar ni čudno - na primarni ravni je namreč treba veliko delati, tu se opravi 80 % vsega dela, finance pa se za ta nivo vedno bolj krčijo.
Starih objektov imajo sami dovolj
Zanimiva je bila tudi debata o nakupu večstanovanjske stavbe poleg doma starejših občanov v Ormožu, za katerega pa se svetniki niso odločili. Bili so namreč mnenja, da imajo pri Sv. Tomažu sami dovolj starih razpadajočih poslopij, za katera bo treba poskrbeti, ne da bi si na glavo nakopali še kakšne v občini Ormož. Omenjen objekt namerava CSO preurediti za potrebe dementnega oddelka, saj imajo vedno več stanovalcev s to boleznijo. Svetniki so predvidevali, da se bo poleg kupnine, ki za njihovo občino znaša 14.859 evrov, potem treba udeležiti tudi pri obnovi stare zgradbe, ki pa gotovo ne bo poceni. Zaradi te odločitve se bo občini Sv. Tomaž zmanjšal njen delež v lastninski strukturi centra za starejše občane.
Potrdili so tudi vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2011, ki ostaja enaka kot lani - 0,00268 evra. Prav tako so potrdili, da se nekaterim zavezancem od celotne površine nezazidanega stavbnega zemljišča obremeni le 50 oziroma 15 %.
Svetniki so potrdili tudi sestavo vseh sedmih odborov in komisij. V odbor za finance, premoženje in proračun so imenovali Rober-
ta Korado, Ksenijo Kosi in Janka Vrbančiča. V odboru za gospodarstvo in drobno gospodarstvo so Mateja Hr-žič, Robert Korada, Marjan Kupčič, Mirko Novak in Janko Vrbančič.
Proti koncu seje so svetniki opozorili na slabo stanje avtobusnih postajališč, še zlasti tistega v Ključarovcih. Odločili so se, da bodo k problematiki pristopili organizirano in poiskali skupno rešitev za Savce, Ključarovce in Sv. Tomaž. Seveda pa je na terenu še veliko postajališč, ki niso primerno urejena. Na vprašanje ali bi pri tem lahko pomagala Veolia, kot izvajalec prevozov, pa je župan svetnike seznanil s pisanjem, ki ga je dobil s podjetja v katerem pozivajo občino, da sofinancira prevoze v višini 20.000 evrov, če želi, da bo ohranjen enak obseg prevozov. Potem pa se je vsul plaz kritik čez izvajalca, ki ima menda prevoze povsem nerazumno organizirane, ob neprimernih urah, zato ni čudno, da so avtobusi pogosto prazni. Na Veolii baje tudi nimajo nobenega posluha za želje in potrebe občanov, prav tako pa tudi nobene želje po sodelovanju z občino, je dodal župan.
Na seji so se tudi odločili, da letos, namesto ognjemeta, denar namenijo za pomoč socialno ogroženim družinam. Saj kot je povedal župan, prav velikega ognjemeta si z načrtovanim denarjem ne bi mogli privoščiti, finančna pomoč pa bo kakšni družini v stiski polepšala vsaj božični večer.
Viki Ivanuša
Od tod in tam
Ptuj • 16. dobrodelni koncert Karitas
T ~ "SE
Foto: Črtomir Goznik
V tednu Karitas je bil 26. novembra v cerkvi ptujskega minoritskega samostana že 16. dobrodelni koncert s številnimi glasbenimi nastopi. Bil je to večer za novo upanje kot eden izmed številnih dogodkov ob 20-letnici delovanja Karitas v Sloveniji. Število tistih, ki potrebujejo pomoč in trkajo na vrata Karitasa, je iz leta v leto več. Kot je povedal voditelj Karitasa ptujske in za-vrške dekanije Milan Kos, se je število iskalcev pomoči v zadnjem letu povečalo za okrog 15 odstotkov. Na lanskem dobrodelnem koncertu so zbrali 12 tisoč evrov, z zbranimi sredstvi pa pomagali 33 ljudem v stiski z zneski od 55 do 1500 evrov. Letošnji teden Karitas se je končal na prvo ad-ventno nedeljo, ko so po vseh župnijah zbirali namenske darove za pomoč družinam in posameznikom v stiski.
MG
Ptuj • Mladinski zbori na festivalu Attacca 2010
24. novembra je v Gimnaziji Ptuj potekal koncert mladinskih zborov Attacca, na katerem so se predstavile štiri skupine mladih pevcev. Mladinski pevski zbor OŠ Frana Erjavca Nova Gorica je pod vodstvom zbo-rovodkinje Milene Prinčič pripravil program Korak, Mla-dinskipevski zbor OŠ Dobje z zborovodkinjo Slavico Rajh pa program S pesmijo o življenju po svetu. Sodelovala sta tudi Mladinski pevski zbor OŠ Gorišnica (zborovodkinja Slavica Cvitanič), ki je svoj program naslovil Naj bo le mir, in Mladinski pevski zbor OŠ Markovci, ki ga vodi Slavica Lajh, s programom Pesmi o rožah. Festival, ki poteka v izvedbi Javnega sklada za kulturne dejavnosti, je namenjen mladinskim zborom s člani, starimi med 11 in 15 let, idejno pa ga je zasnovala Karmina Šilec, ki je tudi njegov umetniški vodja.
Polona Ambrožič
Ptuj • Primus med najboljšimi
Foto: Črtomir Goznik
V prvi akciji ocenjevanja slovenskih hotelov, teh je v Sloveniji več kot 600, se je ptujski Primus več kot odlično odrezal. V kategoriji štirizvezdičnih hotelov sta namreč zmagovalca ptujski hotel Primus in bohinjski Park hotel. »Akcija je potrdila naše prepričanje, da je Primus eden najboljših slovenskih štirizvezdičnih hotelov,«je po prejemu priznanja povedal direktor Term Ptuj Andrej Klasinc. V treh letih obstoja se je uspel pozicionirati na trgu turističnih storitev doma in v tujini. Ponaša se z več kot 50-odstotno zasedenostjo sob, kar je glede na njegovo mladost zelo dober pokazatelj uspešnosti poslovanja. Ptujski Primus pa je tudi izstopajoč slovenski hotel po go-stiteljstvu znanih domačih in tujih športnih imen - nogometašev, plavalcev in košarkarjev. Zlasti pri košarkarjih računa na udeležence EP v košarki 2013.
MG
Spodnje Podravje • Srečanje ob dnevu prostovojstva
Naj prostovoljki sta Jožica Gobec in Marija Šumandl
Na tradicionalnem srečanju prostovoljcev Spodnjega Podravja, ki se ga je v četrtek, 18. novembra, v gostišču Brenholc na Jeruzalemu pri Ormožu udeležilo kar 216 prostovoljcev, so za naj prostovoljki te regije proglasili Jožico Gobec in Marijo Šumandl.
Ena glavnih ugotovitev udeležencev srečanja, ki so se ga udeležili tudi predstavniki Zveze društev upokojencev Slovenije, je, da se prebivalstvo vse bolj stara, vendar ni dovolj, da to samo ugotavljamo, ampak je treba reagirati in se temu prilagajati tudi na področju socialne politike. Zavzeli so se za večjo podporo civilnim organizacijam, da bodo društva upokojencev lažje opravljala in izvrševala svoje aktivnosti na kulturnem, socialnem, zdravstvenem in izobraževalnem področju, pa tudi na področju zaščite zakonskih pravic upokojencev in na rekreacijsko-športnem področju. Upokojencem ni vseeno, kam se družba usmerja, zato se zavzemajo, da bi bilo njihovo starostno obdobje čimbolj aktivno. Prizadevajo si tudi za večjo ekonomsko in socialno neodvisnost starejših, obenem pa se zavedajo, da so njihova modrost, znanje in izkušnje še vedno pomemben razvojni potencial. Ob tem pa je potrebno še več medgeneracijske solidarnosti, zaupanja in sodelovanja, zato bodo tudi sami združili moči in potenciale ter se aktivneje vključevali na vseh področjih, ki so zanimiva za upokojence in starejšo populacijo.
Sicer pa o aktivnosti upokojencev Spodnjega Podravja pričajo številne prireditve in dogodki, v društvih upokojencev pa skrbijo tudi za starejše in onemogle. Da bi prizadevanja društev nagradili, so uvedli jubilejne nagrade ob društvenih obletnicah. Opravljajo tudi razne tečaje in seminarje. Poleg tradicionalnih srečanj upokojencev so tudi v letošnjem letu izvedli številna športna tekmovanja, udeležili pa so se tudi tekmovanj na republiškem nivoju in dosegli tudi dobre rezultate. Kot je poudarila pokrajinska koordi-natorica projekta za starejše Silva Gorjup, se v društvih upokojencev združujejo tudi zato, da bi skozi svojo stanovsko nevladno organizacijo in ob medsebojni pomoči, z izkušnjami upokojenih strokovnjakov ter s prostovoljnim delom svojih članov obogatili in lepšali jesen življenja. S spremljanjem vseh negativnih pojavov družbe in okolja do starejših oseb pa bi sproti opozarjali pristojne institucije. Z medsebojnim druženjem in izobraževanjem bogatijo svoje življenje in tudi v starosti skrbijo za svoje sive celice ter fizično zdravje. Pri vseh omenjenih aktivnostih pa
Foto: M. Ozmec
Priznanji za naj prostovoljki leta 2010 na območju Spodnjega Podravja sta prejeli Marija Šumandl (levo) in Jožica Gobec.
ima vse pomembnejšo vlogo delo prostovoljcev. Sodobno prostovoljstvo je po mnenju Gorjupove preseglo značaj plemenitega delovanja ljudi dobre volje za dobrobit drugega. Stopa v partnerstvo na socialnem in zdravstvenem področju in razvija sodelovanje, s strokovnimi službami, oblikami samopomoči, spodbuja humanistične vrednote ter solidarnostne akcije. V društvih upokojencev se zavedajo, da je prostovoljstvo nepogrešljiva dejavnost za pomoč ljudem v stiski, sicer pa je prostovoljno delo razvito na vseh ravneh, tako pri kulturni dejavnosti članstva, športu, izobraževanju, skupinskih dopustih, izletništvu, rekreaciji in vsem, kar bogati jesen življenja.
Še vedno pa je premalo storjenega za tiste člane, ki zaradi bolezni, invalidnosti ali iz kakršnegakoli vzroka ne morejo aktivno sodelovati in se ne vključujejo v to medsebojno druženje. Zato v Spodnjem Podravju že šesto leto izvajajo projekt „starej-ši za višjo kakovost življenja doma", ki je vseslovenski, saj so društva upokojencev najštevilčnejša nevladna organizacija v Sloveniji. Na ta način in s pomočjo številnih članov uvajajo nadzor civilne družbe nad porabo javnih sredstev namenjenih izboljšanju kvalitete življenja starejših, ki živijo doma, zvišujejo pa tudi kakovost pomoči na domu starejši generaciji. Izboljšujejo tudi pretok informacij o pomoči potrebnim med vladnim in nevladnim sektorjem, aktivnosti pa so razširili tudi na vse starejše v lokalni skupnosti, povečali obseg medsebojne pomoči starejšim ter izboljšali sodelovanje med nevladnimi organizacijami.
Cilji njihovega dela je najti osamljene, onemogle, osiromašene vrstnike, jim olepšati
starost, olajšati stiske, odpreti vrata društev upokojencev vsem osamljenim in pomoči potrebnim, jih povabiti k aktivnostim, prenesti informacije o starejših, ki pomoč potrebujejo in jo želijo, odgovornim v javnih zavodih, vplivati na izboljšanje storitev, pomagati drugim humanitarnim organizacijam, najti tiste, ki so pomoči najbolj potrebni, ter povečati vpliv civilne družbe na odločitve o starejših in njihovih potrebah.
Starejši skrbijo za višjo kakovost vrstnikov
Kot je poudarila Silva Gor-jup, izvajajo na območju 31 društev upokojencev Spodnjega Podravja in v društvu Optimist projekt Starejši za višjo kakovost življenja doma, v okviru katerega za 7440 oseb, starejših od 69 let, skrbi 217 prostovoljcev, strokovno pa jih vodi 20 koordinatorjev. Omenjeni projekt so v pokrajini Spodnje Podravje pričeli izvajati leta 2004, in sicer tri društva v MO Ptuj ter štiri v občini Majšperk. Pred tem sta
Foto: M. Ozmec
Upokojenci in vsi starejši ljudje pričakujejo več medgeneracijskega sodelovanja in razumevanja med generacijami vseh starosti.
Foto: M. Ozmec
Pokrajinska koordinatorica Silva Gorjup: "Sodobno prosto-voljstvo je preseglo značaj plemenitega delovanja ljudi dobre volje za dobrobit drugega."
pilotski projekt izvajali društvo upokojencev Kog ter društvo Optimist. Danes pa v Spodnjem Podravju izvaja projekt že 72 odstotkov društev in so v Sloveniji najuspešnejši.
V tem času so prostovoljci prvič obiskali 8696 starejših od 70 let ter opravili 14636 ponovnih obiskov. Organiziranih je bilo preko 10000 pomoči starejšim, bodisi preko društev upokojencev, vladnih organizacij ali pa preko nevladnih organizacij, kot so Rdeči križ in Karitas. Samo v letošnjem letu so prvič obiskali prek 700 starejših ter opravili preko 1800 ponovnih obiskov in organizirali pomoč preko 900 starejšim prek centra za socialno delo, patronažne službe, pomoči na domu, stanovanjske problematika, reševanja nasilja nad starejšimi in drugo. Prek 500 starejšim pa je bila nude-na pomoč v društvih upokojencev.
Žal v teh kriznih časih, prostovoljci ob obisku starejših odkrivajo vedno več takih, ki so potrebni ne le finančne pomoči, ampak tudi pomoči v prehrani. Zato se vedno bolj povezujejo s prostovoljci Rdečega križa in Karitasa ter skupaj z njimi pomagajo pri razdelitvi paketov s prehrano. Kar 21 društev aktivno sodeluje z osnovnimi šolami in njihovimi prostovoljci, ki pomagajo starejšim prinašati hrano iz trgovine ali pa se družijo z njimi pri premagovanju osamljenosti in izoliranosti starejših. Z izvajanjem projekta so veliko storili za kvalitetnejše življenje tistih starejših, ki živijo doma, vendar jih čaka še veliko dela
za doseganje postavljenih ciljev.
Kljub temu so prepričani, da bo v bodoče treba skrbeti za povečanje števila prostovoljcev, predvsem iz vrst mlajših upokojencev, jih izobraževati in usposabljati za kvalitetno prostovoljno delo. Društva upokojencev, ki izvajajo projekt, so opremljena z računalniki in internetno povezavo. Za bazo podatkov skrbi 20 koordinatorjev, ki skrbijo tudi za strokovno in kvalitetno delo prostovoljcev in se praviloma tedensko srečujejo z njimi pri reševanju skupnih problemov.
Na ravni pokrajine deluje tudi Pokrajinska koordinacija, ki jo sestavljajo koordinatorji, po potrebi pa tudi zunanji člani in predstavniki. O svojem delu prek medijev obveščajo vse občane, prav tako pa tudi občine, na območjih katerih se projekt izvaja, in jih občasno prosijo tudi za finančno pomoč.
Žal pa je po besedah Gorjupove odziv zelo slab. Finančna sredstva, ki jih prejemajo iz ZDUS, ne zadostujejo za pokrivanje materialnih stroškov, predvsem na tistih območjih, kjer je hribovit teren in so oddaljene stanovanjske soseske. Kljub skromnim finančnim sredstvom, ki jih dobivajo za ta projekt, so prepričani, da so uspešni, zato bodo svoje poslanstvo nadaljevali, saj je njihov cilj višja kvaliteta življenja starejših, kjer je delo prostovoljca eden izmed najpomembnejših členov tega projekta.
»Gorje mu, ki v nesreči biva sam, a srečen ni, kdor srečo
uživa sam,« v svoji pesmi opeva Simon Gregorčič in tega se skozi svoje humano delo zavedajo prostovoljci. Pri svojem poslanstvu so vsi dobri, nekateri pa najboljši in v letošnjem letu sta med najboljšimi tudi dve njihovi prostovoljki; to sta Jožica Gobec in Marija Šumandl.
Jožica Gobec je dolgoletna prostovoljka v društvu Optimist, ki je pri svojem prostovoljskem delu nadvse vestna in skrbna. Na njeno pobudo je društvo urejalo probleme skrbništva, oskrbe na domu, denarne pomoči starejšim, pomoč pri sprejemu v dom. Naj prostovoljka je tudi Marija Šumandl, ki pri projektu Starejši za starejše sodeluje že od samega začetka, z veliko odgovornostjo opravlja delo prostovoljke. Na njeno pobudo je društvo urejalo probleme skrbništva, oskrbe na domu, denarne pomoči. Od leta 1998 dalje vodi tudi skupino za samopomoč, ki deluje v Rogoznici. Zveza društev upokojencev Slovenije jima je za njuno prizadevno delo v prostovoljstvu izrekla priznanje Naj prostovoljki v letu 2010. Iskrene čestitke obema in hvala v imenu vseh, ki so njune pomoči že ali pa še bodo deležni.
Naj dodamo, da so srečanje prostovoljcev na Jeruzalemu s kulturnim programom popestrili učenci Osnovne šole Miklavž pri Ormožu, udeleženci iz območja Spodnjega Podrav-ja pa so si z zanimanjem ogledali tudi del Jeruzalemsko-Or-moških goric ter nekaj drugih znamenitosti.
M. Ozmec
Ptuj • Druga redna seja ČS Panorama
Odtujeno zahtevajo nazaj
Svet ČS Panorama se je v ponedeljek sestal na drugi redni seji, ki je bila že vsebinske narave. Na prvi so opravili konstituiranje novega sveta. V novem mandatu četrtne skupnosti Panorama bo njen svet vodila Rozika Ojsteršek, ki je bila v prejšnjem mandatu članica sveta.
Foto: Črtomir Goznik
Rozika Ojsteršek, nova predsednica sveta ČS Panorama: „Podali bodo predlog za spremembo statuta MO Ptuj v delu, ki se nanaša na pristojnosti sveta četrtne skupnosti."
Na drugi seji, udeležila se je je tudi članica mestnega sveta novega mandata Kristina Dokl, so najprej pregledali sprejete in nerealizirane sklepe sveta ČS Panorama v zadnjih letih. Izpostavili so objekte nedokončane cestne in druge infrastrukture, med drugim hodnika za pešce v Orešju od številke 159 naprej, problematike odvodnjavanja meteornih voda na hribovitem območju četrtne skupnosti, ulične razsvetljave, preplasti-tve stranskih ulic. V prejšnjem mandatu so se ukvarjali tudi s problematiko dovozne poti na Panoramo in s spremembo lokacije karting proge, kjer so želeli biti stranka v postopku, vendar odgovora niso dočakali. Pričakujejo, da jim bodo v strokovnih službah MO Ptuj čim prej odgovorili na odprta vprašanja in problematiko, zakaj sklepi niso bili realizirani in kdaj jih nameravajo realizirati oziroma če jih sploh bodo. Za v bodoče pa pričakujejo, da jim bodo na sprejete sklepe sveta odgovorili v določenem roku, do prve prihodnje oziroma druge zaporedne seje.
Za lažje delovanje v novem mandatu pa želijo čim prej pridobiti podatke o višini sredstev, s katerimi samostojno razpolaga ČS Panorama in koliko denarja jim pripada. Trenutno imajo na četrtnem transakcijskem računu pet tisoč evrov, 20 tisoč evrov pa v vezavi. Skupaj z drugimi sveti četrtnih skupnosti v MO Ptuj bodo skušali doseči spremembo 84. člena statuta MO Ptuj, kar naj bi dosegli z dodano četrto alinejo, v kateri bo zapisano, da svet ČS „izvaja druge naloge in opravila glede na potrebe in zahteve občanov, vendar le do višine zagotovljenih finančnih sredstev." Čim prej pa želijo začeti postopek za vrnitev dela Vičave, od številke 1 do 4, ki je bil v letih 1996/97 brez njihove vednosti prenesen v območje ČS Center. V zvezi s tem bo vprašanje na mestnem svetu postavila tudi svetnica Kristina Dokl. V okviru projekta EPK 2012 - Ptuj partner naj bi uredili tudi hodnik do sekvoje, do te naravne znamenitosti se tudi mačehovsko obnašamo, saj ni
niti označena kot naravna dediščina. V povezavi s sekvojo bi morali urediti tudi učno pot, po kateri bi vodili učenci OŠ Olge Meglič svoje vrstnike iz cele Slovenije in vse druge ljubitelje neokrnjene narave. V novem mandatu naj bi obnovili Vičavsko pot, ki je po zače-
tni obnovi ponovno propada. Pred domom krajanov Olge Meglič na Vičavi, kjer ima tudi sedež ČS, naj bi uredili otroško igrišče, sicer bodo edina četrtna skupnost v MO Ptuj, ki ne bo imela otroškega igrišča. Sedanje igrišče se uporablja nenamensko, otroci pa se ni-
majo kje igrati. V plan dela in aktivnosti 2010/2014 so v ČS Panorama zapisali tudi ureditev brvi na Gunžerjev otok, če bodo za te namene dobili evropska sredstva v okviru postavke Rekreacija v naravi. V času vladavine graščakov na Ptuju je bil otok sestavni
del parka, ki ga je uporabljala gospoda. Na vseh območjih četrtne skupnosti, kjer ni mogoče urediti kanalizacije, naj bi postavili manjše čistilne naprave. Velik problem so tudi makadamske ceste, ki bi jih bilo treba asfaltirati, še vedno pa tudi ni rešeno lastništvo nekaterih ulic. Od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov zahtevajo, da uredi območje Panorame ali pa naj lastništvo prenese na dobrega gospodarja, MO Ptuj. Člani novega sveta ČS Panorama pa bodo do naslednje seje tudi razmislili o možnem datumu praznika četrtne skupnosti. Datum naj bo vezan na neko območje, ki je četrtno skupnost v preteklosti najbolj zaznamovalo. Za izboljšanje prometne varnosti na preglednih križiščih pa je treba nemudoma postaviti obcestna ogledala.
Po sklepu druge seje sveta ČS Panorama bo njihova predstavnica v varnostnem sosvetu MO Ptuj Lidija Vurcer. V ponedeljek so se tudi dogovorili, da bo srečanje starejših občanov 10. decembra v Domu upokojencev na Ptuju. V kulturnem programu bodo nastopili učenci OŠ Olge Meglič, plesalci PC Mambo in pevski zbor Doma upokojencev Ptuj. Odločili so se, da bodo pred bližnjimi prazniki obiskali tudi vse bolne starejše občane, ki se srečanja ne bodo mogli udeležiti. Prireditve Veselega decembra pa bodo že po tradiciji izpeljali v sodelovanju z Vrtcem Ptuj.
MG
Sveti Andraž • Z druge redne seje
Rebalans potrjen
23. novembra so se svetniki občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah sestali na drugi redni seji, na kateri so med drugim s petimi glasovi za in dvema proti sprejeli rebalans proračuna za leto 2010.
Ob začetku prve pomembnejše točke tokratne seje, odloku o rebalansu proračuna občine za letošnje leto, je župan Franci Krepša sprva pojasnil, zakaj je le-ta potreben. Glavni razlog je po njegovih besedah poleg nekaterih drugih manjših odstopanj predvsem prikazovanje prihodkov evropskih sredstev: »To se v glavnem nanaša na projekt navezave na avtocesto treh občin (andra-ške, cerkvenjaške in juršinske), ki ga je vodila naša občina. Po predhodnih napotilih Službe
Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko glede knjiženja evropskih sredstev so namreč bila le-ta od vseh treh občin prikazana v našem proračunu, pozneje pa je prišlo do spremembe, saj mora zdaj vsaka občina lastna sredstva in tudi delež evropskih prikazati v svojem proračunu. To pomeni, da so se pri nas ta evropska sredstva zmanjšala, v proračunih sosednjih dveh občin pa povečala.«
Prihodki proračuna za leto 2010 sedaj tako znašajo
1.694.010 evrov, odhodki pa 1.653.784 evrov. Predvidenih prihodkov je bilo po županovih besedah za približno 800.000 evrov več ravno na račun omenjenih evropskih sredstev in delno tudi zaradi predvidevanj, da bodo v tem letu začeli izgradnjo večnamenske dvorane, kar pa je prestavljeno na naslednje leto.
Ko je po daljši razlagi Krep-ša o rebalansu odprl razpravo, je svetnik Darko Rojs z Liste Sveti Andraž zmore več želel dodatna pojasnila glede zvišanja nekaterih postavk. Ker z odgovori, ki sta mu jih podala računovodkinja in župan, ni bil zadovoljen, je (prav tako tudi svetnik Anton Ilešič iz iste stranke) glasoval proti rebalansu. Kot je še povedal, med drugim namreč meni, da bi lahko na občini delovali bolj varčno.
Pet glasov za in dva ...
Nato je sledilo imenovanje stalnih delovnih teles občinskega sveta, pri čemer je glasovanje potekalo večinoma v razmerju: pet za, dva vzdržana. Na predlog Komisije za man-
datna vprašanja, volitve in imenovanja, ki ji predseduje Anita Vršič, so tako za člane Odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti svetniki potrdili Milana Čer-nela, Darka Rojsa, Anito Vršič, Kristijana Majerja in Valerijo Ilešič Toš.
V Odboru za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe bodo Karol Vršič, Janez Kvar, Anton Ilešič, Simon
Prva faza obnove Kerenči-čevega trga je bila opravljena leta 2006, takrat je bila izdelana idejna zasnova za tretjo in četrto fazo obnove. Kot je povedal župan Alojz Sok, so ti dve fazi združili in pravkar potekata. Obnovljeni bosta obe strani ob Ptujski cesti.
Z novo predvideno ureditvijo se sedanja podoba Kerenčičeve-ga trga ne bo bistveno spreminjala. Prejšnja ureditev je bila sestavljena iz številnih nivojev in teren je bil zelo neraven, zato so imeli pešci, predvsem starejši, invalidi in mamice z vozički, nemalo težav. Razmajane granitne kocke pa so bile tudi nočna mora vseh ljubiteljic čevljev z visoko peto v Ormožu.
Viki Ivanuša
Druzovič in Ivan Vršič.
Prav vsi svetniki in Mirko Danko, Roman Ilešič, Ivan Bezjak, Anton Ljubec, Karl Golnar, Andrej Kralj ter Ivan Mohorič bodo sestavljali 14-članski Odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami, v Statutarno pravni komisiji pa bodo sedeli Marjana Horvat, Milan Černel in Janez Kvar. Prav tako so predlagali Valerijo Ilešič Toš v Svet zavo-
da Osnovne šole Cerkvenjak-Vitomarci.
Ker je seja potekala tik pred občinskim praznikom, so potrdili še sklepe občinskih priznanj, in sicer so grb občine namenili Vinogradniško-sad-jarskemu društvu Vitomarci, tri plakete pa Danieli Žvarc, Antonu Ljubcu ter Ani in Vinku Gomziju.
Polona Ambrožič
Foto: PA
Andraški svetniki so tokratno sejo izpeljali v dveh urah, katerih glavnino so namenili razpravam o rebalansu.
Ormož • Kerenčičev trg prijaznejši za pešce
Trg prenovljen prihodnje leto
Že lep čas na delu Ptujske ceste, ki se končuje na Kerenčičevem trgu, potekajo prenovitvena dela, ki se bodo zaradi obnove vodovodnih inštalacij in kanalizacije zaključila v začetku naslednjega leta. Dela izvaja VGB Murska Sobota, investicija pa je vredna 180.153 evrov.
Foto: Viki Ivanuša
Promet skozi center Ormoža je nekoliko otežen, ker poteka obnova Kerenčičevega trga.
Zagreb • Komisar Fülle in Josipovic se strinjata
Hrvaška je v sklepni fazi pogajanj z EU
parlamento ent europa-p, chf} parlament »ipclnalko ko ■tpariiaven-*'éen parla!. ,ro EUROPI
Hrvaški predsednik Ivo Josipovic in evropski komisar za širitev Štefan Fiile sta v Zagrebu poudarila, da je Hrvaška prispela v končnico pogajanj za vstop v EU in da je treba preskočiti le še nekaj ovir. Fiile je spomnil, da je bilo zadnje poročilo Evropske komisije o napredku Hr-
Foto: static.nacional.hr
vaške »precej pozitivno in je omenjalo preostale izzive«.
»Javnost mora vedeti, da potrebujemo dodatne napore, tako za pravosodne reforme kot pri sodelovanju z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu glede topniških dnevnikov, ter v pogajanjih o tržni tekmi za vse tiste gospodarske panoge, ki so odvisne od državnih subvencij,« je po srečanju s Fulejem novinarjem dejal Josipovic.
Izrazil je še prepričanje, da hrvaška javnost zaupa naporom, ki so jih storili, da bi Hrvaška končala pogajanja in podpisala pristopno pogodbo v prihodnjem letu, kot je bilo načrtovano.
»V zadnjih letih je bilo storjeno veliko. S predsednikom Josipo-vicem sva se pogovarjala o tem, kako zagotoviti, da bo prejšnje poročilo o napredku hrvaških pogajanj tudi poslednje, da bi se potem v prihodnjem letu osredotočili na pristopna pogajanja«, je povedal Fule.
Evropski komisar je še dejal, da v pogajanjih ne bo treba biti pod vplivom preostalih ovir, temveč je potrebno, da bi EU sporočila Hrvaški »všeč ste nam in vas želimo v EU«, je izjavo Fuleja povzela hrvaška tiskovna agencija Hina.
Naslednja medvladna konferenca o napredku hrvaških pogajanj z EU je napovedana za 22. december.
Evropski komisar se je danes srečal tudi s hrvaško premierko Jadranko Kosor. Po srečanju je novinarjem povedal, da se mora Hrvaška osredotočiti na seznam vprašanj, ki vključujejo sklenitev reform pravosodja in javne uprave, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, sodelovanje s haaškim sodiščem, postopke za vojne zločine, varstvo manjšin in človekove pravice. Kosorjeva je ob tem poudarila, da Hrvaška pričakuje, da bo na decembrski medvladni konferenci zaprla tri pogajalska poglavja, v začetku prihodnjega leta pa tudi dve najtežji - pravosodje in temeljne pravice ter konkurenco. »Pričakujem, da bomo pogajanja končali v okvirih, ki smo si jih sami sebi zastavili,« je povedala Kosorjeva.
V zadnjih mesecih je večkrat izrazila upanje, da bo Hrvaška podpisala pristopno pogodbo z EU do konca madžarskega predsedstva EU oziroma do sredine prihodnjega leta.
Tudi zunanji minister Gordan Jandrokovic je po srečanju s Fule-jem izrazil prepričanje, da bo Hrvaška sklenila pogajanja v prvi polovici leta 2011. Po srečanju na zunanjem ministrstvu je Fule opozoril, da je poglavje o pravosodju zelo zahtevno, ker ne gre zgolj za sprejemanje zakonov, temveč za uveljavitev reform in delovanje pravosodnega sistema v prid hrvaškim državljanom. Izpostavil je, da bo pomembno tudi poročilo glavnega haaškega tožilca Sergea Brammertza, ker je sodelovanje s haaškim sodiščem tudi eno izmed meril za zapiranje poglavja 23. Obenem je dejal, da Evropska komisija ne dvomi v dobro voljo hrvaških oblasti, da bi popolnoma sodelovali s haaškim sodiščem in izpolnili zastavljena merila. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Dublin/Lizbona/Berlin • Irska bi lahko dogovor o finančni pomoči z EU in IMF dosegla že ta konec tedna, danes poročajo irski mediji. V nemških medijih so se medtem pojavila ugibanja, da naj bi ECB in druge članice evrskega območja pritiskale na Portugalsko, naj tudi ona zaprosi za finančno pomoč. V Lizboni in Berlinu so te navedbe že zanikali. V Dublin so minuli teden prispeli strokovnjaki EU, Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Evropske centralne banke (ECB), ki se z irsko stranjo pogajajo o pogojih za odobritev pomoči. Pogajanja so ta teden pospešili, zato bi jih po poročanju irskega radia RTE lahko zaključili v nedeljo, pravočasno pred ponedeljkovim odprtjem finančnih trgov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Irska se je po več tednih negotovosti v nedeljo odločila zaprositi za pomoč EU in IMF, v sredo pa je irska vlada predstavila tudi štiriletni varčevalni program, ki je pogoj za pridobitev pomoči in predvideva 15 milijard evrov prihrankov. Keltski tiger bo po poročanju irskih medijev potreboval 85 milijard evrov pomoči.
Tokio • Cene življenjskih potrebščin so se na Japonskem oktobra na letni ravni znižale za 0,6 odstotka. To je že 20. zaporedni mesečni padec cen, ki so ga pričakovali tudi analitiki, je po poročanju tujih tiskovnih agencij danes sporočila japonska vlada. Indeks cen življenjskih potrebščin (CPI), ki ne upošteva cen sveže hrane, se je septembra znižal za 1,1 odstotka, predvsem zaradi močnega jena. Uvoz je zaradi tega cenejši, kar pa škodi japonskim izvoznikom, ki so zaradi dražje domače valute cenovno manj konkurenčni. Padec cen je bil oktobra tako nekoliko manjši kot v minulih mesecih, vendar analitiki opozarjajo, da gre pri tem za vpliv nekaterih enkratnih učinkov, kot je zvišanje cen cigaret. Že tako počasno okrevanje japonskega gospodarstva medtem še naprej zavira šibko domače povpraševanje.
Ženeva • Število najrevnejših držav se je v zadnjih 30 oz. 40 letih podvojilo, prav tako pa se je podvojilo število ljudi, ki živijo v izjemni revščini, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ugotavlja Konferenca ZN za trgovino in razvoj (UNCTAD). V letnem poročilo o 49 najmanj razvitih državah UNCTAD ugotavlja, da se je model razvoja za te države izkazal za neučinkovitega, zato bi bilo treba o njem ponovno razmisliti. V zadnjih 30 oz. 40 letih se je število najmanj razvitih držav podvojilo. Prav tako se je od 80. let minulega stoletja podvojilo število ljudi, ki živijo pod pragom revščine, je ob tem povedal generalni sekretar UNCTAD Supachai Panitchpakdi
Berlin • Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy sta v telefonskem pogovoru pozvala k hitri sklenitvi dogovora med Dublinom ter EU in Mednarodnim denarnim skladom (IMF), s katerim bi Irsko rešili iz finančne krize, so po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočili iz urada Merklove. Merklova in Sarkozy sta se strinjala, da morajo biti pogajanja z irsko vlado sklenjena hitro. Pri tem sta tudi dejala, da je štiriletni varčevalni načrt, ki ga je v sredo sprejela irska vlada in ki je eden od pogojev za finančno pomoč, za katero je Irska zaprosila EU in IMF, nanju naredil vtis. Irska se z EU in IMF trenutno pogaja o pomoči za izhod iz krize, ki so jo povzročile predvsem težave v njenem bančnem sektorju. Ta pomoč bi lahko znašala 85 milijard evrov. Po navedbah virov v Bruslju bi bila ta pogajanja lahko sklenjena v nedeljo.
Atene • V Atenah se že tretji dan nadaljuje protest Grkov proti ostrim varčevalnim ukrepom, s katerimi naj bi se močno zadolžena Grčija končno izvila iz svoje najhujše krize v zadnjih desetletjih. Poleg tega so sindikati za 15. december napovedali tudi vsesplošno stavko, poročajo tuje tiskovne agencije. Demonstracije, v katerih je sodelovalo več sto zaposlenih v javnem in v zasebnem sektorju, tokrat niso bile tako množične kot spomladi, ko se jih je udeležilo več deset tisoč protestnikov in so se nekajkrat končale s spopadi protestnikov in policistov. Sicer pa je poleg demonstracij danes v grški prestolnici potekala tudi triurna stavka, zaradi katere je prišlo do motenj v javnem transportu in omejenega opravljanja storitev uradov v javnem sektorju.
Bruselj • Rusija in EU sta dosegli dogovor, ki bi lahko Moskvi omogočil, da se prihodnje leto pridruži Svetovni trgovinski organizaciji (WTO). »Če bo vse potekalo gladko, bomo prihodnje leto naredili zadnji korak na poti članstva v WTO,« je v Bruslju sporočil namestnik ruskega premiera Igor Šuvalov. Šuvalov se je v Bruslju sestal s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom, visoko zunanjo predstavnico EU Catherine Ashton in evropskim komisarjem za trgovino Karlom De Guchtom. »Po vseh pogovorih lahko zdaj rečemo, da smo rešili praktično vsa vprašanja,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Šuvalov. Dogovor naj bi na decembrskem vrhu EU-Rusija dokončno potrdil še ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Iz skupne izjave EU in Rusije je sicer razvidno tudi, da še vedno ostaja nerešenih nekaj multilateralnih vprašanj na področju trgovine s kmetijskimi izdelki, tehničnih omejitev in pravil ter investicij v avtomobilski industriji. (sta)
Bruselj • Zagotovilo Evropske komisije
Denarja za reševanje morebitnih novih kriz je dovolj
Evropska komisija je zagotovila, da je v sistemu za zagotavljanje stabilnosti evra dovolj finančnih sredstev, tudi če bi se dolžniška kriza z Irske razširila na druge države v območju evra. Vlagatelji na finančnih trgih so sicer še vedno nemirni, zato so obresti na irske obveznice danes dosegle rekordno vrednost.
»Finančne zaloge so oblikovane, so obsežne in so pripravljene za uporabo, če bo zanje zaprošeno,« je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa novinarjem v Bruslju zagotovil tiskovni predstavnik evropskega komisarja za denarne in gospodarske zadeve Amadeu Altafaj.
Sistem za zagotavljanje stabilnosti evra vključuje mehanizem 60 milijard evrov pomoči iz
proračuna EU in mehanizem, ki v treh letih zagotavlja do 440 milijard evrov potencialnih poroštev. V tem okviru je predvidenih tudi do 250 milijard evrov pomoči iz Mednarodnega denarnega sklada.
Vlagatelje na finančnih trgih skrbi, da bi se lahko Irski kmalu pridružili Portugalska ali Španija. Težave bi bile sicer večje, če bi za pomoč zaprosil Madrid, saj je špansko gospodarstvo bistveno večje in bi potrebovalo veliko več finančnih sredstev. Altafaj je te pomisleke zavrnil in dejal, da o tej možnosti v Bruslju zaenkrat ne govorijo.
Irska se je po več tednih negotovosti v nedeljo odločila zaprositi za pomoč EU in IMF, v sredo pa je irska vlada predstavila tudi štiriletni varčevalni program, ki je pogoj za pridobitev pomoči in predvideva 15 milijard evrov prihrankov. Keltski tiger naj bi po poročanju irskih medijev potreboval 85 milijard evrov pomoči.
To vlagateljev zaenkrat še ni pomirilo; obresti na desetletne irske obveznice so danes dosegle rekordno višino in presegle devet odstotkov. Zgodaj popoldne so obresti dosegle 9,010 odstotka, kar je precej več kot v
sredo pozno zvečer, ko so znašale 8,864 odstotka, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Nekoliko so narasle tudi obresti za španske in portugalske obveznice. Obresti za španske desetletne obveznice so se s sredinih 5,064 danes zvišale na 5,190 odstotka, vrednost petih odstotkov pa so v sredo preskočile prvič po letu 2002. Obresti na desetletne portugalske obveznice so se medtem povzpele s 7,016 na 7,020 odstotka.
Vodja nemške in francoske diplomacije, Guido Westerwelle in Michele Alliot-Marie, sta se zaradi špekulacij, povezanih z razširitvijo dolžniške krize v evrskem območju, danes v Berlinu strinjala, da je treba leta 2013 uvesti močnejši krizni mehanizem. (sta)
Seul • Napetost se stopnjuje
Korejski polotok na robu vojne
THE
FORGOTTEN Vi A.R ?! t! Ü
Foto: ga.wa.war in-korea
Po torkovem napadu severnokorejske vojske na juž-nokorejski otok je v petek Severna Koreja napovedane vojaške vaje ZDA in Južne Koreje, ki naj bi se začele v nedeljo, ponovno kritizirala z ostrimi besedami. Vojaške vaje bodo po mnenju Pjongjanga Korejski polotok potisnile na rob vojne, so poročali severnokorejski mediji.
»Razmere na Korejskem polotoku se približujejo vojni. Vojne željni elementi so ponovno razvili brezobziren načrt za vojaške vaje, ki so usmerjene proti Severni Koreji,« so po poročanju tujih tiskovnih agencij poročali severnokorejski mediji.
Ameriško-južnokorejske vojaške vaje v Rumenem morju bodo trajale štiri dni. Po napovedih Washingtona in Seula pa so obrambne narave.
Medtem si je prizorišče severnokorejskega napada danes po poročanju ameriške tiskovne agencije AP ogledal tudi poveljnik ameriške vojske v Južni Koreji, general Walter Sharp.
Iz Severne Koreje je bilo danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP slišati eksplozije, vendar na ozemlje Južne Koreje ni priletel noben izstrelek. Tiskovni predstavnik južnokorejskega obrambnega ministrstva je za AFP ocenil, da je Pjongjang očitno začel topniške vaje. Dodal je, da je bilo eksplozije slišati med opol-dnevom in 15. uro po lokalnem času, zvok eksplozij pa je prihajal s severa.
Iz Južne Koreje so najprej poročali, da je dosedanji svetovalec za varnost predsednika države in nekdanji poklicni vojak Lee Hee Won postal novi južnokorejski obrambni minister. Nasledil naj bi Kim Tae Younga, ki je v četrtek odstopil zaradi hudih kritik, češ da je južnokorejske vojska premalo odločno odgovorila na torkov severnokorejski napad.
Kasneje so iz predsednikovega urada sporočili, da novega obrambnega ministra še niso imenovali in da je za ta položaj več kandidatov. (sta)
Rim • Davčna prevara
farmacevtskega velikana
Podjetju Menarini naj bi zasegli milijardo evrov
Foto: ga.wa.war in-korea
Pristojne italijanske oblasti so italijanskemu farmacevtskemu velikanu Mena-rini zasegle več kot milijardo evrov sredstev, in sicer zaradi suma davčne prevare v povezavi z banko iz Liechtensteina, poročanje italijanske tiskovne agencije Ansa povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Policija je preiskala pisarne na sedežu družbe v Firencah. Tožilci preiskujejo 15 oseb, vključno z glavnim izvršnim direktorjem družbe Albertom Aleottijem.
Odvetnik te največje italijanske in ene največjih farmacevtskih družb v Evropi je medtem v izjavi za javnost obtožbe zoper družbo zavrnil.
Družba je po navedbah preiskovalcev osumljena, da naj bi s prevaro poskušala med drugim napihniti ceno zdravil in prevarati davčno službo.
Prevare naj bi se vlekle že 20 let, država pa naj bi zaradi tega imela bistveno več kot le milijardo evrov škode. Toliko sredstev so sicer zdaj zasegli družbi, ki zaposluje več kot 12.000 ljudi v več kot 60 državah.
Preiskava se je začela potem, ko so v banki v Liechtensteinu odkrili okrog 400 milijonov evrov, ki so pripadali družbi Menarini. (sta)
Italija • Vladna kriza še traja
Berlusconi: Zaupanje parlamenta ali volitve
Italijanski premier Silvio Berlusconi je pripravljen odstopiti in odpreti pot predčasnim parlamentarnim volitvam, če na glasovanju o zaupnici vladi 14. decembra ne bo prejel zaupanja parlamenta.
Vlada po Berlusconijevih besedah medtem nadaljuje z uresničevanjem svojega programa za rešitev krize v državi. »Pričakujemo, da bomo dobili zaupanje poslanske zbornice in senata. V nasprotnem primeru bom odstopil in predsednika Giorgia Napolitana zaprosil, naj razpiše predčasne volitve,« je dejal Berlusconi, ki ga danes povzemajo italijanski mediji.
Poslanska zbornica bo 14. decembra glasovala o nezaupnici Berlusconijevi vladi, senat pa bo istega dne odločal o zaupni-
ci. V primeru poraza v enem ali obeh domovih italijanskega parlamenta bo Berlusconi po mnenju opazovalcev prisiljen zapustiti premierski stolček.
Vlada v Rimu medtem nadaljuje z uresničevanjem programa, za katerega je Berlusconi konec septembra prejel podporo tako v poslanski zbornici kot senatu. Program se nanaša na pet področij - pravosodje, finance, zvezno ureditev, pomoč jugu države in varnostno politiko. Ta petek naj bi tako sprejeli obsežen načrt za razvoj južne Italije, prihodnji teden pa tudi reformo pravosodnega sistema,
poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
V Italiji medtem krožijo ugibanja o morebitnem vstopu poslovneža Luce Cordera di Mon-tezemola v politiko. Predsednik Ferrarija je ustanovil sklad in think tank »Italia Futura«, ki se zavzema za reforme v državi. Montezemolo sicer zagovarja politično stabilnost Italije.
»Bilo bi neverjetno, da bi v tej gospodarski situaciji prišlo do predčasnih volitev. Italijani bi težko razumeli, zakaj je v tako težkem obdobju za Italijo in Evropo treba na volišča,« je menil Montezemolo. (sta)
Hajdina • Zapleti po konstitutivni seji občinskega sveta
Lokalna interesna koalicija za sklic izredne seje
Novi hajdinski občinski svet s 14 člani je opravil konstitutivno sejo 9. novembra. Do šeste točke dnevnega reda je sejo vodil najstarejši svetnik novega sestava Viktor Markovič, v sedmi točki pa je vodenje seje prevzel novi župan Stanislav Glažar.
Župan je imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja prestavil na drugo sejo, saj je menil, da bodo do takrat razpolagali s predlogom za njeno sestavo na podlagi konsenza, ki ga želi uveljaviti v svojem mandatu županovanja, ne pa s preglasovanjem. Za takšno potezo se je odločil zaradi treh različnih predlogov o sestavi komisije - zadnji je bil posredovan na dan seje sveta, pa tudi, ker tako določa 33. člen poslovnika sveta občine Hajdina, kjer je zapisano, da se zadeve, za katere tako predlaga župan, brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda.
Teden dni pred konstitutivno sejo je bila na ravni občine Hajdina ustanovljena »koalicija«, sestavljena iz vrst SLS, LDS in nestrankarske liste za razvoj občine Hajdina, ki imajo v svetu občine Hajdina skupaj osem svetnikov; povezali so jih skupni interesi.
Šestnajstega novembra je župan Stanislav Glažar sklical prvo dopisno sejo sveta občine Hajdina z eno točko dnevnega reda: predlogom sklepa o imenovanju predstavnikov občine Hajdina v svet OŠ Hajdina, ki se je zaključila 18. novembra do 12. ure, sklica dopisne seje pa ni dodatno obrazložil. Nova občinska koalicija se je 17. novembra z utemeljitvijo odzvala na sklic prve dopisne seje, saj je bila ta po njihovem mnenju sklicana v nasprotju s 25. členom poslovnika občinskega sveta, ker ni šlo za posamezno nujno zadevo manjšega obsega in ker k predlogu sklepa ni bila podana nobena obrazložitev, zakaj naj bi šlo za nujno zadevo. Sedem od osmih članov sveta, ki so utemeljitev
podpisali (Karl Svenšek, Andrej Tkalec, Ivan Vegelj, Jožica Lešnik, Ivan Lešnik, Maja Vogrinec in Anica Drevenšek, med podpisniki pa ni bilo Iva Rajha), je enotnega mnenja, da je imenovanje članov sveta OŠ Hajdina velikega pomena, iz županovega predloga sklepa pa ni razvidno, da ge za nujno zadevo. Predlagatelj sklepa o imenovanju članov sveta šole pa je lahko le komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
V 12. členu poslovnika je zapisano, da svet po konstituiranju najprej iz svojih članov imenuje komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno telo. Ta mora do svoje naslednje seje pregledati članstvo v občinskih organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica je
občina, ter pripraviti poročilo in morebitne predloge za imenovanje novih članov. Ker komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na konstitutivni seji ni bila imenovana, so v novi hajdinski koaliciji prepričani, da imenovanje članov v svet zavoda ni nujna zadeva, pri tem pa navajajo, da komisija ni bila imenovana zaradi županove hude kršitve 12., 33., 34., 40. in 59. člena poslovnika sveta občine Hajdina. Sklep o imenovanju Jožice Lešnik, Franca Krajnca in Viktorja Markoviča v svet OŠ Hajdina zavračajo, hkrati pa župana pozivajo k upoštevanju določb statuta in poslovnika sveta občine Hajdi-na, ki govorijo o tem, da župan skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta.
23. novembra je nova hajdin-ska koalicija ponovno pisala
V fazi zaključevanja je cesta, ki vodi skozi Trg Jakoba Babiča in Miklošičev trg v mestnem središču. Naložba bo realizirana v skladu s sklenjenim sporazumom o sofinanciranju ureditve krožišča regionalne ceste pri bencinski črpalki in Babinske ceste. Dela se izvajajo v sklopu preplastitve dela regionalne ceste Ljutomer-Sav-ci-Ptuj in obsegajo vgradnjo cestnih robnikov, granitnih kock z ureditvijo pločnikov in manjših posegov na komunalnih vodih.
Dela, ki so ovrednotena na 26.000 evrov, izvaja gradbeno podjetje Pomgrad iz Murske Sobote, ob ugodnih vremenskih razmerah pa bo obnova zaključena v prvih decembrskih dneh.
NŠ
županu, kjer so na podlagi vabila župana Stanislava Glažarja za 24. november, s katerim je na sestanek o predstavnikih v svet OŠ Hajdina ter v odborih in komisijah vabil nosilce kandidatnih list, ugotovili, da ni upošteval njihovih utemeljitev in predlogov iz utemeljitve z datumom 17. novembra. Ocenili so, da je dnevni red nerazumljiv, nejasen in brez pravne podlage. Prepričani so, da je podajanje predlogov za predstavnike v svet OŠ Hajdi-na in za članstvo v odborih in komisijah sveta pristojna samo komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Ker novi hajdinski župan doslej ni upošteval določb statuta in poslovnika sveta občine Haj-dina, zahtevajo na podlagi 24. člena poslovnika sklic izredne seje občinskega sveta, ki so ga tudi obrazložili. Vse pa izhaja iz neimenovanja komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Pod zahtevo za sklic izredne seje sveta občine Hajdina so se podpisali Karl Svenšek, Ivo Rajh, Andrej Tkalec, Ivan Vegelj, Jožica Lešnik, Maja Vogrinec in Anica Drevenšek.
Usklajevanje poteka naprej
Hajdinski župan Stanislav Glažar pravi, da kljub vsemu usklajevanje poteka dalje, da bodo komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje imenovali na redni seji, v nadaljevanju pa tudi vse ostale odbore in komisije. Zagotovo pa ne prej, dokler predlog ne bo podprt s konsenzom, temu pa se približujejo. Pred vsako sejo sveta občine bo kot nov način dela sklical tudi sestanek z vsemi vodji svetniških skupin oziroma svetniki posamezniki, po potrebi pa tudi z drugimi, da bi skozi širšo razpravo lahko prišli do najboljših rešitev za razvoj občine, ker so za to tudi dobili mandat.
Z dopisno sejo o imenovanju treh predstavnikov v svet zavoda OŠ Hajdina naj bi se mudilo, ker je treba izbrati novega ravnatelja, saj dosedanji odhaja v pokoj. Skladno s hajdinskim poslovnikom naj bi imenovali tri nove člane v svet zavoda, ker sicer ne bi mogli nadaljevati postopka izbire novega ravnatelja. A bo treba poslovnik glede na ugotovitve vladne službe za lokalno samoupravo spremeniti, ker članstvo predstavnikov občine v javnih zavodih traja do konca mandata javnih zavodov. Sedanjim mandat še ni potekel, zato tudi ni bilo treba imenovati novih.
MG
Ljutomer • Miklošičev trg bo obnovljen
Bo sneg ovira?
V preteklosti je občina Ljutomer veliko sredstev, pridobljenih na raznih razpisih, vlagala v obnovo mestnih ulic in trgov, projekti pa se nadaljujejo tudi pod novim vodstvom.
Foto: NS
Pa brez zamere
Govori (piše) Vinko
V temeljit razmislek
Spet seje našel en tak tekst, ki ga enostavno moram deliti z vami. Tokrat ne bom ponavljal, kako nisem najbolj naklonjen obsežnemu citiranju drugih avtorjev (itak to že preveč počnejo študenti v seminarskih in diplomskih nalogah), saj menim, da sem o tem povedal dovolj že nazadnje, ko sem z vami delil modre misli drugega avtorja.
Tekst, ki ga tokrat priobčim, po svetovnem spletu kroži že kar nekaj časa; a to ni ovira, da vsaj dela tega teksta ne bi objavil tudi tukaj. Kajti čeprav je bil napisan že pred kar nekaj dnevi, je namreč izredno aktualen - pravzaprav vsak dan bolj. Je pa ta tekst plod odličnega dramatika, esejista, režiserja in še kaj Vinka Moderndorferja, ki je za svoje udejstvovanje prejel že več prestižnih nagrad - med drugim je tudi dobitnik letošnje Ježkove nagrade za film Kandidatka in šofer. Odlomek iz teksta, ki vam ga tokrat posredujem, se v Trubarjevem slogu glasi "Moji lubi Slovenci", oziroma "Sveta jeza (pridiga)", o čemgovo-ri, pa ni treba posebej izpostavljati, saj je tekst sam popolnoma dovolj zgovoren. Gre pa takole:
"Živimo v drekastih časih. Odgovor na to, zakaj smo se pogreznili v greznico nepočiščenih iztrebkov in zakaj nam lasten drek leze v usta in nos, skozi ušesa naravnost v možgane, je preprost: Dvajset let smo poslušali demagoško obračanje besed, gledali demokratično izvoljene butce, ki so nam iz parlamentarne prižnice pridigali o poštenosti, solidarnosti, pravičnosti, zraven pa nekaznovano kradli za našimi hrbti.
Dvajset let so si pripenjali na prsi zasluge, pljuvali na vse, kar niso bili oni, cinično dvomili o vseh avtoritetah, lagali brez kazni, varali brez slabe vesti, resnico in pravico krojili po svoji volji in koži, bili proti vsem, ki niso z nami, in bili proti vsem kar tako, zaradi kondicije, zaradi športa.
Dvajset let, moji lubi Slovenci, so zlorabljali besedo, se delali norca iz nje, iz besede so naredili tržno blago, ponižali so jo na besedo laži in manipulacije, jo nespoštljivo izkoriščali, naredili so jo za vlačugo, jo poteptali, prodali, razdali. Poenostavili so jo, zdaj služi ceneni reklami za njihove barabije.
Izdali so prijatelje, sodelavce, brate, sestre; izdali so prepričanje, naše in svoje, menjavali so stranke pogosteje kot svoje gate in pri tem niso niti zardeli. Zlorabljali in zlorabili so vse institucije v svoji brezobzirni borbi za oblast. Se smehljali v televizijske kamere, igrali poštenjake in človekoljube, zraven pa za hrbti brusili nože za naše vratove.
V imenu svojihpritlehnih interesov, v imenu krvo-loke bratovščine, kije vse bolj prepričana, daje oblast boljša od ljubic, boljša od tihe onanije za straniščnimi vrati, kjer res ne škodiš nikomur, so žrtvovali tisoče delovnih mest, usodo tisoče družin, zato da so lahko domov pod pazduho odnesli malho, polno novcev, in si kot nedorasli bradati otroci zgradili lovske kočice, hišice in hiše, nakupili zemljo in zemljišča, zgradili steklene palače in palačice, si kupili ladjice in barke, avtomobile in avtomobilčke, izkopali bazene in postavili plotove, najvišje v svojih glavah, in čisto vseeno jim je bilo, in jim je še vedno, in jim je vedno bolj, za vas, moji lubi Slovenci, za vaše delovne roke, za vaše pridne otroke, za vaše življenje.
Podriskali so vas, lubi moji, vi pa ste mislili, da na vaše obraze pada mehko zlato. Dvajset let so drekčili po vaših glavah s svojimi paranojami, strahom, cinizmom, ironijo, nadutostjo, superiornostjo, in to vse za to, da bi prikrili svoje goljufije, svoje male in velike lopovske afere, tiha kupovanja in podkupovanja, svoje okostnjake, skrite v omarah; vse so si prikrojili, da bi se lahko zakrili in da bi bili večno videti pošteni osvoboditelji, preroditelji, graditelji cest in obcestnih stranišč. Napisali so si svoje zakone, na tiste zakone, ki niso po njihovi meri, se požvižgajo, zamahnejo z roko; postavili so svoje zveste pse na prava mesta, opljuvali so vse druge, posejali sovraštvo in zanetili prepire. Nič ne velja, resnice ni, resnica se samo zdi, vse je lahko tako, kot hočeš, kot rečeš, kot obrneš, kot imaš dolžnika in prijatelja na pravem mestu. Drug drugega držijo za vrat. Deželo jim je v dvajsetih letih uspelo narediti gluho in slepo za vse dobro, za vse kvalitetno. Nič ne velja več. Najmanj delo. Nihče se v resnici na nič ne spozna več in vsi se poznajo na vse."
Spet - na to lahko (na žalost) rečem le: Amen.
Gregor Alič
Na knjižni polici
Esad Babačic Trdobojec
Ljubljana. Sanje, 2010 (Zbirka Sanje)
Trdobojci so v zapisu krajevnega leksikona razloženo vinogradniško naselje na gričevnatih slemenih in stranskih rebrih 2 do 3 km južno od ceste Zgornji Lesko-vec-Podlehnik in 3 do 4 km zahodno od ceste Leskovec-Trakoščan. Dobre vinogradniške lege zavzemajo četrtino celotne površine. Domovi so večinoma na slemenih in so stegnjeni. V Tr-dobojcih, iz Trdobojec, trdobojski, Trdobojčani. Besedna igra, izvorno pa v resnici Trdobojec, je za naslov biografije zelo prikladna izbira, metaforična ter s tem tudi večpomenska. Asociativno spominja tudi na Levstikove besede: Trd bodi, neizprosen mož jeklen, /kadar braniti je časti in pravde /narodu in jeziku svojemu. Dejan Zavec je usodno postal prav to, saj mu življenje s svojimi preizkušnjami ni prizanašalo. Jeklen, v boju trd kot kladivo, ki v spopadu z nasprotnikom poudarja čast in pravičnost borca, zavezan je še vedno svojim sokrajanom in prijateljem iz mladosti, Halozam in domovini. Ko pa smo pri jeziku, Dejan uporablja v svojih nastopih lep in pravilen slovenski jezik, tudi v tem oziru je lahko vzgled mnogim govorcem, ki javno nastopajo.
Usoda je hotela, da je tavajoči fant v januarju namesto nogometa izbral boks. Njegov prvi nasprotnik je bila koleb-nica, trener pa rahlo osiveli ata ptujskega boksa Ivan Puč-ko. Razmere so bile slabe, treniral pa je s srcem in dušo. Boksali so v vreče s slamo, obuti v superge. Haloški svet je bolj prepojen z vinom kot vodo in zaradi nevzdržnih razmer ga je socialna služba dodelila teti, kjer ni bil »pubec za vse«, kot je v poetičnem uvodu zapisal Babačic, temveč je bil po Dejanovih besedah enakovreden tetinim otrokom in je imel lepo otroštvo. Težke razmere so se pri haloških ljudeh odrazile drugače kakor v mestu in so bile posameznikom dodaten imperativ, da so se iztrgali ujetosti iz neperspektivnega sveta. Dejan se je uspel iztrgati. Boštjan in Dejan sta bila v klubu idealen par, razbijač in tehničar. Prvo borbo v ringu je Dejan izgubil. Trener Pučko ga je vzel k sebi v družinsko stanovanje. Ko so se ob zadnjih Dejanovih uspehih premnogi veljaki z njim dičili in fotografirali, velja spomniti na anekdoto že v samostojni Sloveniji ob odpravi na evropsko mladinsko prvenstvo v Atene, da občina ni dala kasete s himno in zastave, celo zaračunala bi ju za deset tisoč tolarjev. Ker trener in Dejan denarja nista imela, je Dejan zastavo »mazno« na Ranci. Trener Pučko si je zadal, da mora vsaj enkrat mesečno veliki up slovenskega boksa nastopiti v tujini. Doma ju je spremljala popolna ignoranca boksarske zveze, občine in države. In to ni bila osamljena zgodba. Z Dejanom sta začela trenirati šestkrat tedensko. Slikovite pripovedi v domači govorici dajejo knjigi posebno sočnost, napetost in čar. Pravzaprav gre za prave pustolovščine. Po trenerjevih besedah je bil Dejan preprosto predober in je imel sam težave, saj so ga za nekaj časa celo suspendirali, ker naj bi Dejana preveč gnal. Dejstvo pa je, da so mu ga hoteli enostavno prevzeti. Zato bi kar obveljala trditev, da »brez Pučka in njegove trme ne bi bilo fenomena Zavec«. Nikoli pa jima ni zmanjkalo vedrine. Stanje boksa v Sloveniji je bilo katastrofalno, pogosto ni bilo niti osnovne opreme, niti se ni dala kupiti. Bil je tudi čas, ko je Dejan spal na blazinah v Koruzjaku ali v trafiki, kjer je delal. Preživljal se je tudi kot gradbeni delavec, redar, taksist. Kmalu se je preselil v svoje prvo stanovanje, spoznal pa je tudi Natašo. Pravi trener začuti, kdaj mora varovanca predati v druge roke in Pučko je to storil, čeprav mu je bil mentor, učitelj in drugi oče. Odšel je k Milutinovicu v Železničarski boksarski klub Maribor. Dejana so se v tujini otepali, saj je prerasel amatersko konkurenco. Končal je srednjo šolo in študij na Fakulteti za šport v Novem Sadu. Tudi v tujini je pričel zmagovati, v boju za kolajne pa je delovala »kuhinja«. Dejanu so dovolili zmagovati vse do trenutka, ko se je odločalo o medaljah. Prišel je nov mejnik ali nova runda, saj je bil Dejan že pred tem, da bi nehal tekmovati. Na pomoč je priskočil Tomaž Barada, ki je že bil svetovni prvak v kikboksu. V začetku je bil Magdeburg najtežje obdobje v skupni življenjski poti z Natašo. Bile so težave z izgovarjavo njegovega imena in trener mu je dodelil zelo prikladen vzdevek »Mr. Sympathikus«. Dejan je postal trdnjava, ni bil več neučakan in uspehi so se vrstili. Postajal je ambasador Haloz in širše, poleg žene ga je vse več navijačev spremljalo na dvoboje. Dirk Dzemski je stopil na trenersko mesto, ko je zaradi poškodbe moral končati izredno uspešno tekmovalno pot. Po porazu proti Poljaku je Dejan padel na trideseto mesto.
Zgodba iz tega obdobja nam je že bolj blizu in samo vprašanje je še bil naslov svetovnega prvaka. Za naslov prvaka se boriš samo enkrat. Še Nemci nimajo svetovnega prvaka, njihov Huck je v resnici Mirsad Hukic. Srbski promotor je za izzivalca izbral »smučarja«. Trdobojcu je uspelo!
Vladimir Kajzovar
Ljubljana • Kmalu sejemska prireditev Moje delo 10
Za delodajalce in iskalce dela
1. in 2. decembra bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v organizaciji največjega slovenskega zaposlitvenega portala MojeDelo.com potekal karierni sejem Moje delo 10, ki vsako leto gosti več kot 100 privlačnih slovenskih in tujih delodajalcev, izobraževalna podjetja ter druge ponudnike produktov in storitev, ki jih karierist potrebuje.
Karierni sejmi so stičišča ponudbe in povpraševanja po delu - namenjeni so srečevanju delodajalcev in iskalcev dela, katerih cilj je, da obe strani pridobita kar največ koristi v najkrajšem možnem času.
Podjetja tako omenjeni sejem izkoriščajo za promocijo
podjetij kot delodajalcev in za spoznavanje primernih kandidatov, dogodek pa ponuja tudi možnosti za pridobivanje novih znanj o iskanju zaposlitve, gradnji kariere in življenjskem uspehu.
Potekala bo namreč tudi serija predavanj Veličastne kariere, v sklopu katerih
vsako leto predavajo znani Slovenci, ki jim je že uspelo; podjetja, ki želijo, da jih trg dela še bolje spozna, pa se bodo predstavila s sklopom predavanj Karierne možnosti v podjetjih.
Sejem ponuja tudi ostale priložnosti za uspešno kariero, med drugim bo zagoto-
vljeno brezplačno svetovanje o pripravi življenjepisa.
Tovrstne prireditve so sicer v tujini uveljavljene že vrsto let, pri nas pa se jih izvaja vedno več; na jutrišnji tako organizatorji pričakujejo več kot 15.000 karierno usmerjenih obiskovalcev.
Polona Ambrožič
Podlehnik • Nov vodnik po občini
Odkrite skrivnosti in čari Podlehnika
Podlehniško Turistično društvo bi brez dvoma in povsem upravičeno lahko imelo literarno-knjižno sekcijo, saj po zaslugi zlasti Zdenke Go-lub in ostalih članov izdajajo knjige in publikacije skoraj kot po tekočem traku: „Če ne bi bilo tolikšnega posluha za naše delo pri županu in pri našem predsedniku Milanu Vidoviču, potem to ne bi šlo," je najprej povedala Golubova, urednica novega Vodnika po občini Podlehnik.
Foto: SM
Zdenka Golub z novo knjigo - Vodnikom po občini Podlehnik: „V vodniku so zapisane številne znamenitosti in zanimivosti naše občine, za katere prej niti vedeli nismo."
„Nobena knjiga ni plod zgolj mojega dela, vedno nas je vključenih veliko ljudi, ki pomagajo tako ali drugače. Ta vodnik je sestavljal kar 19-članski uredniški odbor s člani upravnega odbora društva in skupina za ohranjanje šeg in navad, ob tem pa smo imeli še zunanje sodelavce. Finančno nam je pomagala občina in prav vsem velja iskrena hvala za vložen trud."
Knjiga, ki obsega 124 strani z bogatim slikovnim materialom, je nastajala kar nekaj časa, javnosti pa je bila prvič predstavljena ob odprtju prenovljenega Haloškega studenca na Gorci: „Ideja o takšni knjigi se je oblikovala lani, ko smo odprli našo etnografsko zbirko in muzej. Takrat smo predstavili publikacijo Na mavrični strani Haloz, oboje skupaj pa se je izkazalo kot zelo dobra promocija, pridobivati smo začeli vedno več gostov. Z vedno novimi gosti smo ugotavljali, da moramo znati predstaviti naš kraj, občino v celoti in ne le kakšen del ali zanimivost. Tako se je z vodenjem skupin po občini nabiral material za knjigo, veliko smo poiskali tudi sami, tudi v župnijski kroniki in pri drugih virih, zelo, zelo veliko pa nam je s poznavanjem zgodovine in ustnih izročil pomagal Ludvik Maučič. Z njim smo prečesali, prehodili in poslikali Podlehnik 'po dolgem in počez'. Nato smo knjigo 'zložili' v približno pol leta, ampak če ne bi bilo precejšnje finančne pomoči
občine, je ne bi mogli izdati, oziroma bi lahko izdali le kakšno brošuro. Ta knjiga pa ni v pomoč le nam, predvsem bo dobrodošla vsem tistim, ki bodo vskočili na pomoč pri vodenju skupin po občini, ko ne bo imel časa eden od treh izurjenih vodičev, gotovo pa bo zanimiva tudi za obiskovalce."
Kje je bila zažgana zadnja čarovnica
Vodnik se začenja s kratkim pregledom zgodovine kraja, v katerem je najti zapise o vseh gradovih in drugih znamenitostih v občini: „V tem poglavju je tudi precej fotografij, od kužnih znamenj in kapelic naprej. Odkrili smo prav zanimivo dejstvo, namreč, da se je pri nas okoli leta 1700 ali 1701 zažgala zadnja obtožena čarovništva na Haloškem, in si-
cer na lokaciji vzpetine med podlehniškim jezerom in cerkvijo sv. Trojice. Lokacija je točno znana in jo lahko tudi pokažemo, tja pa so obtoženo čarovnico odpeljali od pokopališča navzdol proti ribniku, za gozdičem pa se je pripravila grmada zanjo. Tam še obstaja en kamen v spomin na to, vendar nismo mogli odkriti, kdo ga je postavil. Skromno smo opisali še razvoj šolstva pri nas, pa obdobje druge svetovne vojne, na kratko obdobje do vstopa v EU, posebej smo opisali vi-ničarstvo, fotografirali štiri kužna znamenja, naše štiri cerkve in preko 30 kapelic ter križev, ki jih naši domačini izjemno dobro vzdržujejo itd. Opisali smo še ponudbo kraja, konkretne dogodke v različnih letnih časih, ki znajo biti zanimivi za goste, predstavili naša društva in
njihove prireditve. V zaključku knjige pa smo predstavili naše vinogradnike z njihovo ponudbo in naslovi za goste. Vsak, ki to knjižico kupi, tako lahko pogleda in izbira, kaj želi videti, obiskati, poskusiti ali kupiti - od društvenih in drugih prireditev, prevozništva, gostišč do ponudbe vinogradnikov in kmetij. V knjigi pa so zapisani tudi vsi tisti, ki so darovali antikvariate za naš etnografski muzej, da se to ne pozabi."
Ornigova vila - prvi vrtec in dom za potentnost ...
Golubova pravi, da so med zbiranjem gradiva izvedeli še eno zanimivost, ki jo je povedal domačin Janez Jelen: Janez se še spominja, da je bila Ornigova vila, ki je danes v zasebni lasti, zato lahko raz-kažemo le zunanjost, po drugi svetovni vojni Dom igre in dela. To so bili prvi zametki vrtca. Takrat so bili otroci v celodnevnem oz. celo večdnevnem varstvu, bili so zelo zadovoljni, ker je bilo toplo, imeli so dovolj hrane in veliko so se igrali, peli, plesali ... Do vstopa v šolo so bili tam, z njimi pa so se ukvarjale mlade domačinke, ki so bile v domu zaposlene. So pa otroci v ta dom prišli v nedeljo zvečer, starši pa so prišli po njih v soboto popoldne. Podoben dom je bil še na drugem koncu občine. Vsi ti podatki nam povedo dvoje; prvič, da je bilo nekoč to območje zelo gosto naseljeno, bilo je veliko otrok. In drugič, da so morali starši ogromno delati, da so pravzaprav ostali viničarji še dolgo, čeprav je uradno veljal že drugačen politični režim."
Ob tem, kot še pravi Zdenka Golub, je omenjena Orni-gova vila nekoč veljala tudi kot dom zdravljenja: „Sem so hodili gosti od drugod, ki so prisegali na t.i. zdravljenje z grozdno kuro, kar naj bi jim pomagalo predvsem pri hemoroidih, pa menda tudi pri moški potentnosti ... Mislim, da smo res odkrili veliko zanimivega in prav je, da je danes vse to zapisano v vodniku, za nas, naše goste in za prihodnje rodove!"
SM
šolski (Renter ptuj
Volkmerjeva cesta 19, Ptuj tel: +386 (0)2 7871 700 www.scptuj.si	fax: +386 (0)2 7871 711
ekonomija
tel.: 02 7871 740
Smo šola z dolgoletno tradicijo, kar izpričuje že 45 let življenja in dela Ekonomske šole Ptuj. Kljub temu, da je bilo že veliko doseženega, se vsako leto trudimo postati še boljši. Zavedamo se velikega pomena znanja in kakovostne priprave dijakov za zaposlitev in študij. Soočamo se z izzivom, kako vzgojiti mlade, da se bodo sposobni prilagajati zahtevam hitro spreminjajočega se okolja, da bodo kompetentni v svojem poklicu in konkurenčni na evropskem tržišču. V letošnjem šolskem letu se v naših programih izobražuje 650 dijakov. Njihovo izobraževalno pot spremlja 55 strokovno usposobljenih profesorjev, ki jih odlikuje strokovnost in posluh za delo z mladimi. V šolskem letu 2008/2009 smo prešli na novi, prenovljen sistem izobraževanja, ki omogoča obogatitveno prenovo kurikuluma v programu ekonomske gimnazije, pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij v naslednjih programih: ekonomski tehnik, aranžerski tehnik, ekonomski tehnik PTI in trgovec. Prenovljeni programi so posledica novo nastalih potreb partnerskih podjetjih, s katerimi sodelujemo. Vsi novonastali programi so ovrednoteni s kreditnimi točkami in s tem mednarodno primerljivi, hkrati pa omogočajo večjo zaposljivost našim dijakom. Značilnosti prenovljenih programov se odražajo v skupnem splošnem delu predmetnika, obveznih strokovnih modulih, izbirnih strokovnih modulih, praktičnem izobraževanju v šoli in pri delodajalcih, interesnih dejavnostih in odprtem delu kurikuluma. Poleg razširjenih znanj iz splošnoizobraževalnih predmetov tako dijaki pridobivajo še znanja s področja ekonomije, komerciale, bančništva, zavarovalništva, financ, vrednostnih papirjev, dela z računalnikom, aranžerstva in oblikovanja, razvijajo likovno estetski čut, ročne spretnosti, ustvaijalne fantazije, usvajajo veščine podjetništva In menedžerske spretnosti...
Na šoli izvajamo tudi široko paleto izvenšolskih dejavnosti, v katerih lahko dijaki razvijajo svojo ustvarjalnost, interese, sposobnosti in hobije. Svojo radovednost lahko tako potešijo na strokovnih ekskurzijah, pri raziskovalnem ali projektnem delu, in na tekmovanjih iz različnih strokovnih področij. Ponujamo jim tudi možnost sodelovanja v mednarodnih projektih in izmenjavi dijakov in profesoijev v okviru Evropske unije. Veliko podrobnejših informacij o delu in dogajanju na naši šoli najdete tudi na spletni strani: http://ekonomska.scptuj.si/
elektrotehnika računalništvo mehatronika
tel.: 02 7871 800
Elektro in računalniška šola je ena izmed štirih srednjih šol Šolskega centra Ptuj. Na šoli poskrbimo za vse navdušence tehničnega področja, saj izvajamo programe elektrotehnike, računalništva in mehatronike. Prvi oddelek elektrotehnike je bil vpisan v šolskem letu 1983/84. Danes se lahko pohvalimo z različnimi stopnjami izobraževanja, mednarodno izmenjavo, kompetentnimi delavci šole ter prizadevnimi dijaki.
Veliko energije in sredstev namenjamo sodobnim učilnicam, laboratorijem ter opremi, brez katere si priprave dijakov na nadaljnje izobraževanje ali zaposlitev ne moremo predstavljati. Življenje na šoli popestrimo s športnimi in kulturnimi prireditvami ter strokovnimi ekskurzijami. Dijaki so aktivni pri krožku robotike, udeležujejo se tekmovanj na različnih področjih, še posebej pa so uspešni pri praktičnem usposabljanju z delom, kjer teoretična in praktična znanja, pridobljena v šoli, prenašajo na področje dela.
Za razvoj novih programov in zagotavljanje nadstandardne opreme se vključujemo v različne projekte. V okviru projekta Leonardo da Vinci tako dijaki kot delavci šole zadnjih nekaj let bogate izkušnje pridobivajo tudi v tujini.
Znanje je največji kapital, ki nas bogati, zato ga z veseljem prenašamo na mlade generacije.
biotehnika okolje varstvo
tel.: 02 787I 7B0
biotehniška šola
Biotehniška šola na Ptuju že več kot 55 let izobražuje mlade, ki jih zanima področje naravoslovja in se želijo več naučiti o živalih, rastlinah, dopolnilnih dejavnostih na kmetijah, podjetništvu in turizmu na podeželju, o cvetličarstvu ter varstvu okolja. Teoretična znanja dijaki pridobivajo v učilnicah Šolskega centra Ptuj. Praktični pouk cvetličarstva, vrtnarstva, poljedelstva in živinoreje izvajamo v Turnišču pri Ptuju, sadjarstvo, vinogradništvo in gospodinjstvo pa na Grajenščaku. Ob rednem izobraževanju pridobivajo dijaki in dijakinje izkušnje tudi na razstavah in različnih sejemskih prireditvah, svojo radovednost potešijo na ekskurzijah, mladostno razigranost pa sprostijo na športnih dnevih, na prireditvah ob sprejemu novincev, predaji ključa ipd. Nenehno se trudimo, da se dijaki na šoli počutijo prijetno, dosegajo uspehe in pogumno oblikujejo svojo pot v življenje.
Dijaki imajo možnost nadaljevati izobraževanje po vsakem programu. Kmetijsko podjetniški, hortikulturni in okoljevarstveni tehniki, ki uspešno opravijo poklicno maturo, se lahko vpišejo na vse višješolske programe in večino visokošolskih strokovnih programov, z opravljenim dodatnim maturitetnim predmetom pa tudi na številne univerzitetne programe. Zraven izobraževanja mladih izvajamo celo paleto tečajev, na primer nosilec turistične dejavnosti na kmetiji, izvajalec varstva rastlin in voznik traktorja ter vrsto poklicnih kvalifikacij kot so: predelovalec sadja, zelenjadar, čebelar...
Dodatne informacije dobite na spletni strani:http://kmetijska.scptuj.si ali na telefonski številki 02 78717 30 (tajništvo) in 02 78717 34 (šolska svetovalna služba).
strojništvo
tel.: 02 787I 720
■¿K
strojna šola
Med šolami, ki so združene v ŠC Ptuj, ima Strojna šola najdaljšo tradicijo, saj je od pričetka obrtnega izobraževanja na Ptuju minilo že več kot 130 let. Strojništvo je bilo za človeški
razvoj vedno izjemnega pomena in tako bo tudi v bodoče. Čeprav so strojniški poklici bolj naklonjeni fantom, skušamo prednosti in predvsem možnost zaposlitve predstavljati tudi
dekletom. Mnogi strojniški poklici zahtevajo natančnost, potrpežljivost, spretnost in iznajdljivost, vse to pa bi lahko pri svojem poklicnem delu izkoriščala prav dekleta.
Strojna šola ponuja možnost izobraževanja za vse poklice v strojništvu, izpostavljamo pa predvsem možnost takojšnje zaposlitve in nadaljnjega izobraževanja. Poleg rednega
šolskega dela lahko naši dijaki sodelujejo v številnih izvenšolskih dejavnostih, omeniti pa velja tudi, da so strojniki dobri športniki in dobitniki mnogih nagrad in priznanj na številnih
tekmovanjih. Vabimo vas, da svojo prihodnost poiščete v strojniških poklicih na Strojni šoli Ptuj, ki vam bodo odprla mnoga vrata v svet znanosti in tehnike.
Za dodatne informacije smo vam na voljo na spletni strani: http://strojna.scptuj.si ter na telefonski številki tajništva šole (02) 7871720 in svetovalne službe (02) 7871724.
višji strokovni študij
tel.: 02 787I 8I2
Višja strokovna šola Ptuj se nahaja v sodobno opremljenih prostorih na Vičavi 10 In je najmlajša izmed organizacijskih enot v Šolskem centru Ptuj. Izvajamo redne in izredne programe EKONOMIST, MEHATRONIKA TER UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE. Trenutno študira pri nas preko 600 študentov. Naša vizija je, postati in ostati ugledna in mednarodno priznana višja strokovna šola, ki študentom omogoča, da razvijejo in Izrabijo svoje sposobnosti, znanja in veščine. Prizadevamo si za uresničevanje načel vseživljenjskega učenja. Pri svojem delu se uspešno povezujemo s številnimi podjetji v ožjem In širšem okolju In s tem omogočamo našim diplomantov lažjo zaposljivost.
Podrobnejše informacije najdete na spletni strani http://vss.scptuj.sl, lahko pa nas tudi pokličete na tel. št. 02 7871812.
KAMP
O ekonomska gimnazija
(4 leta, matura) O ekonomski tehnik
(4 leta, poklicna matura) O aranžerski tehnik
(4 leta, poklicna matura) O trgovec
(3 leta, zaključni izpit) O ekonomski tehnik- PTI
(2 leti, poklicna matura) O izobraževanje odraslih
O tehnik mehatronike
(4 leta, poklicna matura) O tehnik računanlištva
(4 leta, poklicna matura) O elektrotehnik
(4 leta, poklicna matura) O mehatronik operater
(3 leta, zaključni izpit) O elektrikar
(3 leta, zaključni izpit) O elektrotehnik - PTI
(2 leti, poklicna matura) O izobraževanje odraslih
O kmetijsko podjetniški tehnik
(4 leta, poklicna matura) O okoljevarstveni tehnik
(4 leta, poklicna matura) O kmetijsko podjetniški tehnik (PTI 2 leti, poklicna matura) O hortikulturni tehnik tehnik (PTI 2 leti, poklicna matura) O gospodar na podeželju (3 leta, zaključni izpit) O cvetličar
(3 leta, zaključni izpit) O vrtnar
(3 leta, zaključni izpit) O pomočnik v biotehniki in oskrbi
(2 leti, zaključni izpit) O izobraževanje odraslih
O strojni tehnik
(4 leta, poklicna matura) O oblikovalec kovin - orodjar
(3 leta, zaključni izpit) O klepar - krovec
(3 leta, zaključni izpit) O izdelovalec kovinskih konstrukcij
(3 leta, zaključni izpit) O inštalater strojnih inštalacij
(3 leta, zaključni izpit) O avtoserviser
(3 leta, zaključni izpit) O avtokaroserist
(3 leta, zaključni izpit) O metalurg
(3 leta, zaključni izpit) O pomočnik v tehnoloških procesih
(2 leti, zaključni izpit) O strojni tehnik - PTI
(2 leti, poklicna matura) O avtoservisni tehnik - PTI (2 leti, poklicna matura) O izobraževanje odraslih
Študentom ponujamo naslednje programe: O mehatronika
O upravljanje podeželja in krajine O ekonomist
Višješolski študijski programi trajajo dve leti za redni študij ter dve leti in pol za izredni študij.
Piše: Aljaž Jelen • Pismo iz Amerike (2.)
Pa je tu šola!
Počasi, a vztrajno se je približeval 1. september, prvi dan šole. Vznemirjenje je naraščalo. To bo moj zadnji letnik srednje šole - moj »senior year«. Na srečo sem spoznal že kar nekaj prijateljev iz nogometne ekipe, zato se nisem počutil tako »novega« na šoli.
Naposled je prišel dan D. V šolo sem se odpravil z rumenim šolskim avtobusom, takšnim, kot jih vidimo v filmih. Moram priznati, da niso kaj udobni, vendar dobro služijo namenu. Po nekaj minutah vožnje smo prispeli pred veliko zgradbo, na kateri je
pisalo »Sheboygan Falls High School«. Šola je precej velika. Obiskuje jo sicer le okrog 600 dijakov, vendar je opremljena z najsodobnejšo tehnologijo. Vsaka učilnica je opremljena z računalnikom in projektorjem. Veliko učilnic ima tudi interaktivno tablo, ki jo učite-
Na poti v šolo
Ptuj • Knjižnica Ivana Potrča
So vam všeč bankomati, vi-deomati, tik-tak blagajne? Ali pa morda spadate med tiste, ki imajo raje osebni stik, prijazno besedo, nasmeh?
V Študijskem oddelku ptujske knjižnice vam je na voljo
oboje: osebni pristop, kadar želite poleg knjig odnesti domov še nasmeh v srcu ali misel, izmenjano z izposojevalcem.
Če pa želite storitev hitro opraviti sami, vam je na voljo knjigomat, na katerem lahko
SHEtOVGAN falls h,
lji uporabljajo vsak dan. Šola se lahko pohvali z ogromnim avditorijem, ki lahko sprejme kar 1100 ljudi. Za šport je zelo dobro poskrbljeno, saj imamo veliko telovadnico, zraven šole so igrišča za ameriški nogomet, baseball, tenis, atletska steza, imamo celo velik notra-
Šolska zgradba
Foto: Aljaž Jelen
Foto: Aljaž Jelen
Izposoja in vračilo knjig tudi s knjigomatom
V Študijskem oddelku ptujske knjižnice lahko izposojo in vračilo knjižničnega gradiva opravite kar sami na knjigomatu. Prav tako si lahko na knjigomatu podaljšate rok izposoje ali pregledate stanje na vaši članski izkaznici.
samostojno izvršite izposojo ali vračilo knjig, podaljšate rok izposoje ali pa samo pogledate stanje na vaši članski izkaznici. Res je, da je knjigomat stroj, ki vas ne bo pozdravil in vas ne bo pogledal v oči, vam bo pa omogočal hitreje opravljeno storitev, kadar se vam bo mudilo, ali pa vam nudil kanček zasebnosti, kadar si jo boste želeli.
Vse, ki se navdušujete nad sodobnimi tehnologijami, vabimo k uporabi knjigomata in sodelovanju v nagradni igri, ki bo za vse uporabnike knjigomata potekala od 2. decembra 2010 do 21. aprila 2011. Če vam bo sreča naklonjena, je lahko ena od privlačnih nagrad vaša.
Nagrade, ki bodo izžrebane na prireditvi ob začetku bralne značke za odrasle 2011, sta prispevala Dar, d. o. o., in Študentska založba, medijski pokrovitelj je Radio-Tednik Ptuj, d. o. o.
Milena Doberšek
nji bazen.
Prve dni pouka sem bil kar precej zmeden, saj še nisem poznal šole. Vse mi je bilo novo in nepoznano. Vendar po prvem tednu pouka sem bil že veliko bolj domač s šolo.
Dan začnem vsako jutro ob 6. uri, ko vstanem, se uredim in si pripravim zajtrk. Nato se s šolskim avtobusom odpravim v šolo. Le-ti so brezplačni za vse šolarje. Z njimi se namreč prevažajo tako osnovnošolci kot tudi srednješolci. Pouk se prične vsak dan za vse dijake ob osmi uri. Šolske ure trajajo 53 minut, ločijo pa jih petmi-nutni odmori. Okoli poldneva imamo 20-minutni odmor za kosilo. Vsak dan razen srede, končamo šolo ob 15.10. V sredo so šolske ure krajše, zato končamo pouk ob 14.10. Ameriški šolski urnik je vse dni enak. Vsak dan imamo sedem šolskih ur. Podobno kot v slovenskih šolah se tudi tu selimo po končani uri v drug razred. Zanimivo pa je, da ima vsak učitelj svoj razred in uči samo tam. K vsakemu predmetu je dovoljeno prinesti samo stvari, ki jih potrebujemo za tisti predmet. Nahrbtnik mora biti spravljen v šolski omarici.
Novost zame je tudi, da med časom pouka ne smemo zapustiti šolske zgradbe, da bi šli na kosilo. Velika razlika med slovensko in ameriško šolo je ta, da dijaki pri predmetih v ameriški šoli niso striktno ločeni po letnikih. Zato so lahko pri isti uri nekega predmeta
Dobrodošli v Wisconsinu
dijaki različnih letnikov. Po mojem mnenju je to zelo dobro, saj tako spoznamo druge dijake, ki jih drugače ne bi. Dijaki si vsako leto sami sestavijo svoj urnik - izberejo predmete, ki jih želijo opravljati tisto šolsko leto. To pomeni, da morajo izbrati dovolj predmetov, da zadostijo določenemu številu kreditnih točk, saj vsak opravljen predmet prinese V ali 1 kreditno točko. Sam sem si sestavil predmetnik, podoben predmetniku slovenskega 4. letnika.
Možnosti za vključitev v obšolske dejavnosti na šoli so ogromne. Po koncu pouka življenje na šoli ne umre, saj se ravno takrat odvijajo treningi šolskih športnih ekip in drugih. Dijaki se lahko pridružijo šolskim ekipam ameriškega nogometa, košarke, nogometa, baseballa, rokoborbe, odbojke, tenisa itn. Športi so razdeljeni med štiri letne čase in se ne dogajajo vsi naenkrat.
Po koncu tekmovalne sezone ameriškega nogometa sem se odločil, da poskusim nov šport - rokoborbo. Naša šola slovi po dobrih rokoborcih in ima tudi mnogo priznanj z velikih tekmovanj.
Na šoli delujejo tudi razni klubi, npr. šahovski klub, dramski klub, jazz band in mnogi drugi. Sam sem član mednarodnega kluba in tehnične ekipe avditorija, saj me veseli spoznavanje novih kultur in avdio tehnika. Obšolske dejavnosti so vezane pretežno na šolo. Menim, da predvsem zaradi tega tudi več dijakov pristopi.
Šola je zelo pomemben člen pri vključevanju v družbo. Še posebej, če se naenkrat znajdeš v popolnoma novi kulturi. Naslednjič pa več o samih predmetih v šoli.
Aljaž Jelen
Sheboygan Falls -Podlehnik
Tekma šolske košarkaške ekipe
Foto: Aljaž Jelen
Foto: arhiv
Rokomet
Ormožani poraženi po smoli v Trebnjem
Stran 14
Rokomet
Tesna, a zaslužena zmaga Ptujčanov
Strani 14
Namizni tenis
Fantje štirikrat zmagali 3:2, enkrat 3:1 ...
Strani 15
Boks
V Kopru tri zmage članov BK Ring
Stran 15
Mali nogomet
Spodbuden začetek sezone
Stran 16
Šolski šport
V nogometu presenetile učenke OŠ Breg
Stran 16
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
E-mail: sport@radio-tednik.si
tednik %
ZAVOD ZA ŠPORT PTUJ
Športno plezanje • Plezalni dnevi - Kranj 2010
Markovičeva na tekmah DP potrdila vrhunsko formo
Plezalni dnevi Kranja 2010 so v športni dvorani Zlato polje ponovno združili vse aktivne generacije slovenskih plezalcev in plezalk na tekmah za državno prvenstvo v težavnostnem plezanju in balvanih. V članski kategoriji v težavnosti je Mina Markovič v odsotnosti dveh najmočnejših konku-rentk - Natalije Gros in Maje Vidmar - prišla do prepričljive zmage. Potem ko je bila v kvalifikacijah od Ptujčanke boljša Asja Gosar, je naša izvrstna plezalka v finalu ponovno potrdila, da je v vrhunski formi: v zahtevno postavljeni finalni smeri je priplezala daleč najvišje. Po treh izmed štirih tekem je tako Markovičeva z 245 točkami v vodstvu v skupnem seštevku tekem za DP v težavnosti in ima dobre možnosti za osvojitev naslova najboljše plezalke v Sloveniji. To bo morala potrditi na zadnji tekmi, ki bo konec tedna v Tržiču.
V Kranju pa se je ta vikend končalo tekmovanje v balvan-skem plezanju, v katerem je ptujska šampionka letos dose-
Mina Markovič je še enkrat več dokazala, da jo upravičeno štejemo med najboljše slovenske (in svetovne!) plezalke.
gala že dobre rezultate v svetovnem pokalu (op. p., šesta je bila na prvi tekmi, prav tako pa
je bila v finalu masters tekme v Arcu). Mina je tudi na tej tekmi pokazala vidni napredek v tej
Judo • EP članic do 23 let v Sarajevu
Urška Urek osvojila 5. mesto
V	Sarajevu je potekalo evropsko prvenstvo mlajših članic in članov (do 23 let) v judu. Slovensko reprezentanco je zastopalo pet fantov in štiri dekleta. Pri prvih je najboljšo uvrstitev dosegel Andraž Jereb- osvojil je srebrno kolajno v kategoriji do 66 kg, pri dekletih pa je najboljšo uvrstitev dosegla v kategoriji +78 kg članica Judo kluba Drava Ptuj Urška Urek, osvojila je 5. mesto.
V	prvem krogu je bila Urška kot nosilka prosta, v drugem se je pomerila z reprezentantko iz Ukrajine Yaromkovo, proti kateri ji je v tretji minuti uspelo izvesti met ippon seoi nage ter zaključiti borbo v končnem prijemu. Njena naslednja tek-
EP mlajših čanic -Sarajevo 2010; kategorija +78 kg:
1.	Buessow (Nemčija),
2.	Cene (BiH),
3.	Slutskaya (Belorusija),
3. Tangorre (Italija),
5. Urek (Slovenija),
5. Yaromka (Ukrajina),
7. Kupers (Nizozemska),
7. Belousova (Rusija).
mica je bila Nemka Buessowa, kasnejša evropska prvakinja.
Proti precej višji ter 50 kg težji nasprotnici je Urekova pri-
Urška Urek (na sliki s trenerjem Vladom Čušem) je v Sarajevu obstala tik pod zmagovalnimi stopničkami.
disciplini. Najboljša je bila že v kvalifikacijah, kjer je osvojila vse štiri vrhove. Le malenkost
kazala odlično borbo. V prvi polovici je celo povedla, saj je Nemka dobila kazen za pasivno borbo. V zaključku borbe je Nemki uspel met za wazari ter končni prijem, iz katerega se Urška proti veliko težji nasprotnici ni uspela rešiti. V re-pasažni borbi za tretje mesto, ki bi Urški prineslo bronasto kolajno na tem prvenstvu, se je pomerila z že znano tekmico -Slutskayo iz Belorusije. Le-ta ji je na mladinskem evropskem prvenstvu preprečila vstop v finale ter jo na svetovnem mladinskem prvenstvu v Maroku premagala v borbi za 3. mesto. Urški je zelo nagajala bolečina v zapestju ter ramenu, ki ju je staknila v borbi proti Nemki, kar ji je preprečilo odločnejše akcije. Borbo je izgubila v parterju ter pristala na še zmeraj zelo dobrem 5. mestu.
Izpostaviti velja, da je Urški Urek v tem letu uspel preboj v reprezentanco z nastopi na kvalifikacijskih turnirjih, kjer je dosegla normo za uvrstitev na EP in SP mladincev in mladink. Iz teh tekmovanj se je iz EP vrnila z bronasto kolajno, na SP je osvojila 7. mesto, na zadnjem EP mlajših članov in članic, ki je starostna kategorija višje od mladinske, pa je s 5. mestom znova opozorila nase.
Sebi Kolednik
slabša je bila v finalu, v katerem je osvojila tri vrhove od štirih in je bila tudi v tej atraktivni veji športnega plezanja najboljša v Kranju. Po tekmi je povedala: »Na steni sem se zelo namučila, vendar sem s svojim plezanjem v bolderjih zadovoljna. Šlo mi je v redu in tudi na tej tekmi sem videla napredek.« Državna prvakinja v balvanskem plezanju je postala Mateja Hohkraut (PK Laško), medtem ko je ptujska plezalka v skupnem seštevku druga.
Na Plezalnih dnevih Kranja 2010 je Plezalni klub 6b iz Ptuja ob Markovičevi imel še dva mlada nadobudna plezalca: Miha Kostanjevca in Roka Stubičarja. Oba tekmujeta v kategoriji mlajših dečkov, po rezultatih pa je izstopal Kosta-
Rezultati:
Težavnostno plezanje (članice):
1. Mina Markovič (PK 6b Ptuj) Balvansko plezanje (članice): 1. Mina Markovič (PK 6b Ptuj) Težavnostno plezanje (mlajši dečki)
1. Anže Peharc (ŠPO Tržič) 4. Miha Kostanjevec (PK 6b Ptuj) Balvansko plezanje (mlajši dečki)
1. Anže Peharc (ŠPO Tržič) 4. Miha Kostanjevec (PK 6b Ptuj) 15. Rok Stubičar (PK 6b Ptuj)
njevec, saj je tako v težavnosti, kot tudi v balvanih osvojil zelo dobri četrti mesti. Stubičar je nastopil le v balvanskem plezanju, kjer je osvojil petnajsto mesto.
David Breznik
1. slovenska nogometna liga
REZULTATI 19. KROGA:
HIT Gorica - Nafta 1:0 (0:0); strelec: Mevlja 69.; Maribor - Triglav Gorenjska 3:1 (1:1); strelci: Tavares 38., Milec 58., 74.; Burgar 22.;
Luka Koper - Primorje 2:1 (0:0): strelci: Hasič 56. (z 11 m), Brulc 64.; Kremenovič 72.
Srečanji CM Celje - Domžale in Olimpija - Rudar Velenje nista bili odigrani zaradi zimskih razmer.
1.	MARIBOR	19	13
2.	DOMŽALE	18	11
3.	KOPER	19	9
4.	NAFTA	19	7
5.	RUDAR VELENJE	18	6
6.	HIT GORICA	19	6
7.	OLIMPIJA	18	5
8.	TRIGLAV GORENJSKA 19	5
9.	CM CELJE	18	4
10.	PRIMORJE	19	4
0 4
7
8 6 8 8 9 9
11
36:8 28:14 30:25 29:30 29:27 20:28 21:23 20:36 26:35 25:38
45 36 30 25 24 23 20 20 17 16 DK
Foto: Črtomir Goznik
Martin Milec je po prestopu iz Aluminija v Maribor dosegel prva dva zadetka za svoj novi klub.
Foto: DB
3
4
6
5
5
5
5
4
Foto: DB
Rokomet • 1. A SRL (m)
Ormožani po smoli v Trebnjem ostali brez točk
Trimo - Jeruzalem 34:33 (17:17)
TRIMO: Ferlin (15 obr. - 1 x 7 m), Imperl, Saje; Korelec 3, Radelj 6, Murčehajic, Ratajec 1, Grandovec, Sušin 7, Paladin 3, Tojčic 1, Višček, Vrečar 1, Gorenac 5 (1), Papež 1, Za-rabec 6 (1). Trener: Ivan Vajdl
JERUZALEM: G. Čudič (13 obr. -1 x 7 m), Belec (2 obr. - 1 x 7 m); Korpar 1, Krabonja 2, Rajšp, Bogadi, Gorenšek 9, Radujkovic, B. Čudič 8 (3), Ivanuša, Sok 4 (1), Hebar, Kljajič 1, Žuran 8, Kukec, Špegel. Trener: Aleš Filipčič
SEDEMMETROVKE: Trimo 4 (2); Jeruzalem 5 (4). IZKLJUČITVE: Trimo 8; Jeruzalem 2 minuti.
IGRALEC TEKME: Klemen Ferlin (Trimo Trebnje).
1. A SRL (m)			
REZULTATI 11. KROGA:		Trimo	
Trebnje - Jeruzalem Ormož 34:33			
(17:17), Celje Pivovarna Laško -			Ma-
ribor Branik 36:28 (21:14), Cimos			
Koper - Slovan 40:30 (19:13), Gore-			
nje - Slovenj Gradec 35:19 (20:9),			
Šmartno - Loka 27:33 (10:15), Rib-			
nica Riko hiše - Krka 38:32 ( 18:15).			
1. GORENJE 10 10	0	0	20
2. CIMOS KOPER 11 8	1	2	17
3. CELJE PIVO. LAŠKO 10 7	0	3	14
4. LOKA 11 5	3	3	13
5. TRIMO TREBNJE 11 6	1	4	13
6. MARIBOR BRANIK 11 5	2	4	12
7. KRKA 10 4	2	4	10
8. RIBNICA RIKO HIŠE 11 4	1	6	9
9.SLOVAN 11 3	0	8	6
10. JERUZALEM ORMOŽ10 3	0	7	6
11. SLOVENJ GRADEC 11 3	0	8	6
12. ŠMARTNO 11 1	0	10	2
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Jeruzalema Ormoža (na sliki Rok Zuran) so pod vodstvom novega trenerja doživeli tesen poraz.
Rokometaši Jeruzalema so v 11. krogu na gostovanju v Trebnjem ob obilici smole doživeli še sedmi prvenstveni poraz. Gostitelji so nastopili brez prvega zvezdnika Staša Skubeta (kazen prepovedi igranja na dveh tekmah), ekipo Ormožanov pa je na Dolenjskem prvič kot trener vodil Aleš Filipčič.
Trimo je na uvodu povedel s 3:0, vendar so Ormožani v 9. minuti izid poravnali na 4:4.
V 24. minuti je gostom uspelo prvič povesti za dva zadetka (14:12), toda te prednosti Or-možani niso uspeli zadržati do odmora (17:17). V 2. polčasu so Ormožani v nekaj primerih povedli za 2 točki, višje žal ni šlo, saj je v golu Trima blestel mladi vratar Klemen Ferlin. Tik pred koncem je varovancem trenerja Ivana Vajdla uspelo povesti 33:30, ampak so se gostje vrnili v igro in imeli minuto pred koncem pri izi-
du 33:33 ob igralcu več v polju napad za vodstvo. Na poti k zmagi, ki bi bila zaslužena, jih je zaustavil Ferlin. V zadnjem napadu je Trebanjcem uspelo v zadnjih sekundah iztržiti sedemmetrovko, iz katere je za zmago s 34:33 zadel Goran Gorenac.
Jeruzalem že v petek, 3. decembra, ob 19.30 čaka domača tekma proti Slovenj Gradcu.
uk
Rokomet • 2. SRL (m) - vzhod
Tesna, a zaslužena zmaga Ptujčanov
Pomurje - Drava Ptuj 34:35 (17:18)
RK DRAVA PTUJ: Koštomaj, Toš 2, Ferk, Janžekovič, Šamperl, Verde-nik, Bračič 7, Bezjak 12, Požar L. 1, Fridrih 3, Sabo 3, Pukšič 2, Zolar, Bedrač 5, Dogša, Benčič. Trener: Milan Baklan
Rokometaši Drave se iz najbolj SV gostovanja vračajo s pomembnima dvema točkama. Končni izid srečanja je bil sicer zelo tesen, toda gostje so vodili praktično skozi celotno srečanje, nekajkrat tudi s štirimi ali petimi zadetki razlike. Kot že na nekaterih prejšnjih tekmah so Ptujčani tudi tokrat začeli odlično in kmalu povedli 0:5! Tudi v nadaljevanju so nadzorovali potek igre na parketu. Eden izmed najbolj izkušenih gostujočih rokometašev, Bra-čič, je bil nato v kratkem času dvakrat izključen za dve minuti, kar so domačini s pridom izkoristili in se dravašem približali na dva zadetka razlike. Prav ob koncu prvega dela igre so Prekmurci iz devetmetrov-ke zadeli za izid polčasa, ki je bil 17:18.
Slika se ni bistveno spreminjala niti v drugem polčasu; gostje so vodili za zadetek ali dva, šele v sredini polčasa so Sobočani prvič na srečanju izenačili na 21 in kmalu zatem tudi prvič na tekmi povedli z 22:21. Vodstvo domačim roko-metašem so prinesli predvsem igralci s klopi, poleg tega pa so nekaj zadetkov dosegli tudi po »hitrem centru«. To je bil alarm za mlado ekipo Drave, pri kateri je tokrat izstopal izkušeni
2. SRL (m) - vzhod
REZULTATI 8. KROGA: Arcont Radgona - Moškanjci Gorišnica 28:28, Pomurje - Drava Ptuj 34:35, Radeče MIK Celje - Dobova 27:35, Brežice - Dol TKI Hrastnik 23:34.
1. DOL TKI HRASTNIK	8	7	0	1	14
2. DOBOVA	8	7	0	1	14
3. MOŠKANJCI - GOR.	8	4	2	2	10
4. RADEČE MIK CELJE 8		3	1	4	7
5. ARCONTRADGONA	8	2	3	3	7
6. DRAVA PTUJ	8	3	1	4	7
7. POMURJE	8	1	1	6	3
8. BREŽICE	8	1	0	7	2
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Drave (na sliki Robert Bezjak) so proti ekipi Pomurja dosegli tretjo zmago v tem prvenstvu.
Bezjak (skupaj 12 golov), ki so z nekaj lahkimi zadetki in z bolj čvrsto igo v obrambi ponovno ušli domačinom na 31:34 in tekma je bila odločena. Pomur-je je sicer v sami končnici ublažilo poraz, za kaj več pa jim je tokrat zmanjkalo časa in znanja, saj so bili Ptujčani v soboto pač boljši nasprotnik.
Ob odličnem Bezjaku gre tokrat izpostaviti še mladega vratarja Koštomaja, ki je kar trikrat ubranil strel iz sedmih metrov in to ravno v trenutkih, ko se je tekma »lomila«. Rokome-taše v belo-modri opravi sedaj čaka še zadnja tekma v sklopu treh zaporednih gostovanj, konec tedna se bodo pomerili z ekipo Dobove.
tp
Arcont Radgona -Moškanjci Gorišnica 28:28 (19:14)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Bra-tuša, Petek 6, Zorli 5, Klemenčič, Va-lenko 1, Arnuš, Balas 2. Lozinšek 6, Golob 2, Lukaček 1, Korajžija, Preac 1, Firbas, Dimec 4, Cvetko, Sovdat. Trener: Sebastjan Oblak.
Po dveh zaporednih zmagah je bilo rokometašem iz Gorišnice veliko lažje, saj so se utrdili na tretjem mestu prvenstvene razpredelnice, takoj za ekipama iz Hrastnika in Dobove. Tako so optimistično krenili na gostovanje k Arcon-tu Radgoni, ki jih je na začetku prvenstva že presenetila v Go-
rišnici. Očitno je, da jim igra Radgončanov nikakor ne odgovarja, saj so bili tudi tokrat zelo trd tekmec. Želja po uspehu je bila prisotna pri gostih, toda želja je bila eno, realnost pa povsem nekaj drugega. Na začetku je za goste še kazalo dobro, saj so vodili 2:3 in 3:5, nato pa so pričeli popuščati v obrambi in domačini so do konca prvega polčasa prišli do visoke prednosti s petimi zadetki razlike (19:14).
V drugem polčasu so rokometaši Moškanjcev-Gorišnice zaigrali veliko bolje in so do 50. minute nadoknadili prednost domačih in izenačili na 24:24, nato pa hitro povedli 24:26. Sledila je zanimiva končnica, v kateri so gostje svojo prednost (pre)hitro zapravili in v zadnji minuti so Radgončani prešli v vodstvo 28:27. Milan Petek je za Go-rišničane hitro izenačil, tako da so imeli domačini zadnji napad na tekmi. Gostje so se uspeli ubraniti, s čimer so si priigrali pomembno točko.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. B SRL (m)
Derbi začelja Ižanom
Mokerc Ig - Velika 1. b srl (m) Nedelja Carera Optyl 31:30 (12:16)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Meško, Majcen, Hanželič 7, Horvat 8, Veselko 2, Kneževič, Škripec 2, Preac, Ivančič 7, Kovačič 2, Tušak, Klemenčič, Kumer, Špindler 2, Zorec. Trener: Samo Trofenik.
Tudi po 9. krogu v 1. B slovenski moški rokometni ligi rokometaši iz Velike Nedelje ostajajo pri samo eni zmagi. Tokrat so v derbiju začelja izgubili proti Mokercu, čeprav so igrali dobro skoraj skozi vso srečanje. Za njih je bilo »usodnih« slabših zadnjih dvanajst minut. Gostje so odigrali odličen prvi polčas, v katerem so vodili vseh trideset minut. Največja razlika v njihov prid je bila v 26. minuti, ko so pove-dli s šestimi zadetki prednosti (9:15). Le-ta bi lahko bila tudi višja, saj so zapravili kar nekaj čistih priložnosti za dosego zadetka. V prvem delu je dobesedno blestel Mitja Horvat, saj je zadel iz vseh sedmih poskusov. Vodstvo štirih zadetkov ob koncu polčasa je dajalo lepo izhodišče za nadaljevanje tekme, vendar ...
Domačini so na začetku drugega polčasa močno napadli, vendar so gostje uspeli prvi nalet umiriti. Ključni trenutek tekme se je zgodil v 46. minuti, ko so po številnih napakah gostov domačini prvič na sre-
REZULTATI 9. KROGA: Mokerc Ig - Velika Nedelja Carrera Optyl 31:30, Škofljica - Celje Pivovarna Laško B 37:30, Grosuplje - Sviš Pekarna Grosuplje 36:38, Istrabenz plini Izola - Krško 21:22, Ajdovščina - Alples Železniki 24:19, Sevnica -Grča Kočevje 27:20.
1.	KRŠKO	9 8 0 1 16
2.	SVIŠ GROSUPLJE 9 7 0 2 14
3.	ISTRABENZ IZOLA 9 6 1 2 13
4.	SEVNICA	9 6 0 3 12
5.	ŠKOFLJICA 9 5 0 4 10
6.	GRČA KOČEVJE 9 5 0 4 10
7.	AJDOVŠČINA 9 5 0 4 10
8.	CELJE P. LAŠKO B 9 3 0 6 6
9.	ALPLES ŽELEZNIKI 9 3 0 6 6
10.	GROSUPLJE 9 2 1 6 5
11.	MOKERC IG 9 2 0 7 4
12.	VELIKA NEDELJA 9 1 0 8 2
čanju povedli (24:23). Sam zaključek srečanja je bil zelo zanimiv in razburljiv. Rezultat je bil izenačen vse do 58. minute, nato pa so rokometaši iz Velike Nedelje v 59. minuti ponovno povedli 29:30. Namesto da bi gostje odigrali mirno končnico in zadržali vsaj neodločen izid, sta sledili dve nerazumljivi napaki in domačini so tri sekunde pred koncem postavili končnih 31:30. To je bil že tretji poraz rokometašev iz Velike Nedelje na gostovanjih za samo zadetek. Le lahko upajo, da bo naslednje gostovanje (v Celju) priložnost za zmago, čeprav samo za en zadetek .
Danilo Klajnšek
Rokomet • Turnir v BiH
Deklice ŽRK Ptuj prve na turnirju v BiH
V soboto, 20. 11., je podmladek ptujskih rokometašic (mini rokomet ŽRK Ptuj) nastopil na mednarodnem turnirju v Bosni in Hercegovini, imenovanem »Ježev cup 2010« - Kozarska Dubica. ŽRK Ptuju je imel na omenjenem turnirju dve ekipi, in sicer ekipo deklic, rojenih leta 1999, in ekipo deklic, rojenih leta 2000. V BiH sta mlade ptujske rokometa-šice vodila Slavko Ivančič in Mihaela Ana Ciora. Še posebej so se izkazale nadebudne ro-kometašice letnika 1999, ki so pometle s tekmicami in osvojile 1. mesto. Ob tem je bila Lara Čagran izbrana za najboljšo igralko turnirja.
Rezultati letnic 1999:
ŽRK Ptuj - Š Pjegice 20:8
ŽRK Ptuj - ŠR Garešnica 15:6 ŽRK Ptuj - RK Moslovac 12:5
ŽRK Ptuj - ŽRK Knežopolka 15:1
ŽRK Ptuj 1 - ŽRK Ptuj 2 15:8 Polfinale: ŽRK Ptuj - ŽRK Ormož 15:7
Finale: ŽRK Ptuj - RK Libro Tehničar 12:7
ŽRK Ptuj (1999): Jana Drevenšek, Lara Čagran, Sara Čagran, Tinka Valenko, Tina, Širec, Lina Širec, Maša Živko
Igralke, rojene leta 2000, so na turnirju osvojile končno 7. mesto. Tudi one so pokazale zavidljivo rokometno znanje.
ŽRK Ptuj (2000): Nuša Puž, Tjaša Malek, Sara Šegula, Katja Belca, Nika Bedrač, Iva Zidarič tp
Mlade ptujske rokometašice so na turnirju v BiH igrale odlično in se zasluženo veselile dveh dobrih uvrstitev.
Kegljanje • 2. SKL, 3. SKL
Dekleta bodo »prezimila na 2. mestu
«
S tekmami devetega kroga je končan prvi del tekmovanja v 2. ženski in 3. moški kegljaški ligi - vzhod. Kegljavke iz Ptuja so gostovale v Šoštanju, kjer so visoko premagale svoje domačinke ter ta del tekmovanja končale na drugem mestu, z dvema točkama za vodilnim Rudarjem.
Moški del ekipe je gostoval v Radencih, kjer jih je premagala druga domača ekipa. Kegljači Drava Deta Centra so nastopili dokaj dobro, osvojili tri točke, v skupnem seštevku pa so bili slabši za samo enajst kegljev. Sicer pa je letošnje tekmovanje med moškimi zelo izenačeno, saj je med drugo Nafto in osmo Radensko le tri točke razlike. Sedaj kegljače in kegljavke čaka odmor, drugi del prvenstva pa se bo pričel 15. januarja.
2. SKL - vzhod (ž)
REZULTATI 8. KROGA: Šoštanj II.
-	Drava Deta Center 1:7, Lanteks III.
-	Gašper Korotan I. 6:2, Litija - Nafta 7:1, Komcel - Rudar 0:8.
1.	RUDAR	8 7 0 1 14
2.	DRAVA DETA CEN. 8 6 0 2 12
3.CERŠAK	8 5 0 3 10
4.	LITIJA 8	4 13	9
5.	LANTEKS III. 8	4 13	9
6.	NAFTA 8	4 0 4	8
7.	GAŠPER KOROTAN I. 8	4 0 4	8
8.	KOMCEL 8	10 7	2
9.	ŠOŠTANJ II. 8	0 0 8	0
ŠOŠTANJ II. - DRAVA DETA CENTER 1:7 (2840 - 2980)
DRAVA DETA CENTER: Fridl 483, Krušič 490, Kozoderc 495, Kolar 525, Bombek 494, Kramberger 493.
3. SKL - vzhod (m)
REZULTATI 9. KROGA: Radenska II. - Drava Deta Center 5:3, Lokomotiva Dixi - Prepolje 2:6, Piramida -Nafta 2:6, Rile Servis - Gašper Ko-rotan II. 2:6, Litija - Žalec Petrol 6:2.
1.	GAŠPER KOROTAN II.9	7	0	2	14
2.	NAFTA 9	5	1	3	11
3.	LITIJA 9	5	1	3	11
4.	LOKOMOTIVA 9	5	0	4	10
5.	PREPOLJE 9	5	0	4	10
6.	ŽALEC PETROL 9	4	0	5	8
7.	DRAVA DETA CENTER9	4	0	5	8
8.	RADENSKA II. 9	4	0	5	8
9.	RILE SERVIS 9	3	0	6	6
10.	PIRAMIDA 9 2 0 7 4
RADENSKA II. - DRAVA DETA CENTER 5:3 (3235 - 3224)
DRAVA DETA CENTER: Arnuš 561, Čuš 522, Premzl 578, Ilič 496, Kozoderc 519, Čeh 548.
LOKOMOTIVA DIXI -PREPOLJE 2:6 (3118 -3191)
PREPOLJE: Gerečnik 494, Kirbiš 547, Brezner 539, Ogrizek 519, Or-nik 536, Kirbiš 556.
Danilo Klajnšek
Košarka • 3. SKL - vzhod (m)
Ivančna Gorica -Terme Ptuj 105:60
32:18, 20:18, 29:17, 24:7
KK IVANČNA GORICA: Hauptman 12, Kajfež 15 (3/3), Boljte 13 (7/7), Ogrin 17 (2x3, 3/5), Kolarič, Erčulj 6, Ulčar 4, Kralj, Koderman 14 (4/4), Predovič 3 (1/4), Markovič 7 (3/4), Gruden 14 (4/6)
KK TERME PTUJ: Č. Gojznik 5 (1/3), D. Radič 1 (1/2), M. Kranjc 4, M. Nadižar 3 (1x3), R. Vodušek 8 (0/2), A. Horvat 18 (10/14), G. Ko-privc 9 (1x3), S. Holc 10 (1x3, 3/7), T. Vrabl 2. Trener: Ratko Radovic
Ptujski košarkarji so v tekmi 6. kroga v Ivančni Gorici doživeli najvišji poraz v letošnji sezoni. Ptujčani so odšli na gostovanje precej oslabljeni, saj so zaradi poškodb in bolezni manjkali Ferme, Živkovič, Nadižar; dodatno so jih zdelale dobre štiri ure naporne vožnje proti Ivančni Gorici. Domačini so bili pred tekmo favorit za
3. SKL vzhod (m)
REZULTATI 6. KROGA: Ivančna Gorica - Terme Ptuj 105:60, Komenda Hram Gorjan - Primafoto SG 90:63 (25:12, 24:22, 17:13, 24:16), Koroška - Posavje Podbočje 70:77 (17:13, 17:25, 24:16, 12:23), ŠRK Koši - NONA Lenart 61:68 (15:18, 17:14, 15:21, 14:15). Ekipa Ruš je bila prosta.
1.	ŠRK KOŠI	6 5 1 11
2.	IVANČNA GORICA 6 4 2 10
3.	NONA LENART	5 5 0 10
4.	KOMENDA HRAM GORJAN 5 4 1 9
5.	TERME PTUJ	6 2 4 8
6.	PRIMAFOTO SG	5 2 3 7
7.	POSAVJE PODBOČJE 5 2 3 7
8.	RUŠE	5 0 5 5
9.	KOROŠKA	5 0 5 5
zmago, ta naziv pa so upravičili že v uvodni četrtini, ko so si priigrali kar 14 točk naskoka. Prednost so do konca, sicer po nepotrebnem, nervozne tekme, le še višali.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski košarkarji so na gostovanju izgubili z visoko razliko.
Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž), 2. SNTL (m)
Fantje štirikrat zmagali 3:2, enkrat 3:1 ...
Sedmi krog v 1. slovenski moški ligi je prinesel derbi srečanje v Mariboru, kjer so domačini gostili do tega kroga vodilno Krko iz Novega mesta. Po pričakovanjih so slavili Mariborčani, gostom so oddali le točko in tako ostajajo še edino neporaženo moštvo.
Na zelo pomembno gostovanje so se odpravili Ptujča-ni, ki so gostovali pri Muti. Slednji bi jih lahko ogrozili na šestem mestu, ki prinaša uvrstitev v končnico za naslov prvaka. Bojan Pavič, Danilo Piljak in Urban Ovčar so odlično opravili svoje delo in slavili visoko zmago. Ta pa ni bila dosežena na lahek način, saj so kar v štirih dvobojih zmagali šele po odigrani peti igri. Ti dve točki bodo poskušali potrdili v naslednjem krogu, ko gostijo predzadnji Edigs iz Mengša.
Manj uspešna so bila tokrat dekleta NTK Ptuj, ki so gostila Logatec in realno računala na peto zmago v letošnjem prvenstvu, ki bi jih zavihtela na tretje mesto na prvenstveni razpredelnici. Tokrat jim ni šlo, saj je že uvodni dvoboj Ivana Zera izgubila. Vesna Rojko je izenačila na 1:1, temu pa je sledila črna serija treh porazov in gostje iz Logatca so bile tik pred zmago. Terbučeva in Rojkova sta znižali vodstvo gostij na 3:4, v osmem dvoboju pa je Vesna Terbuc klonila proti Verdin-kovi (ta je ugnala vse tri Ptuj-čanke) in zmaga je pripadla gostjam iz Logatca.
Po dolgem odmoru so nastopili tudi fantje NTK Ptuj v 2. slovenski ligi. Doma so gostili Žogico iz Radgone in ljubljansko Olimpijo ter doživeli dva identična poraza 1:5. Obe zmagi za Ptujčane je dosegel Luka Krušič.
Foto: Crtonmir Goznik
Najstarejši član ekipe NTK Ptuj - Bojan Pavič - igra trenutno v najboljši formi.
1. SNTL (m)
REZULTATI 7. KROGA: Muta -Ptuj 0:5, Sobota - Ilirija 5:0, Tempo Velenje - Kema Puconci 0:5, Edigs Mengeš - PPK Rakek 5:1, Finea Maribor - Krka 5:1.
1.	FINEA MARIBOR	7 7 0 14
2.	KRKA	7 6 1 12
3.	KEMA PUCONCI	7 6 1 12
4.	SOBOTA	7 4 3 8
5.	TEMPO VELENJE 7 3 4 6
6.	PTUJ	7 3 4 6
7.	MUTA	7 2 5 4
8.	I LIRIJA	7 16 2
9.	EDIGS MENGEŠ	7 16 2
10.	PPK RAKEK	7 0 7 0
MUTA - PTUJ 0:5
Jamšek - Pavič 2:3, Poročnik -Ovčar 2:3, Slodej - Piljak 2:3, Poročnik - Pavič 1:3, Jamšek - Piljak 2:3
1. SNTL (ž)
REZULTATI 7. KROGA: Ptuj - Lo-
gatec 3:5, Kajuh Slovan - Sobota 5:3, Muta - Arrigoni Izola 2:5, Iskra Avtoelektrika - Ilirija 2:5. Fužinar Interdiskont - Ljubljana 5:2.
1.	FUŽINAR INTERDISKONT	7	7	0	14
2.	LJUBLJANA	7	5	2	10
3.	ARRIGONI IZOLA	7	4	3	8
4.	LOGATEC	7	4	3	8
5.	PTUJ	7	4	3	8
6.	ISKRA AVTOELEKTRIKA	7	3	4	6
7.	MUTA	7	3	4	6
8.	I LIRIJA	7	2	5	4
9.	KAJUH SLOVAN	7	2	5	4
10.	SOBOTA	7 0 7 0
PTUJ - LOGATEC 3:5
Zera - Verdinek 2:3, Rojko - Smi-ljanič 3:0, Terbuc - Zupančič 0:3, Rojko - Verdinek 0:3, Zera - Zupančič 0:3, Terbuc - Gutnik 3:0, Rojko -Zupančič 3:2, Terbuc - Verdinek 1:3.
2. SNTL (m)
Boks • 1. liga, 2. krog
REZULTATI 3. KROGA: Ptuj II. -Žogica 1:5, Ptuj II. - Olimpija 1:5, Kema Puconci II. - Sobota II. 5:3,
V Kopru tri zmage Ptujčanov
Boksarska zveza Slovenije in Boks klub Koper sta v soboto izvedla drugi krog 1. slovenske boksarske lige. V uvodnem krogu je BK Ring iz Ptuja v Slovenski Bistrici zabeležil tri zmage, prav tako pa so tri zmage dosegli v Kopru. Zmagali so Blaž Škrjanec, Aleš Kujovec in Marko Makovec, medtem ko je Marcel Gojkošek svoj dvoboj izgubil. Poleg omenjenih štirih boksarjev so bili v Kopru iz ptujskega kluba pripravljeni še trije: Nino Milošič, Nejc Nedelj-ko in Uroš Šegula, a niso nastopili, saj niso bili izžrebani zaradi neparnega števila prijavljenih boksarjev. Skupno je bilo v Kopru prijavljenih 35 boksarjev iz 13 klubov, medtem ko so si gledalci lahko skupno ogledali dvanajst dvobojev.
Za mladega Marcela Gojko-ška je bil dvoboj proti domačinu Huseinu Dediču (BK Koper) šele njegov drugi, a začetnik v boksu se je dobro boril in je od prve borbe pokazal viden napredek. V lahki kategoriji je v članski konkurenci nastopil Blaž Škrjanec, ki se redno sestaja z Denisom Zverom (BK Golden Gloves), ki ga je v zadnjem dvoboju premagal za pet točk. Tokrat je Škrjanec boksal odlično in je po točkah
Marko Makovec (BK Ring Ptuj) je ugnal Andreja Figeka.
prepričljivo slavil 40:25 (op. p., točko boksar dobi, ko trije sodniki hkrati ocenijo čisti udarec). Rutinirano, brez prevelikega naprezanja, je svoje delo v ringu opravil Aleš Ku-jovec, ki niza zmago na zmago. Najbolj pozitivno pa je prav vse v srednji kategoriji do 75 kilogramov presenetil Marko Makovec. V vrhunskem dvoboju je premagal aktualnega državnega prvaka Andreja Figeka (BK Slovenska Bistrica) in mu je po štirih letih prizadejal prvi poraz!
Skupno je Boks klub Ring iz Ptuja v 2. krogu zbral s tremi zmagami in porazom deset novih točk, s katerimi je zadržal prvo mesto na lestvici. Z zbranimi 22 točkami imajo kar deset točk prednosti pred najbližjima zasledovalcema.
Nastope svojih boksarjev je ocenil glavni trener in vodja ptujskega kluba Ivan Pučko: »Zelo sem zadovoljen z nastopom vseh naših boksarjev, ki so ponovno naredili boksarski pomik naprej. Tri zmage in poraz je dober rezultat, s
Arrigoni Izola - Merkur 4:5, Branik
-	Olimpija 2:5, Arrigoni Izola - Mela-min 0:5, Gorica - Merkur 4:5, Branik
-	Žogica 2:5.
1.	OLIMPIJA	6 6 0 12
2.	MELAMIN	6 5 1 10
3.	MERKUR	6 4 2 8
4.	ŽOGICA	6 3 3 6
5.	ARRIGONI IZOLA	6 3 3 6
6.	BRANIK	6 2 4 4
7.	KEMA PUCONCI II.	6 2 4 4
8.	SOBOTA II.	6 15 2
9.	GORICA	6 15 2
10.	PTUJ II.	6 0 6 0
PTUJ II. - ŽOGICA 1:5
Napast - Škurnik 0:3, Krušič -Gorčan 3:2, Drčič - Tomše 1:3, Krušič - Škurnik 0:3, Napast - Tomše 0:3, D. Ovčar - Gorčan 0:3.
PTUJ II. - OLIMPIJA 1:5
Napast - Boldin 1:3, Krušič - Pe-perko 1:3, Drčič - Šfiligoj 1:3, Krušič - Flajs 3:0, Napast - Šfiligoj 1:3, Drčič - Peperko 2:3.
Danilo Klajnšek
katerim smo se utrdili na vrhu lestvice. Posebej ponosen sem na Marka Makovca, ki je v kvalitetnem dvoboju ugnal Figeka, s katerim je nazadnje izgubil le za točke, tokrat pa je v Kopru zasluženo slavil za štiri točke.«
Zanimanje za 1. slovensko boksarsko ligo se iz kroga v krog povečuje, po besedah Pučka je dober tudi sistem tekmovanja, saj klube na nek način prisilju-je, da več delajo. Naši najboljši amaterski boksarji se bodo v 3. krogu tekmovanja predstavili na Ptuju, saj bo v nedeljo, 19. decembra, v športni dvorani Gimnazije Ptuj organizator tekmovanja BK Ring.
David Breznik
Turnir v Kopru, rezultati članov BK Ring:
-	lahka kategorija do 60 kg (mladinci): Marcel Gojkošek (BK Ring Ptuj) - Husein Dedič (BK Koper) 9:22
-	lahka kategorija do 60 kg (člani): Blaž Škrjanec (BK Ring Ptuj) - Denis Zver (BK Golden Gloves) 40:25
-	polvelter do 64 kg (člani): Aleš Kujovec (BK Ring Ptuj) - Dane Bobič (BK Dolomiti) 26:14
-	srednja do 75 kg (člani): Marko Makovec (BK Ring Ptuj) - Andrej Fi-gek (BK Slovenska Bistrica) 23:19
Lestvica po 2. krogu:
1.	BK RING PTUJ	22 točk
2.	BK LJUBLJANA	10 točk
3.	BK SLOVENSKA BISTRICA	10 točk
Mali nogomet • Lige MNZ Ptuj, ONL Videm
Spodbuden začetek sezone
Minuli konec tedna se je pod okriljem MNZ Ptuj s tekmami 1. in 2. kroga pričela že 13. sezona Zimske lige malega nogometa. Letos se bo predstavilo rekordnih 26 udeležencev, ki bodo razdeljeni v dva kakovostna razreda, 2. razred pa bo razdeljen še na skupino A in B. Že uvodni vikend je postregel z nekaterimi zanimivimi obračuni in derbiji, prav tako ni manjkalo presenečenj. Še posebej je izstopal sobotni derbi v 1. razredu, ko sta si nasproti stali ekipi Bar Saš in Poetovio Linde plini. V obeh ekipah nastopa kar nekaj nogometašev, ki se poznajo iz slovenskih prvo- in drugoligaških zelenic, poleg tega pa je ekipa Poetovia Linde plini do sedaj tudi največkrat
slavila v Zimski ligi malega nogometa. Tudi tokrat so gledalci lahko videli razburljivo in dinamično srečanje, ki se je končalo s pravičnim izidom 1:1. Zelo pa veseli spoznanje, da si je tekme v prvih dveh tekmovalnih dneh v novi tekmovalni sezoni ogledalo precej ljubiteljev dvoranskega nogometa oz. futsala, kar nedvomno priča o tem, da imajo ljudje na tem koncu radi to atraktivno športno zvrst, poleg tega pa gre za zelo kvalitetno tekmovanje.
1. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 1. KROGA: Mitmau -Mark 69 Agencija AS 0:2, ŠD Juršinci - KMN Majolka 2:4, ŠD Vitomarci -Hobit Pub Apače 2:1, Bar Saš - Poetovio Linde plin 1:1, ŠD Rim - Mogg
2:2. REZULTATI 2. KROGA: KMN Majolka - Mogg 3:2, Mark 69 Agencija AS -ŠD Rim 2:2, Poetovio Linde plin
-	Mitmau 4:2, Hobit Pub Apače - Bar Saš 0:3 (ni bilo ekipe Hobit Pub Apače), ŠD Juršinci - ŠD Vitomarci 2:2.
1.	KMN MAJOLKA 2	2 0 0	7:4	6
2.	BAR SAŠ 2	110	4:1	4
3.	POETOVIO LINDE2	110	5:3	4
4.	MARK 69 AS 2	110	4:2	4
5.	ŠD VITOMARCI 2	110	4:3	4
6.	ŠD RIM 2	0 2 0	4:4	2
7.	MOGG 2	0 11	4:5	1
8.	ŠD JURŠINCI 2	0 11	4:6	1
9.	KMN MITMAU 2	0 0 2	2:6	0
10.	HOBIT APAČE 2 0 0 2 1:5 0
2. liga - skupina A
REZULTATI 1. KROGA: KMN Dra-ženci - ŠD Pobrežje 2:7, Apolon 11
-	O Sole mio 2:2, ŠD Kenguru - Club 13 1:4, ŠD Draženci - SGD in Sliko-
................ .. -
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa ŠD Rim je na uvodnih tekmah zabeležila dva remija.
pleskarstvo Goričan 1:3. 2.KROG: SGD in Slikopleskarstvo Goričan -Club 13 6:3, O Sole mio - ŠD Kenguru 2:2, ŠD Draženci - KMN Draženci 4:3, ŠD Pobrežje - Apolon 11 2:3.
1.	GORIČAN	2	2 0	0	9:4	6
2.	APOLON 11	2	110	5:4	4
3.	ŠD POBREŽJE	2	10	1	9:5	3
4.	CLUB 13	2	10	1	7:7	3
5.	ŠD DRAŽENCI	2	10	1	5:6	3
6.	O SOLE MIO	2	0 2	0	4:4	2
7.	ŠD KENGURU	2	0 1	1	3:6	1
8.	KMN DRAŽENCI 2	0 0	2	5:11	0
2. liga - skupina B
REZULTATI 1. KROGA: ŠD As
Evroavto - ŠD Ptujska Gora 4:0, ŠD Polenšak - Bar Gloria 2:6. KPŠ
-	Sport club M 3:0, Super Team -NK Bistrica 4:2. 2. KROG: Bar Gloria
-	KPŠ 1:3, ŠD Ptujska Gora - ŠD Polenšak 1:0, NK Bistrica - ŠD As Evroavto 2:4, Sport club M- Super Team 1:5.
1.	SUPER TEAM 2 2 0 0 9:3 6
2.	AS EVROAVTO 2 2 0 0 8:2 6
3.	KPŠ	2 2 0 0 6:1 6
4.	BAR GLORIA 2 10 1 7:5 3
5.	PTUJSKA GORA 2 10 1 1:4 3
6.	NK BISTRICA 2 0 0 2 4:8 0
7.	ŠD POLENŠAK 2 0 0 2 2:7 0
8.	SPORT CLUB M 2 0 0 2 1:8 0
ONL Videm - člani
REZULTATI 2. KROGA: NK Videm
-	ŠD Lancova vas 4:1, Bar Leska
-	NK Tržec Bar Osmica 0:4, ŠD AS Evroavto - ŠD Selan Krovstvo Petrovič 5:1, ŠD Pobrežje - Joe Fernan-des 4:2, ŠD Majski Vrh - ŠD ž Zg. Pristava 3:0 (b. b.), KMN Majolka -Strmec 3:4.
1.	ŠD POBREŽJE 2 2 0 0 12:4 6
2.	AS EVROAVTO 2 2 0 0 11:3 6 2. TRŽEC OSMICA 2 2 0 0 10:2 6
4.	MAJSKI VŽVRH 2 2 0 0 9:3 6
5.	STRMEC 2 2 0 0 8:4 6
6.	NK VIDEM 2 10 1 5:5 3 6. ŠD SELAN 2 10 1 5:5 3 8. J. FERNANDES 2 0 0 2 4:10 0 8. LANCOVA VAS 2 0 0 2 4:10 0
10.	KMN MAJOLKA 2 0 0 2 5:12 0
11.	BAR LESKA 2 0 0 2 0:8 0
12.	PRISTAVA (-1) 2 0 0 2 2:9 -1
tp, DK, DL
Šolski šport • Nogomet
Presenetile učenke OS Breg
Učenke Oš Breg so pod vodstvom Zorana Krajnca na medobčinskem tekmovanju v nogometu osvojile 1. mesto, s čimer so se uvrstile na področno tekmovanje.
Medobčinsko prvenstvo
V Juršincih in Destrniku je 15. 11. potekalo medobčinsko prvenstvo v nogometu za deklice letnika 1996 in mlajše. V predtekmovanju so v Juršin-cih nastopile 4, v Destrniku pa 3 ekipe. Najboljši dve moštvi sta se uvrstili v finale, ki je potekalo v Juršincih. Igralo se je dvakrat 10 minut, največ nogometnega znanja pa so pokazale učenke OŠ Breg, ki so pod vodstvom Zorana Krajnca presenetile nekatere favoriti-nje. Ob njih se je na področno tekmovanje uvrstila tudi ekipa OŠ Cirkulane-Zavrč.
Skupina A (na OŠ Juršin-ce): Juršinci, Dornava, Cirkula-ne-Zavrč, Ljudski vrt;
Skupina B (na OŠ Destr-
nik): Destrnik-Trnovska vas, Ljudski vrt (Grajena), Breg. Finale v Juršincih, 23. 11.:
Breg - Destrnik Trnovska vas 1:1,
Juršinci - Cirkulane-Zavrč
0:0,
Destrnik Trnovska vas - Cir-kulane Zavrč 2:3, Breg - Juršinci 2:0, Cirkulane Zavrč - Breg 1:1, Juršinci - Destrnik Trnovska vas 1:2.
Vrstni red:
1.	OŠ Breg (5 točk)
2.	OŠ Cirkulane-Zavrč (5)
3.	OŠ Destrnik-Trnovska vas (4)
4.	OŠ Juršinci (1)
5.	OŠ Dornava,
6.	OŠ Ljudski vrt,
7.	OŠ Ljudski vrt (Grajena).
tp
Strelstvo • 2. turnir mladinskih državnih lig - Železniki
Kadeti do ekipnega državnega rekorda in trojne zmage
Prejšnjo nedeljo je bil v Železnikih 2. krog državnih mladinskih lig, kjer so tekmovali strelci pionirji, kadeti in mladinci s puško ter pištolo. V zadnjih letih smo že kar navajeni, da strelci iz Spodnjega Podravja v več kategorijah krojijo sam vrh slovenskega podmladka in tako je bilo tudi tokrat. Najuspešnejši so bili kadeti s pištolo, ki so v režiji juršinskih in ptujskega strelca dosegli trojno zmago, med prvo peterico, v konkurenci 22 strelcev, pa so bili uvrščeni vsi štirje tekmovalci! Zmago je s 364 krogi slavil Juršinčan Ivan Druzovič, ki je Ptujčana Saša Stojaka z enakim rezultatom prehitel šele po boljši zadnji seriji s 93:90. Zelo dobro sta se odrezala tudi David Kekec s 358 krogi na 3. in Gregor Vesenjak s 352 krogi na 5. mestu. Da je bila mera polna, so juršinski strelci poskrbeli še z novim ekipnim državnim rekordom kadetov s pištolo, kjer so s 1072 krogi leto in pol star rekord Grosuplja popravili za velikih 22 krogov. Med kadetinjami s pištolo je zmagala Vesna Županc iz Rečice s 352 krogi, ormoške strelke Petra Vernik, Tina
Novak in Urška Kuharič pa so s 334, 332 in 244 kro-
gi osvojile 5., 6. in 12. mesto, s čimer so si priborile še eki-
Foto: Zlatko Kostanjevec
Juršinčan Ivan Druzovič je z drugo uvrstitvijo na stopničke in prvo zmago prevzel vodstvo v skupnem seštevku kadetov s pištolo, družbo na stopničkah sta mu v Železnikih delala Ptujčan Sašo Stojak z novim osebnim rekordom in klubski kolega David Kekec.
pno 7. mesto.
Pri mladincih je zmagal nezaustavljivi Rožle Repič iz Kamnika s 375 krogi, na izvrstno 2. mesto pa se je s 367 krogi uvrstil multidisciplinar-ni Kidričan Uroš Mohorko, ki je tudi v nedeljo pokazal, da je bil s pištolo v Železnikih zelo razpoložen. Ormoška strelca Kovinarja Kevin Venta in Grega Novak sta s 361 krogi osvojila 5. in 6. mesto, Juršinčan Niko Pšajd je s 349 krogi osvojil 8. mesto, Jernej Pondelak, Marko Vorih in Gregor Polajnko pa so s 330, 328 in 316 krogi zasedli od 10. do 12. mesta. Med mladinkami s pištolo je slavila Sevničanka Mojca Kolman, dornavska strelka Staša Si-monič pa je s 354 krogi osvojila bronasto medaljo. Ptujčan-ka Sara Rojko je s 316 krogi osvojila 8. mesto, kidričevska strelka Teja Sagadin pa je s 302 krogoma pristala na 10. mestu.
Med kadeti s puško, kjer je zmago slavil Izolčan Karim Požar s 388 krogi, z uspešnim nastopi nadaljuje kidri-čevski strelec Aleš Pernat, ki je znova osvojil 6. mesto, vendar izboljšal svoj rezultat s 372 krogi. Nekoliko slabše kot
v 1. krogu je Niko Visočnik
s 346 krogi osvojil 16. mesto. Med kadetinjami pa sta si konkurenco podredili strelki Kovinarja, zmagala je Petra Vernik s 383 krogi pred Melanie Habjanič s 382 krogi na 2. mestu, Urška Kuharič je dosegla 363 krogov in osvojila 8. mesto.
Med mladinci s standardno puško pa smo spremljali zelo izenačeno in napeto tekmo vse do konca, z najboljšim rezultatom 391 krogov pa se lahko pohvali šaleški strelec Rok Rošer iz SD Dolič. Drugo mesto je s 390 krogi pripadlo Mitji Černiju iz Gančanov pred Kovinarjevim strelcem Janom Šumakom s 387 krogi na 3. mestu. Ki-dričan Uroš Mohorko je s 384 krogi osvojil 6. mesto, ostala dva Ormožana Grega Novak in Gregor Polajnko pa sta s 368 in 358 krogi, med 42 strelci, osvojila 21. in 28. mesto ter pripomogla k ekipnemu 5. mestu za Kovinar s 1113 krogi. Med mladinkami, kjer je z najboljšim rezultatom dneva s 394 krogi zmagala Po-stojnčanka Natalija Otoni-čar, se je Barbara Muhič iz SD TSO s 367 krogi uvrstila na 13. mesto.
V najmlajši kategoriji strelcev pionirjev in pionirk s serijsko zračno puško je Or-možanka Melisa Kosi s 178 krogi in 3. mestom osvojila prve stopničke v novi sezoni, druga strelka Kovinarja Tjaša Malec pa je s 168 krogi pristala na 12. mestu.
Simeon Gonc
Nogomet •
Nežmahova odigrala polčas v dresu reprezentance Slovenije
Slovenska ženska nogometna reprezentanca je v četrtek, 25. 11., odigrala še zadnjo tekmo v tem letu. Izbranke začasnega selektorja Darka Žižka so v Apatinu na prijateljskem srečanju izgubile proti domači Srbiji z 1:0, zadetek pa prejele z enajstmetrovke. Razveseljivo je spoznanje, da je bila v reprezentanco povabljena tudi članica ŽNK Dornava Katja Nežmah, še bolj pa veseli dejstvo, da ni bila le del ekipe, ampak je dejansko tudi stopila na zelenico. Igrala je cel drugi polčas in povsem upravičila zaupanje selektorja.
tp
Kasaštvo • Na
dirkah v Trstu uspešna konja Zvonka Osterca
Na kasaških dirkah v italijanskem Trstu sta nastopila tudi konja v lasti Zvonka Osterca, člana KK Slovenske gorice iz Lenarta. Na 1609 metrov dolgi stezi je Fezzano, z voznikom Jožetom Sagajem mlajšim (KK Ljutomer), s časom 1:18,8 osvojil 3. mesto, Gazza d'Asolo, ki jo je vozil domačin Antonio Volpe, pa je bila s časom 1:18,9 četrta.
NŠ
Okoli sveta (56.) • Piše: Filip Kovačič
Kraljevina Jordanija in glavno mesto Amman
Dvomilijonsko mesto Amman je težko oziroma nemogoče prehoditi. Medtem ko je stari del mesta hašimitskega kraljestva, je ravno prav velik, da to omogoča. Mesto sedmih hribov, kot so mu nekoč tudi rekli, je prav zares razgibano mesto, spravljeno med visoke griče. Vzponov med hojo je nešteto ...
Mesto se zdi varno in tudi sam se imel vedno tak občutek, tudi ko sem hodil po temačnih ulicah. Vendar je, podobno kot Damask, že doživelo tudi temačnejše čase. Pred petimi leti so v treh hotelih simultano eksplodirale bombe in ubile ter ranile veliko ljudi, tudi turistov. Krivdo za napad je prevzela Al Kaida.
O tem seveda nisem razmišljal, kot tudi nikoli ne razmišljam o čem takem, ko se odpravljam v tujo deželo. Na vsak način sem si želel ogledati muzej starih vozil kralja Husei-na, med katerimi je tudi vozilo Mercedes, ki mu ga je podaril Tito. Zadal sem si, da bom pot do tja opravil peš in si medtem ogledoval modernejši del mesta. Muzej je lociran na robu glavnega mesta, kar je pomenilo kar precejšnjo razdaljo zame. Mogoče sem se celo malce precenil. Ko mi je po dobrih dveh urah začelo primanjkovati volje, sem policista povprašal, kako daleč je še do muzeja. Samoiniciativno je poklical taksi in šele nato dejal, da je pred menoj še lep kos poti in da mi raje priporoča avtomobil. Po kratkem razmisleku sem se odločil in stopil v taksi. Mesto je tako razvlečeno, da je bil taksi prava odločitev. Prijazni uslužbenci, kot so bili Jordanci pravzaprav vsepovsod, so me po varnostnem pregledu mojega nahrbtnika spustili v stavbo. Vstopnina s popustom je bila zanemarljiva, samo en jordanski dinar. Kdor ima rad starodobnike in avtomobile nasploh, zanj je ogled muzeja nuja. Meni niti najmanj
ni bilo žal hoje in časa, da sem si to ogledal.
Zvečer sem se s taksijem ponovno odpravil v stari del mesta, kjer je bil moj hotel. Ponovno sem se „izgubil" med zgodovinskimi stavbami in se v mislih preselil tisočletja nazaj. Verjetno življenje v tem delu takrat niti potekalo bistveno drugače kot zdaj. Prodajalci falafel, humusa in šavarm, največkrat palestinskega rodu, še zmeraj prodajajo na vogalih ulic. Šavarma imenujejo jed, ki je podobna nam bolj poznanim kebabom. Falafele pa so odlična vegetarijanska jed, ki si jo lastijo Izraelci, prihajala pa naj bi iz Egipta. To so ocvrte kroglice, sestavljene iz čičerke in nešteto dodanih začimb. Tudi humus kot jed, ki se pojavlja vedno in povsod v arabskih deželah, je namaz, narejen iz mlete čičeri-ke z dodanimi začimbami.
Hrana v teh deželah se mi je zdela zelo okusna, pa še poceni povrh. Na ulici, če seveda kdo nima kakšnega (beri higienskega) razloga proti, se je mogoče pošteno in dobro najesti. Moj, popotniške hrane navajen želodec je na srečo dobro prenašal vse vrste hrane na ulici in drugje na potovanju.
Od Ammana sem se počasi moral posloviti. Žal nisem imel več časa, da bi obiskal druge znamenitosti te lepe dežele. Še posebej starodavno, v skalo iz-
klesano mesto Petra je vredno ponovnega obiska kraljevine Jordanije. Počasi sem se moral premakniti proti svoji zadnji načrtovani destinaciji, svetopisemski deželi Izraelu. Meja, ki me je čakala, je ena izmed najbolj zastraženih, hermetično zaprtih na svetu. Meja med Izraelom in Jordanijo. Na tem potovanju po deželah Bližnjega vzhoda je potrebno tudi nekaj taktiziranja. Če bi želel potovati v nasprotno smer, bi imel velike težave, saj vse dežele tega predela razen dveh ne sprejemajo potnikov, ki prihajajo iz Izraela. Pravzaprav so na to najbolj pozorni in ob-
čutljivi. Vsak potni list, če je le malo sumljiv, natančno pregledajo. Če ti najdejo izraelski ali žig palestinskega ozemlja, potem se lahko kar obrneš. Nimaš nobenih možnosti, da prečkaš mejo. Torej je bila moja edina možnost, da grem po poti, ki jo tudi opisujem; Libanon, Sirija in kot zadnja, pred Izraelom, Jordanija. Le Jordanija in Egipt dovoljujeta vstop v Izrael in obratno. Moja končna postaja je bilo letališče v Tel Avivu, tako da se nisem ubadal s skrbjo, kako prečkati mejo iz Izraela nazaj v muslimanski svet. Pričakoval pa sem, da se bodo z mojim potnim listom ukvarjali obmejni organi Izraela. V njem je namreč bilo vsaj osem žigov in vizumov njihovih največjih sovražnic, muslimanskih držav. Ker sem o varnostni paranoji v Izraelu že veliko prebral, sem bil delno na to pripravljen. Nisem pa si niti najmanj mislil, kako poostrena je ta njihova dejavnost. Vstop v sveto deželo je bil proti pričakovanjem še kar tekoč in hiter, prav zapletlo se je šele ob odhodu, na letališču v Tel Avivu. A o temveč naslednjič...
Nadaljevanje prihodnjič
Poslovno svetovanje • Prepričanja krojijo vašo usodo in uspeh
Prepričani ste, da ...
Poznavanje samega sebe, svojih prednosti, slabosti, svojih vrednot, želja, ciljev ter pričakovanj so pomembni koraki pri prepoznavanju in usmerjanju svoje življenjske poti, poslanstva.
Začnemo vedno pri sebi; do sebe moramo biti povsem iskreni, sicer bomo težko prepoznali »svoj namen«, kot na primer našli zase primernega partnerja ali našli primeren posel. Šele ko natančno vemo, kaj si zares želimo narediti iz svojega življenja, lahko to tudi resnično realiziramo na osebnem ali poslovnem področju.
Prepoznati samega sebe pa ni vedno enostavno; mnogokrat se določenih svojih prednosti ali slabosti enostavno ne zavedamo; oziroma bolje rečeno, se jih ne želimo zavedati. Vzroki so lahko različni; usmerjeni v pozitivno ali negativno smer. Zaradi premalo samozavesti si ne priznamo, da bi lahko s svojimi prednostmi uspeli.
Druga skrajnost pa je, ko smo preveč egocentrični in ne vidimo ničesar okoli nas; krivca za napake iščemo vedno v drugih; svojih slabosti ne vidimo oziroma jih ne želimo videti.
Mnoge so poti za prepoznavanje samega sebe. Gre za proces, ki se ne konča. Tako nobena pot ni napačna, najboljša pa je tista, ki nam prinese največ osebnih spoznanj, sreče in zadovoljstva!
Življenje, ki ga živimo danes, je posledica naših vzorcev, prepričanj. Tako izbira posla, s katerim se ukvarjamo, izbor oblačil, ki jih imamo na sebi, kot odnos z našo boljšo polovico. To je le odsev našega notranjega sveta. Ne naših želja temveč naših trdnih prepričanj, vzorcev.
Pogosto omejujoče prepričanje, ki ga ima marsikdo izmed nas, je: »Za uresničitev naših želja je že prepozno.«
Prepričanja, bodisi negativna ali pozitivna, so torej tista, ki vplivajo na naše odločitve in posledično prispevajo k temu, kaj se bo z nami dogajalo v določenem trenutku v prihodnje.
Verjetno vsakdo pozna občutek nebogljenosti, ko vemo, kaj bi bilo prav ali dobro za nas, pa kljub temu tega ne naredimo. Prav gotovo se dostikrat vprašate, kako bi spremenili določene vzorce obnašanja ali mišljenja, ki nam škodijo, vzbudijo žalost, povzročijo stres itd.
Poznane so metode za spreminjanje neželenih vzorcev in opuščanje prepričanj. Vča-
sih nam uspe, drugič spet ne. Problem je navadno v tem, da zavedanje in odločenost, da nekaj spremenimo, dostikrat ne zadostuje več.
Podzavest in tisto, kar je v njej, je pogostokrat močnejša in prevlada nad razumom. In za konec so še tu trije miti o prepričanjih:
1.	Če smo dolgo časa gojili negativno prepričanje, bo dolgo časa trajalo, da ga bomo spremenili.
2.	No pain, no gain - močno se moramo truditi, če hočemo spremeniti kaj pri sebi.
3.	Da premagamo problem pri sebi, se moramo dokopati do njegovega vzroka.
S tem, ko dobro poznamo svoje lastne vrednote in prepričanja, veliko lažje spoznamo svoje poslanstvo, poiščemo pravi posel, izberemo »pravega« partnerja ...
Maria Cvrtila, mag. posl. in ekon. ved.
Poslovno svetovanje, osebno svetovanje 031 708 026 www.poslovno-svetovanje.org
Na valovih časa
Torek, 30. november Danes goduje Andrej.
Danes je svetovni dan boja proti smrtni kazni in svetovni dan varstva potrošnikov.
1581 je prišlo do prvega primera podpisa pogodbe o državni pomoči ranjencem. Sklenila sta jo mesto Tournay in parmski princ Aleksander Farneze.
1667 se je rodil angleški razsvetljenski pisatelj in publicist Jonathan Swift. Njegovo glavno delo je roman Guliverjeva potovanja. 1810 se je rodil ameriški puškar Oliver Fischer Winchester. 1835 se je rodil ameriški pisatelj Mark Twain, avtor priljubljenih pripovedi z naslovom Tom Sawyer in Huckleberry Finn.
1874	se je rodil Winston S. Churchill, dvakratni britanski premier in voditelj angleškega imperija v času druge svetovne vojne. Umrl je leta 1965.
1939 se je začela z letalskim napadom na finsko prestolnico Helsinki in s prodorom 30 divizij Rdeče armade v Karelijo finsko-sovjetska zimska vojna.
1974 so v depresiji Afar v Etiopiji naleteli na najstarejšo najdbo o izvoru človeka. Sreda, 1. december Danes goduje Marija. Danes je dan boja proti aidsu.
1640 je Portugalska po 60 letih španske nadvlade spet dobila neodvisnost.
1825 je umrl ruski car Aleksander Pavlovič, ki je vladal v času Napoleonovih poskusov osvajanja Rusije.
1918 se je Islandija ločila od Danske in postala neodvisna država. 1959 je dvanajst držav podpisalo sporazum, po katerem je Antarktika postala rezervat za miroljubne znanstvene raziskave. 1988 je Pakistanka Benazir Buto postala prva ženska, ki so jo imenovali za ministrsko predsednico v kakšni muslimanski državi. 1990 so prebili pod Rokavskim prelivom predor za podmorsko transportno povezavo Francije in Velike Britanije. Četrtek, 2. december Danes goduje Blanka. Danes je svetovni dan boja proti sužnosti.
1804	se je francoski prvi konzul Napoleon Bonaparte okrona za cesarja Francozov.
1848 se je avstrijski cesar Ferdinand I. Habsburški moral odpovedati prestolu v korist nečaka Franca Jožefa I., ki je uradno zavladal. 1850 so obesili enega najbolj znanih borcev proti suženjstvu v ZDA Johna Browna.
1901 so prišle v ZDA na trg prve britvice Gillette za brivske aparate. 1942 je italijanski fizik Enrico Fermi opravil prvo verižno jedrsko reakcijo.
1956 se je Fidel Castro z manjšo skupino revolucionarjev izkrcal na Kubi.
1972 so ustanovili federacijo Združeni arabski emirati. Petek, 3. december Danes goduje Franc. Danes je dan invalidov.
1492 je odjadral Krištof Kolumb na svojo prvo veliko raziskovalno pot, ki ga je pripeljala do odkritja Amerike. 6. decembra je pristal na otoku Hispaniola, današnjem Haitiju, za katerega je mislil, da je Japonska. 1596 se je rodil italijanski izdelovalec godal Nicola Amati. Velja za največjega mojstra iz družine Amati. Pri njem sta se učila druga dva velika izdelovalca violin Andrea Guarneri in Antonio Stradivari. 1923 se je rodila grška operna pevka svetovnega slovesa Maria Callas.
1967 je v Capetowvnu (Južna Afrika), v bolnišnici Groote Shur, kirurg Christian Barnard opravil prvo uspešno presaditev srca. 1971 se je začela indijsko-pakistanska vojna, ki se je končala 17. decembra z zmago Indije in odcepitvijo Bangladeša. Sobota, 4. december Danes goduje Barbara. Danes je svetovni dan invalidov.
1642 je umrl francoski general in državnik vojvoda Richelieu - Armand-Jean du Plessis, ki je zagotovil Franciji prevlado v Evropi. 1795 se je rodil britanski zgodovinar in esejist Thomas Carlyle, ki je zaslovel z delom Francoska revolucija in opozoril na veliko nasprotje med bedo in izobiljem svojega časa.
1866 se je rodil Vasilij Kandinski, ruski slikar in utemeljitelj abstraktnega slikarstva.
1875	se je rodil avstrijski pesnik Karel Maria Rilke. Napisal je Devin-ske elegije. S svojim delom je močno vplival na moderno evropsko liriko.
1892 se je rodil španski diktator general Fracisco Franco Bahamon-de. Na oblasti je bil 36 let, do smrti 20. novembra 1975. 1922 se je rodil francoski filmski igralec Gerard Philippe. Nedelja, 5. december Danes goduje Savo, danes je Miklavžev večer. 1484 je papež Inocencij VIII. potrdil papeško inkvizicijo. 1766 je James Cristie starejši v dražbeni hali Pall Mall v Londonu izvedel prvo dražbo v zgodovini slovite londonske družbe Christie's. 1782 je britanski kralj Jurij II. priznal ameriško neodvisnost. 1890 se je rodil ameriški režiser Fritz Lang. Umrl je leta 1976. 1901 se je rodil nemški fizik in filozof Werner Heisenberg. Leta 1925 je odkril način za formulacijo kvantne mehanike v matricah, tako imenovano matrično mehaniko.
1933 je ameriški kongres ukinil prohibicijo, ki so jo razglasili leta 1920.
1946 so izbrali New York za stalni sedež OZN. Ponedeljek, 6. decembra Danes goduje Miklavž.
1778 se je rodil francoski kemik Joseph Louis Gay-Lussac. Raziskoval je vedenje plinov in odkril po njem imenovana Gay-Lusscova zakona.
1805	je umrl francoski genij za mehaniko Nicolas-Jacques Conte, ki je razvil metodo, po kateri se danes izdelujejo »navadne« svinčnike. 1805 se je rodil francoski iluzionist Jean-Eugene Robert-Houdin, ki velja za očeta sodobnega iluzionizma.
1808 se je rodil emir Mascare Abdelkader, muslimanski vojaški in verski voditelj, ki je utemeljil alžirsko državo in v devetnajstem stoletju Alžirce vodil v boju proti Francozom. 1912 so dobili Kitajci volilno pravico.
1921 sta Velika Britanija in Irska podpisali sporazum, s katerim je bila ustanovljena Svobodna država Irska s statusom dominiona.
AvtoD£OM
Seat z novim
sedemsedežnim
enoprostorcem
Zanimanje za večje enoprostorce se že nekaj časa zmanjšuje, za kar je kriva skromna ponudba novih modelov in dejstvo, da večino „prednosti", ki jih taki avtomobili imajo, premorejo tudi kompaktnejši modeli. Alhambra si deli tehnično osnovo z volkswagnovim sharanom, pa tudi zunanjost, z izjemo zadnjih in sprednjih luči, motorne maske, odbijača ter volanskega obroča povsem kopira nemški model. Seatov družinski avto je zdaj bolj praktičen, ponuja več prostora za do sedem potnikov, premore izboljšan sistem zlaganja zadnjih sedežev, odpiranje prtljažnih vrat s pomočjo elektrike ter verjetno najpomembneje - drsna vrata za lažje vstopanje.
Ko so pred petnajstimi leti predstavili sharana in galaxyja ter leto kasneje še al-hambro, nobena od znamk ni pričakovala, da bodo njihovi avtomobili navdušili toliko družin in postali prodajni hit. Pravzaprav je šlo za enake avtomobile z različnimi zaščitnimi znaki in tak recept se je obdržal vrsto let. Nato je Ford ob galaxyju predstavil še prodajno uspešnega S-maxa, ostali so nekaj let spali.
Zdaj je na naše ceste zapeljala alhambra, ki jo čustveni Španci označujejo kot športno, s čimer bi se težko strinjal. Še najbolj izstopajo ogromni žarometi, dvojna motorna maska, usmernik zraka nad zadnjim steklom ter močno navzdol potegnjen pokrov prtljažnika, drugačen je tudi volan, vse drugo je enako kot v nemškem modelu.
Dodatnih 22 dolžinskih centimetrov se najbolj pozna pri prostornosti potniške kabine oziroma prtljažnem prostoru, le višina je pričakovano nižja, saj takšen trend opa-
zimo pri vseh novih generacijah vozil. Drsni par vrat je za doplačilo na voljo tudi z električnim pomikom, v potniški kabini je zdaj dovolj prostora za do sedem potnikov, posebnost druge sedežne vrste pa je možnost izbire integriranih otroških sedal. Če sta sedeža v tretji vrsti postavljena, še vedno ostaja 267 litrov prostora za prtljago, za kar so zaslužne samotesnilne pnevmatike, zato rezerve, kjer je sedaj dodaten prostor, s seboj ne vozite več. Drsna vrata se, kot že omenjeno, odpirajo s pomočjo elektrike in daljinskega upravljalnika, s tem da za varnost skrbijo senzorji, ki ugotavljajo, ali v odprtini vrat ni potnika oziroma kakšnega drugega predmeta.
Vsi motorji (TSI, TDI) premorejo neposredno vbrizgavanje goriva, prisilno polnjenje ter tehniko ecomotive; torej sistem start/ stop in generator, ki zagotavlja regeneracijo energije ob zaviranju. Gre za ukrepe, ki zmanjšajo emisije ogljikovega dioksida, pri čemer dizelski motorji ustrezajo normativom Euro 6. Za novo alhambro sta na voljo dva bencinska motorja z neposrednim vbrizgavanjem, kompresorjem kot tudi turbino: 1,4-litrski, ki razvije 150 KM, in 2,0-litrski z 200 KM. Na voljo sta tudi turbodizelska štiri va ljnika z 2,0-litrsko delovno prostornino in 140 oziroma 170 KM. Naj dodam, da so emisije ogljikovega dioksida celo nižje kot pri sharanu, kajti Španci so dodali še tako imenovan sečninski katalizator, ki ob dodatku posebne tekočine poskrbi, da iz izpuha uide manj škodljivih emisij. V avtomobilu je zanjo vgrajen poseben rezervoar, ponovno pa ga je treba napolniti na vsakih 15.000 kilometrov.
Na dolgem spisku opreme velja izpostaviti smerno prilagodljive biksenonske žaromete, samodejno vklapljanje in izklapljanje dolgih luči, parkirni sistem s samodejnim krmiljenjem, elektronski stabilizacijski sistem ESP s funkcijo stabiliziranja prikolice, samodejno klimatsko napravo, sedem varnostnih blazin, vključno s kolensko blazino na voznikovi strani, panoramsko strešno okno, 230-voltno električno vtičnico in vlečno kljuko z električnim upravljanjem.
Sprva so pri uvozniku napovedovali, da bo alhambra nove generacije za pet odstotkov cenejša od sharana, kar se ni zgodilo, le opreme ima primerjalno gledano več, res pa, da so od sharana cenejši nekateri paketi dodatne opreme - pri Seatu govorijo o do 30-odstotnih prihrankih.
Kljub nekaterim prednostim alhambre pred sharanom so pri Seatu previdni z napovedjo prodajnih kvot, sploh če upoštevamo dejstvo, da je navezanost na nemške avtomobilske znamke na slovenskem trgu bistveno večja kot na špansko, ne glede na to, da je sestavni del koncema Volkswagen. Letos želijo prodati med 30 in 35 enopro-storcev.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Utrujene in razdražene oči (2.)
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Zdravila za lajšanje naštetih težav se na naših policah nahajajo kot kapljice, geli in v obliki pršila. Največ jih je v obliki kapljic. Po uporabi se površina očesa navlaži, občutek suhosti in draženja se zmanjša. Sodobne oblike so v enoodmernih vsebnikih brez konzervansov. Pri sočasni uporabi zdravil za vlaženje in drugih očesnih zdravil lahko pride do zmanjšanja učinka slednjih, ker se razredčijo in izrinejo iz veznične vrečke. Pri zaporedni uporabi dveh zdravil za oko naj zato mine vsaj 15 minut. Kapljice za vlaženje praviloma uporabimo kot zadnje zdravilo, ker je za njihov dolgotrajen učinek vlaženja pomembno, da se čim dlje zadržujejo v očesu.
Liposomsko pršilo stabilizira lipidni sloj solznega filma,
regulira in izboljša vlaženje površine očesa in očesnih vek pri sindromu suhega očesa. To liposomsko pršilo pršimo na zaprto veko z razdalje nekaj centimetrov. Liposomi se nato z mežikanjem razporedijo po površini očesa. Nekaj prednosti: primerno je za uporabnike vseh tipov kontaktnih leč, lahko se uporablja daljše časovno obdobje, uporablja se lahko tudi, če ste naličeni, po odprtju je uporabno do konca roka uporabe.
Zdravljenje suhega očesa je dolgotrajno ali celo trajno. Zdravljenje z umetnimi solzami je treba prekiniti in obiskati zdravnika, če dražeč občutek v očeh po vnašanju kapljic ne mine v treh dneh.
Zdrav način življenja naj vključuje zdravo prehrano in gibanje. Uravnotežena prehrana, bogata z vitamini, minera-
Foto: arhiv
Milena Cvetko, mag. farm.
li in antioksidanti, nas varuje pred mnogimi boleznimi. Naše oči bodo ostale zdrave, vid pa jasen, če bomo poskrbeli za dovolj hranil, ki vsebujejo vitamin A in vitamin C. Največ vitamina A vsebujejo korenje, ohrovt, jabolka in breskve, najbolj bogata živila z vitaminom C pa so ohrovt in brstični ohrovt, paradižnik, jagode in jabolka. Hrana, bogata z bakrom in cinkom, nam
zagotavlja lesk v očeh. Največ bakra vsebujejo orehi, največ cinka vsebujejo ostrige, veliko pa ga je tudi v govedini in svinjini ter siru. Kadar imamo dietne omejitve ali je naša prehrana neustrezna iz drugih razlogov, si lahko pomagamo tudi s prehranskimi dopolnili, ki vsebujejo omenjene vitamine in minerale in so obogatena z luteinom in zeaksantinom, ki preprečujejo sivo mreno in ohranjajo dober vid.
Naše oči spremljajo naše gibe, zato med telesno dejavnostjo urimo tudi očesne mišice. Oči so tako bolj prekrvavlje-ne in preskrbljene z vitalnimi snovmi. Sprehod v naravi tako ne bo dobro del le očem, pač pa bo prijetne učinke čutilo celo telo. Če se bomo na sprehod odpravili v lepem in sončnem vremenu, ne pozabimo sončnih očal in oči zaščitimo pred močnimi UV-žarki. Milena Cvetko, mag. farm.
Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Spet so pred nami prazniki
Leto se tako hitro obrne. Se zdi tako tudi vam? Zdi se mi, da še ni dolgo, kar smo želi pšenico, zdaj pa je prva adventna nedelja že za nami. Upam, da ste prvo svečko, svečko pričakovanja, prižgali. Ad-ventni čas je lep čas prav za vse, za tiste, ki verujemo v luč, in tiste, ki samo pričakujejo lepe praznike. Zato želim prav vsem, da bi ta čas preživeli mirno, s kar najmanj skrbi, kar je v današnjem času sicer težko, predvsem pa skupaj z družino.
Božične praznike označuje tudi kar nekaj simbolov, med njimi so tudi rastline. V zadnjih letih je sicer na prvem mestu božična zvezda. Trgovine so že kar nekaj časa polne teh lepotic. Pazite pri nakupu, saj so v svojem najlepšem okrasu samo omejen čas. Lepo obarvani listi so namreč samo vaba za opraševalce cvetov, ki se skrivajo v sredini rozete. Ko so cvetovi oprašeni, so listi opravili svojo vlogo in odpadejo. Zato je prehiter nakup nesmiseln. Pred nakupom preverite, da so cvetovi, drobne bunkice v središču rozete, še zaprti. Če so odprti, se že bliža njihov konec. Na listih naj ne bo madežev, saj so ti običajno znak bakterijske okužbe, zaradi katere tudi pričnejo odpadati listi. Poleg tega so božične lepotice občutljive na mraz in prepih. Zato jih domov prinesite dobro zavite v papir in se z njimi ne zadržujte več predolgo na prostem. Tudi v avtu je hladno in zaradi tega nam čez teden ali dva lahko pričnejo listi odpadati. Doma jih postavite čim dalj čas od ogrevalnih teles, televizorjev in računalnikov. Sama svetloba nima največjega pomena, seveda pa prav v temi tudi ne smejo biti. Pazite tudi, da ob prezračevanju prostorov ne bo pihalo neposredno po njih. Zalivati je jih treba redno, substrat se med zalivanji ne sme izsušiti. Božične zvezde so v ZDA tako priljubljene, da imajo celo svoj praznik, 12. decembra.
Foto: Miša Pušenjak
Pri nas pa imamo svoj simbol božiča, božično žito. Božič in novo leto sta praznika v času, ko narava počiva, zunaj je vse sivo, mračno, noči so dolge, dnevi pa kratki. Zelenje kalečega božičnega žita pa prinaša nov začetek, novo veselje. Naši predniki so verjeli, da setev božičnega žita prinaša tudi dober pridelek naslednje leto. Glede na stanje našega kmetijstva upam, da ga bodo sejali tudi naši oblastniki, da bodo vsaj tako pomagali kmetu, če mu že drugače ne znajo. Ravno v času največje krize se mi zdi setev božičnega žita primerna prav za vse, saj je dovolj, da imamo na razpolago plitvo posodo, lahko je tudi krožnik, vato ali zemljo in nekaj semena žita. Seveda pa si bodo mnogi omislili lepše posode, košarice ali lončke, vsak po svojih zmožnostih, da bo le prineslo nekaj upanja v naša srca. Žito zraste izredno hitro, zato ga lahko posejete samo teden dni pred božičem, to bodo storili predvsem tisti, ki ga po stari navadi še vedno postavljajo v jaslice. Naši predniki so ga sejali na dneve nekaterih svetnic, sv. Barbare, 4. decembra, Marije, 8. decembra, in sv. Lucije, 13. decembra. Prvi praznik je že pred nami.
Zelenje žita lahko okrasimo še s kakšno pentljo, figurico, lahko celo dodamo božično zvezdo, storže, orehe ali posušimo lupino pomaranče, limone ali mandarine. Skratka, namesto nestrpnega postavljanja smrečice že v sredini meseca, kar zahtevajo otroci, mnogi pa jim popustijo, se igrajte s setvijo božičnega žita, okraševa-njem same setve, morda tudi izdelovanjem božičnih okraskov in naravnih materialov.
Ko pa že posejete božično žito, poskrbite še za nekaj vitaminov in mineralov in skupaj z otroci posejte še vrtno krešo. To sejemo na okna in v desetih dnevih, ko zraste, dobite cel kup svežih vitaminov, ki jih ravno v času, ko nam zima že stoji na pragu, vsi potrebujemo. Porežite komaj zrasle rastlinice, posujte jih po pripravljeni solati, pa naj bo to zelena solata, zeljna solata ali celo, kar pa nikakor ne priporočam, solata iz plodovk. Tako okus ne bo drugačen, vitaminov, in to doma pridelanih, pa bo veliko več. Pa še nekaj, tako si jih lahko pridelate celo v bloku, pa še nekaj koristnih minut z otroki boste preživeli.
Miša Pušenjak
S svetovne ¿Mene scene
Pred dnevi so v Nokia The-atru v Los Angelesu podelili letošnje 38. ameriške glasbene nagrade (American Music Awards). Največ nagrad, kar štiri, je prejel mladi 16-letni Kanadčan Justin Bieber, kije osvojil tudi glavno nagrado za najboljšega izvajalca leta.
S tem uspehom je Bieber postal tudi najmlajši glasbenik v zgodovini, ki mu je uspelo osvojiti omenjeno nagrado. Najstniški zvezdnik je prav tako prejel nagrado za najboljšega moškega pop/rock izvajalca, za najboljši album in najboljšega novega izva-
Foto: funpop.com
Justin Bieber
To je to
Take That
jalca. O nagradah so preko interneta odločali oboževalci, delile pa so jih slavne osebnosti, med njimi Heidi Klum, Ryan Seacrest in Samuel L. Jackson in številni drugi. Bie-berjev mentor Usher je osvojil dve nagradi za najboljšega moškega soul/R&B izvajalca in album. Prav tako je Eminem osvojil dve nagradi za naj rap/hip-hop izvajalca in album. Na podelitev je s petimi nominacijami prišel tudi trio Lady Antebellum, ki je na koncu osvojil le nagrado za najboljšo country skupino. Praznih rok ni ostala niti Lady Gaga, ki je odnesla nagrado za najboljšo žensko pop-rock umetnico, v isti kategoriji pa je bila za najboljšo proglašena tudi skupina The Black Eyed. Brad Paisley je najboljši moški country izvajalec, Taylor Swift pa je v isti kategoriji slavila med ženskami. Nagrado za country album leta je dobila Carrie Underwood za album Play On. Na svečani prireditvi so v živo nastopili tudi nekateri veliki zvezdniki in zvezdnice, kot so Rihanna, Pink, Katy Perry, Kid Rock, Bon Jovi, Diddy, Ke$ha, New Kids on the Block in Backstreet Boys.
®@®
Britanska pop zasedba Take That s svojim novim albumom že podira prodajne rekorde, tako da so se že prebili na prvo mesto britanske lestvice. Nekaj podobnega so poznavalci tudi pričakovali, saj se je po 15 letih skupini znova pridružil stari član Robbie Williams. Novi album z imenom Progress se je samo v enem tednu prodal v 520.000 izvodih in s tem postal najhitreje prodajani album v zgodovini. Hkrati je to tudi prvi album po albumu Be Here Now skupine Oasis iz leta 1997, ki je v pr-
vem tednu prodaje prodan v
več kot pol milijona izvodih.
®®®
Britanska glasbena skupina Coldplay (Chris Martin, Jonny Buckland, Guy Berry man in Will Champion) bo 1. decembra izdala novo skladbo za prihajajoče božične praznike. Skladba bo nosila ime Christmas Lights, z njo pa bo band na svoji spletni strani Coldplay.com svojim privržencem zaželel lepe praznike. Prav tako so člani v začetku prejšnjega tedna potrdili datume nekaterih svojih nastopov v prihodnjem letu. Že v decembru pa bodo na dveh koncertih zbirali sredstva, ki jih bodo namenili fundaciji Crisis, ki
pomaga brezdomcem.
®®®
Na glasbeno sceno se vrača ameriška r&b pevka Christina Milian. Pevka ima za seboj burno obdobje na privatnem področju, saj je v tem vmesnem obdobju rodila in se tudi ločila od moža. Sedaj pa pravi, da je pripravljena, da se vrne na glasbeno sceno. Njen zadnji album So Amazin je bil izdan leta 2006, novi, prvotno imenovan Elope, pa naj bi izšel prihodnje leto.
®@®
Billboard je predstavil lestvico najboljših R&B/hip-hop glasbenikov v zadnjih 25 letih. Omenjena lestvica je sestavljena na podlagi uspešnosti izvajalcev, ki so se uvrščali na hot R&B/hip-hop lestvice singlov in top R&B/hip-hop albumov od 5. januarja 1985 do 6. novembra 2010. Na prvo mesto se je prepričljivo uvrstil R. Kelly. Za njim so se zvrstile Mary J. Blige, Whitney Houston in Mariah Carey. Na petem mestu je Janet Jackson, šesti je
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	ONLY GIRL (IN THE WORLD) - RIHANNA
2.	RAISSE YOUR GLASS - PINK
3.	LIKE A G6 - FAR* EAST MOVEMENT FT CATARACS & DEV
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	LOVE YOU MORE - JLS
2.	THE FLOOD - TAKE THAT
3.	YOUR SONG - ELLIE GOULDING
NEMČIJA
1.	OVER THE RAINBOW - ISRAEL KAMAKAWIWO'OLE
2.	ONLY GIRL (IN THE WORLD) - RIHANNA
3.	WE ARE THE PEOPLE - EMPIRE OF THE SUN
Če se spomnim svojega otroštva, sem to besedo včasih slišal večkrat, drugič ne tako pogosto. Ni mi bilo vse dovoljeno in omogočeno in jasno,
J,	starši so morali vsake toliko časa na
moje želje odgovoriti z: "Ne." Seveda ta beseda v otroška ušesa ne sede prav lepo, pa vendar; kdo pa pravi, da je s tem kaj narobe? Z "ne" otrok spozna mejo, hkrati pa kljub navidezni užaljenosti in jezi v njem vzbudi hrepenenje. Igrača, ki si jo je poprej želel zgolj zato, ker jo ima sošolec, se sedaj vse bolj lesketa v njegovih očeh. Z vsakim "ne" si jo bolj želi; ampak dobiti je ne more. Zato jo bo pobožno gledal in gledal, dotikal se bo njene škatle, risal in sanjal jo bo.
Vse dokler ne bo na primer za božič odvil darila, v katerem škatli se bo pojavila. Vso hrepenenje se bo prelilo v neznansko zadovoljstvo, neizmerno srečo in hvaležnost. Ta igrača mu bo nekaj pomenila, postala bo središče njegovega vesolja in zmeraj znova, dan za dnem ga bo po malem osrečevala. Vse to med tem, ko se po nakupovalnem centru sprehaja mlada ali pa več ne tako mlada frajlica, ki si je iz zabave omislila otroka, ki sedaj med njenim telefonskim pogovorom capa za njo. Tudi temu otroku srce poželi nove igrače, zato pogleda mamico in jo prisrčno ogovori. Ko mu pove, da je ne more dobit, se vrže na tla in prične kričati. Ogorčena mamica, ki ne ve, kaj bi naredila, hitro pograbi kar tri nove igrače, jih strpa v košaro in kriki čudežno poniknejo.
Potem je preljubek otročič zadovoljen, mamici pove, kako zelo rad jo ima in z igračo se igra vse do doma, kjer postane nezanimiva in jo vrže v kot, kjer se na kupu gnete na stotine igrač in škatle, ki zaradi teh že pokajo na vse strani. Ta otrok ni niti malo srečen. Naslednjič bo ponovno zahteval novo igračo in dobra mamica mu bo seveda ugodila. Kaj kmalu bo igrač zmanjkalo in kot zabavo si bo omislil kar očeta in ljubo mamico, pa dedka in babico ter sestro, ki jo bo cukal za lase. Tako bo teroriziral celoten svet okoli sebe, saj bo edino s tem dosegel neko notranje razburjenje. Kajti ta otrok ni nikdar slišal besede NE, nikdar mu ni bila postavljena in nikdar ni občutil meje.
Tisti prvi deček je mejo občutil, jo prestopil in se s spoštovanjem in ponosom, da jo je premagal, ozira nazaj po njej. Močno je hrepenel po igrači in jo na koncu tudi dobil. Medtem ko so slednjemu otroku vsako hrepenenje, ki je v njem vzklilo, sistematično ubili in je namesto ene dobil pet novih igrač. Tak otrok je nenehno lačen in žejen in do kraja zdolgočasen, saj mu starši vse, kar si zaželi, vzamejo s tem, ko mu to takoj porinejo v naročje. Otroku tisto veselje v nekaj trenutkih zbledi, ne vidi ga več, zanj postane nevidno. In naj bo potem bos hodil po poljih draguljev, prav nič mu ne bo pomagalo, saj jih ne bo videl. To so otroci, ki nikdar niso slišali besede "NE", ki nikoli niso po ničemer hrepeneli in ki v učiteljih, starših in ostalih ljudeh vidijo le igrače, po katerih lahko pljuvajo, jih brcajo, klofutajo in zmerjajo. Starši pa ga tolažijo s kupi igrač in se sprašujejo: "Kaj mu je? Saj smo mu vendar zmeraj omogočili vse, kar si je želel ..."
Matic Hriberšek
32-letni Usher, sedmi pokojni Luther Vandross, osmi Jay-Z, deveti Freddie Jackson, top 10pa zaključuje Alicia Keys.
Slavni britanski DJ in producent Paul Oakenfold končuje snemanje svojega novega albuma. Na novem albumu, ki še nima uradnega imena, Paul sodeluje s številnimi znanimi glasbenimi imeni, kot so Cee Lo Green,
član zasedbe OneRepublic, Ryan Tedder, Miguel, ter legendarna zasedbo Red Hot Chili Peppers, s katerimi pripravlja klubsko priredbo njihove uspešnice Otherside iz leta 2000. Znani so že nekateri naslovi novih skladb, kot so Sleep, I Would Die Without Your Love in Raise Your Hand. Paul Oakenfold je svoj zadnji studijski album A Lovely Mind objavil leta 2006.
Janko Bezjak
Lestvi ca NAJ y
1.	ONL
2.	JUST
NA RS
LY GIRL (IN THE WORLD) - RIHANNA ST THE WAY YOU ARE - BRUNO MAR
3.	WHAT DO YOU GOT - BON JOVI
4.	WONDERFUL LIFE - HURTS
5.	STAY THE NIGHT - JAMES BLUNT
6.	BORN FREE - KID ROCK
7.	LOCA - SHAKIRA/DIZEE RASCAL
8.	FIREWORK - KATY PERRY
9.	CROSSFIRE - BRANDON FLOWERS
10.	WELL, WELL, WELL - DUFFY
11.	SHAME - ROBBIE WILLIAMS & GA BARLOW
vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8°98,2»1043 bo Janko Bezjak
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplacniske telefonije - preverite stanje na vasem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
pisana pita*, solata SREDA
mesna lazanja, solata ČETRTEK
zelenjavna kremna juha, carski praženec, jabolčna čežana PETEK
ocvrte ribje palčke, krompirjeva solata SOBOTA
goveji tokany**, njoki, solata NEDELJA
goveja juha z zdrobovimi cmoki, puranji zrezki v zelenjavni omaki, kruhovi cmoki, solata PONEDELJEK
špinača, pire krompir, kuhana govedina
*Pisana pita
Testo: 100 g koruzne moke, 200 g bele navadne moke, žlica soli, 5 velikih žlic vode, 50 g masla. Nadev: 100 g slanine v kosu, pol rdeče paprike, pol zelene paprike, 1 srednja bučka, 2 srednja paradižnika, pol srednje čebule, 1 strok česna. Preliv: 2 jajci, parmezan, 2 topljena sirčka, 1 dl mleka. Začimbe: sol, poper, ostra paprika, rdeča paprika, origano, timijan, bazilika, olje, 2 dl belega vina.
Iz sestavin za testo zamesimo maso, ki mora biti srednje mehka do trda. Damo vsaj za pol ure v hladilnik. V tem času na olju popražimo čebulo
in česen, da čebula porumeni. Dodamo slanino in rahlo popražimo ter nazadnje vso zelenjavo (ki jo prej nakockamo), razen paradižnika, ki ga dodamo na koncu. Dodamo sol in ostale začimbe po okusu. Zalijemo z belim vinom in dušimo 15 minut. Odstavimo. V posebni posodici razžvrkljamo jajca, solimo, popramo, dodamo sirček in ga pre-gnetemo ter vse skupaj zmešamo v čim bolj enotno zmes. Naribamo parmezan po okusu ter vse skupaj premešamo. Testo razporedimo v manjši, pomaščen pekač. Dodamo nadev ter nazadnje prelijemo s prelivom. Pečemo, dokler ni na vrhu rahlo zlato rjave barve. Postrežemo še toplo.
**Goveji tokany
Sestavine: 400 g govedine (za zrezke), 40 g masla, 150 g šampinjonov, peteršilj, sol, 1 glavice čebule, 1 žlička curryja, 200 ml sladke smetane, 2 mandarini, 50 ml belega vina, 1 žlica vegete.
Goveje zrezke narežite na rezance. Nasekljajte čebulo in peteršilj, šampinjone pa grobo nareži-te. Olupite mandarine in jih razdelite na krhlje. V širši ponvici na segretem maslu popecite čebulo na svetlo zlato barvo, nato ji dodajte šampinjone in še nekoliko popecite. Dodajte peteršilj in narezano meso. Malo solite in nato vmešajte curry in vegeto ter vse skupaj zalijte s sladko smetano. Dodajte krhlje mandarine in zmanjšajte ogenj. Tako počasi kuhajte, dokler se meso ne omehča. Preden je kuhano, zalijte z vinom ter nekoliko pokuhajte, da izhlapi alkohol. Namesto govejega lahko uporabite puranje meso.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
■k-k-k
Trener je človek, ki zna v soboto povedati, kaj se bo dogajalo v nedeljo, v nedeljo pa, zakaj se ni. -k-k-k
Vsak trenutek, ki ga ne porabimo za ljubezen, je izgubljen.
•k-k-k
Previdnost je bogata, grda in stara devica, ki ji dvori nesposobnost. -k-k-k
Ljudje vam pravijo, da jih lahko kritizirate, hočejo pa le to, da jih hvalite. -k-k-k
Vsak izreden duh je nekoliko blazen.
-k-k-k
Nič ne postara bolj, kakor neprestana misel, da se staramo.
-k-k-k
Marsikdo velja za modrega samo zato, ker nič ne zine.
-k-k-k
Veliko je načinov, kako zlomiti srce. Zgodbe so polne src, strtih zaradi ljubezni. Toda v resnici se srce stre, ko mu odvzamejo sanje, kakršne že so. -k-k-k
Nevrotik je človek, ki zida grad v oblakih, psi-hotik je človek, ki živi v njem, psihiater pa je človek, ki pobira najemnino. -k-k-k
Ženske in zdravniki vedo, kako je laž potrebna ljudem.
Direktor psihiatrične bolnice je k sebi poklical bolničarje in vprašal: "Ste ulovili vseh osem pacientov, ki so ušli ob požaru?"
"Kako osem?" se oglasi eden od bolničarjev. "Nazaj smo jih pripeljali triindvajset!"
"Natakar, prinesite mi dunajski zrezek." - "Z veseljem!" - "Ne, s solato in krompirjem!"
SESTAVIL
EDI KLASINC
OTROŠKI IZTREBEK
ITALIJANSKI
SLIKAR (1843-1921)
SREDIN-SKOST
JAMAJSKI PLES
SOVEJETSKI MARŠAL
(IVAN)
UROŠ VELEPEC
LJUDSKO IME ZA KORUZO
TROJANSKI KRALJEVIČ
GORA V
JULIJCIH (2587 m)
EVROPSKI VELETOK
FRIDOLIN (KRAJŠE)
MADŽARSKI PISATELJ
ROMUSKI LJUDSKI PLES
SILVA NOVLJAN
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
PREBIVALKA PIRŠEN-BREGA
SPANSKI KOLESAR (MIGUEL)
ŠOPI LAS
RUMBI PODOBEN DRUŽABNI PLES
KOLO BREZ PEDALOV
DRAMATIK DRŽIC
BASKOVSKA POKRAJINA
SREŽNIK V LETALU
NAŠA PEVKA
(POLONA)
ELEKTRON. KAMERA
ČLOVEŠKI TRUP
KOCKA ZA TLAK
ŠTEFAN UHER
MONGO-LOIDNO LJUDSTVO
TRGOVSKA RODBINA V KOČEVJU
VAS PRI VELENJU
ŽUŽELČJA TIPALKA
PESNICA ŠTAMPEVC
SMUČI
AM. VESOLJEC (ALAN)
PIANIST (LEV)
AVSTRIJSKI POLITIK (KARL)
KRUT RIMSKI CESAR
IZRAELSKA LUKA, AKA
MANJŠALNICA OD KROJAČ
OSTRI DEL CEPINA
RIMSKI DEMON SMRTI
LATINSKO-AMERIŠKI DNINAR
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA STARK
Na poročno noč je v hotelski sobi zazvonil telefon in ženin je nejevoljno rekel: "Ne, draga tašča, vaši hčeri se ni še nič zgodilo in se ji tudi ne bo, če boste še klicarili!"
Restavracija "Pri zlati ribici". Sredi restavracije je bil velik akvarij, v katerem je plavala zlata ribica. Kot atrakcija pri odprtju restavracije je zlata ribica pila alkoholne pijače. Lastnik je vsem prisotnim na slovesnosti pojasnil, da zlata ribica lahko pije konjak, viski ali pa likerje, in vse to brez posledic.
Gostje so z odprtimi usti opazovali početje zlate ribice, v usta katere so vlivali alkohol. Eni so stavili, da bo ribica poginila, drugi so rekli, da bo samo pijana. In tako so iz dneva v dan trume gostov vstopale v restavracijo, saj so vsak dan lahko gledali zlato ribico, kako popiva.
Računovodja, ki ga je najel lastnik lokala, je po mesecu dni obratovanja lokala prvič knjižil račune. Debelo je pogledal, ko je v rokah držal račun trgovine malih živali, na katerem je pisalo: "Trideset zlatih ribic - 300 evrov."
Zakonski par že dalj časa razmišlja, kaj bo iz njunega sina. Peter je star 18 let in živi iz dneva v dan.
Nekega dne pa je duhovnik svetoval staršema: "Na mizo položita denar, kozarec konjaka in sveto pismo. Če bo vzel denar bo bankir, če bo vzel konjak bo učitelj, če pa bo vzel sveto pismo, bo duhovnik."
Starša sta storila, kot jima je svetoval duhovnik. Ko je sin prišel domov, je pogledal na mizo in vzel denar. Mati je bila prijetno presenečena. Potem je sin še enkrat pogledal na mizo in z nje vzel sveto pismo. Takrat se je mati začudila, še večje pa je bilo njeno začudenje, ko je spil še kozarec konjaka.
Poklicala je moža in mu žalostno dejala: "Najin sin bo politik!"
"Očka, jaz bi se pa poročil z babico!" je rekel Mihec.
"To pa ne bo šlo. Ti se z mojo mamo ne moreš poročiti!"
"Zakaj si se pa potem ti lahko poročil z mojo mamo?"
Študentka prosi profesorja, da ji razloži relativnostno teorijo čimbolj poljudno.
"No na primer, če bi sedeli na vroči plošči štedilnika samo tri sekunde, bi se vam zdelo da sedite tri ure, če pa bi sedeli v ljubimčevem naročju tri ure, bi menili, da so minile šele tri sekunde. To je bistvo relativnostne teorije" je rekel profesor
"In zato je Einstein postal tako slaven?" se začudi dekle.
"Včeraj sem seksal s policistko!" je Janez povedal prijatelju. "Ali si ti že kdaj?" "Ne, bojim se." "Česa se bojiš?" "Da bi me kaznovala zaradi hitrosti!"
Ugankarski slovarček: AKKO = luka v Izraelu, tudi Akon, Aka, ALAVI = iraški politik, premier 2004-2005 (Ijad, 1945-), EVENKI = mongoloidno ljudstvo, JORIS = italijanski slikar (Pio, 1843-1921), KONJEV = sovjetski maršal (Ivan, 1897-1973), KOSLER = trgovska rodbina v Kočevju, NAN = reka na Tjskem, PIRŠENKA = prebivalka Piršenbrega.
■o>j>jv 'u|ejnpu| 'u|u -ex '0J9N 'e^uasjy 'seaiq ">joo ¡uasai 'ejoLj '>jJ!s 'euia 'isoAegjgo 'An 'uofej 'euopuj 'Aaiuox 'o|o>j ou|e>je] 'un 'e>js 'a^jeqeg 'isoiupajso 'do>jsouo>j! 'suop oy 'je>j|edj0 'oubai '>jese| >eiv '39>|e>| :0NAVH0Q0A '»Iubzuji 9( A9HS9y
i/^oituiajts na± na iuztounzm íjilztu!
RADIOPTUJ
rut ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
Govori se ...
... da se tudi v stariPoetovi-oni lepo pozna, da so pričeli predpraznično okraševanje. Baje pa bi se še bolj poznalo, če bi imel emonski župan v najstarejšem mestu kakšnega sorodnika ali pa vsaj kakšno prijateljico.
... da se v neki zelo bogati občin i n ižje Ptuja že čuti nov občinski bič. Dobro obveščeni krogi naj bi vedeli tudi, zakaj je najprej počil prav nad tamkajšnjo osnovno šolo.
... da so v neki slovensko-goriški občini komaj čakali na občinsko praznovanje, saj so se vsaj v prazničnih dneh politične strasti make polegle.
...da se bodo očitki skopim necirkuškim Polancem 'Kuj mau bi, mau, dau pa ne bi!' z novim vodstvom šterntal-ske občine baje počasi spreminjajo v: 'Kuj dau bi, dau, mau pa ne bi!' ... da je znan in večkrat
potrjen rek 'počasi se daleč pride'potrdila tudi zelo uspešna poetovionska športna plezalka - in ga rauširila na: počasi se visoko pride.
.. da je na naslov znanega ptujskega teniškega trenerja po zmagi njegove ekipe na šolskem nogometnem turnirju priromalo kopica nogometnih ponudb. Ce bo
ponudba res prava, se lahko še marsikaj zgodi.
Vidi se ...
... da imajo včasih prav tudi tisti, ki trdijo, da so ribe pametnejše od ribičev. Slednji trdijo, da je prijetno ribariti tudi v mrazu in snegu, ribe pa tega ne priznajo.
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tal.: 02 783 76 51
Foto: Rok Levičnik
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokratno prav posebno fotografijo nam je poslal Rok Levičnik, ki mu je uspelo fotografirati strelo v vsej svoji moči. Odlična fotografija, čeprav nevihte s strelami niso ravno prijetne in ne prijazne.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
		7	9		1	3		
4			7		5			9
	1			8			2	
	5	8				7	6	
2								5
	9	3				2	8	
	2			1			7	
7			3		2			6
		6	8			4	1	
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©©	€€	O
Bik	VVV	©©	€	OO
Dvojčka	VV	©©©	€€	OOO
Rak.	VV	©	€€€	O
Lev	V	©©	€€	OOO
Devica	VVV	©	€€€	OO
Tehtnica	VV	©©©	€	OOO
Škorpijon	VVV	©	€€	OO
Strelec	V	©©	€€€	O
Kozorog	VV	©©©	€	OO
Vodnar	V	©©	€€€	O
Ribi	VVV	©	€€	OO
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 30. novembra do 6. decembra: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 06. decembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti.
Nagrajenka je: Darinka Knez, Borovci 11, 2281 MARKOVCI.
Anekdote slavnih
Francoski predsednik Grevy je obiskal umetnostno razstavo. Pred neko sliko se je ustavil in vzkliknil: »Moj bog, to je strašno!«
Med spremljevalci je nastala zmeda, predsednik pa je vprašal, kdo je avtor slike. Slikar je bil slučajno navzoč. Grevy se mu je z nasmehom približal, mu ponudil roko in rekel: »Nič ne bodite užaljeni, gospod, imam pač navado, da skušam razvrednotiti tisto, kar nameravam kupiti!«
Res se je čez nekaj dni pod sliko pojavil listek: »Prodano gospodu predsedniku.«
***
Grški govornik in politik Demosten je nekoč rekel vojskovodji Fokionu: »Atenci vas bodo nekega dne, ko bodo pobesneli, ubili.«
Vojskovodja mu je dogovoril: »Vas pa bodo ubili, ko bodo prišli k pameti.«
***
Francoski pesnik, pisatelj in dramatik Victor Hugo se je nekoč pogovarjal z brivcem o napovedih konca sveta. Po njih naj bi tretji dan poginile vse živali, petega pomrli vsi ljudje.
»Vaše besede me strašijo,« je prekinil brivca Hugo. »Kdo pa me bo četrtega dne obril'«
***
Ko je Mark Twain kot novinar intervjuval nekega gangster-ja, ga je vprašal: »Ali verjamete v sodne pomote?«
Gangster je odločno odgovoril: »Seveda verjamem. Na zadnji razpravi so me oprostili.«
***
Novinar je vprašal predsednika ZDA Dwighta Eisenhower-ja, kateri je bil najboljši nasvet, ki mu ga je kdaj kdo dal. Brez odlašanja je odgovoril: »Naj se poročim s svojo ženo.« - »In kdo
vam je dal ta nasvet?« - »Moj žena, seveda.«
***
Madžarski pisatelj in dramatik Ferenc Molnar je poskusil kavo, ki mu jo je prinesel natakar in rekel: »V tej kavi je nekaj dobrega, nekaj slabega in nekaj skrivnostnega.« Svojo trditev je tudi razložil: »Dobro je, da v njej ne okusiš niti sledu ciko-rije, slabo je, ker ni v njej niti zrnca kave, skrivnostno pa je, odkod ima ta voda tako temno barvo.«
Prejeli smo
Čestitamo in voščimo srečno leto
(Ob imenovanju Janeza Golca za 12. princa karnevala)
V začetku novembra sem izvedela, da bo za častno vlogo 12. princa ptujskega karnevala imenovan naš občan, doma v Prvencih, Janez Golc, in tega sem se iskreno razveselila.
Menim namreč, da sije občina Markovci zaslužila tudi to potrditev svoje dolgoletne povezave s kurentovanji v Ptuju, kamor vedno znova »pošilja« mnoge svoje etnografske skupine, vse bolj pa bogati tudi karnevalsko dogajanje s svojimi izvirnimi skupinami.
Kdor dovolj dobro pozna Janeza Golca, prav zdaj je v najboljših srednjih letih, pa bo pritrdil dobri izbiri prav njega za to vlogo. Ob novici me je najprej zanimalo, le kakšno ime oz. naslov bo nosil kot princ karnevala, a ker spremljam delo in trud gospe Marije Hernja Masten, sem takoj verjela, da bo gotovo temeljilo na zgodovinskih podatkih iz preteklosti naših krajev. Že pred slovesno postavitvijo, v četrtek, 11. 11. ob 11. uri (11. minuta se je seveda ob lepem dogodku hitro nadaljevala v celo naslednjo uro) sem torej slišala: 12. princ karnevala, Ptuj 2010/2011, je plemeniti baron Jakob Breuner Markov-ci in priznati moram, da sem bila med mnogimi zbranimi na Ptuju tedaj resnično ponosna, ne le na njega, temveč tudi na vso njegovo spremstvo in vse, ki so ga tamkaj prija-
teljsko spremljali in izkazali lepo gostoljubnost.
A ni ostalo le pri veselju in ponosu tistega dne, bilo je na martinovo, naš Jakob Breuner Markovski pa bo svojo čast (plemiško, ne človeško), odložil točno čez eno leto, zelo sem se razveselila tudi cele 16. strani v Tedniku 16. novembra 2010. Avtorica, že prej omenjena gospa Marija Hernja Masten, je tu namreč skrbno predstavila novega princa in takoj nato še zgodovinsko ozadje, pa o markovskem dvorcu, o baronih Breuner, o grbu letošnjega princa, obleki (skrbno izbrani in izdelani). Vse prebrano je obogatilo naše dotedanje znanje o teh dokaj daljnih časih. Pomembno je tudi, da se človek iz 21. stoletja zazre v davna stoletja ter ugotovi, kako zelo smo bili npr. Markovčani (občani) povezani z okoliškimi ljudmi in kraji, saj naletimo na povezavo z Borlom, Trakoščanom, Vur-berkom, Naskovim dvorcem v Mariboru in še in še...
Maribor, Ptuj, Markovci ... Leto 2012, EPK, seveda s poudarkom na Mariboru, a naj se pri tem ne pozabijo izviri ali izvori kulture, umetnosti, naše dediščine. Mi smo ponosni na svoj drobec v tem dogajanju, kakor sem sama ponosna na drobnem kamen nekdanjega markovskega dvorca, ki nekje v mojem ožjem življenjskem okolju nosi napis: Iz 14. stoletja. Srečno, plemeniti baron Jakob Breuner Markovski s spremstvom in vsemi, ki cenite to dediščino!
Karolina Pičerko, Zabovci
Sporočilo pohodnikom in obiskovalcem pohoda po poti Ivana Potrča in Matija Murka
Spoštovani pohodniki po poti pisatelja Ivana Potrča, ki poteka drugi dan v novem letu in bo 2. 1. 2011 že tradicionalno enajstič! Žal vam sporočam, da se ne bomo več družili na mojem dvorišču, to je dvorišču rojstne hiše pisatelja na naslovu Štuki 31. Verjemite mi, da sem to odločitev sprejela s težkim srcem prav zaradi vas, pohodniki, ki ste tako radi prihajali na to dvorišče in kot ljudje cenite in spoštujete pisatelja.
Vzrok za to odločitev je razviden iz moje obsežne pisne dokumentacije, ki priča o mojih neuspešnih prizadevanjih, da bi pristojna lokalna skupnost - to je Mestna občina Ptuj - opravila poglobitev potoka (parc. št. 997/2, vpisana pri zemlj. knjižnem vložku 1335, k. o. Krčevina pri Ptuju), ki je v avgustu 2005 že tretjič poplavil mojo gospodarsko poslopje in celotno dvorišče. Zaradi podkopane lesene konstrukcije gospodarskega poslopja se je to tako nagnilo, da ga imam zaradi teh poplav podprtega od zunaj in od znotraj. To ste po-hodniki prav gotovo videli in si ob pogledu na to razvalino tudi svoje mislili, pa si upam trditi, da le malokdo ve pravi vzrok temu.
Resnično sem se trudila po vseh svojih najboljših močeh, da bi to uničenje sama spravi-
la v normalno stanje. Vendar mi je toča 15. avgusta 2008 dodatno zadala še neprecenljivo škodo tudi na strehi hiše in tudi streho gospodarskega poslopja totalno uničila. Kot mnogi veste, sem streho hiše z velikim trudom in odpovedovanjem uspela prenoviti in na novo prekriti prav zaradi spoštovanja do svojega strica Ivana Potrča.
Zdaj torej veste, da nisem sama kriva za tako razvalino mojega gospodarskega poslopja, ki tudi kazi našo vas. Mene osebno je zelo sram, da je takšno, vendar ne morem nič pomagati. Žalostna pa sem, da ti škodo naredi javno dobro, potok, in so vsi pristojni za to brez posluha. Od zdaj dalje bom tudi jaz brez posluha - namreč nikogar nisem več pripravljena sprejeti na svoje dvorišče, ne pohodnikov in morebitnih učencev osnov-
3
IBarkolllark
www.markomark.si
V Orešju za vas gradim« 9 stanovanj v velikosti od 40 m* do 100 m*.
Za informacije lahko pokličete na gsm 031 636 665 oz. obiščete spletno stran www.markomark.si.
Kako postati udeleženec izleta?
Naročniki izrežite kuponček, objavljen na naslovnici, skupaj z vašo naročniško številko (objavljali jih bomo v Štajerskem tedniku med 26. 11. in 7. 12.) ter jo na dopisnici pošljite na naslov: Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj, najkasneje do srede, 8. 12. Med vsemi prispelimi kupončki bomo izžrebali 22 srečnih naročnikov, ki bodo lahko za 32 € na izlet popeljali še sebi ljubo osebo. Naročniki boste o izidu žrebanja obveščeni po pošti, kjer bodo tudi navodila o plačilu izleta.
Avstrijska prestolnica v predprazničnem vzdušju in okrašena ima še poseben čar.
Odhod iz Ptuja izpred železniške postaje bo ob 5.00 zjutraj. Vožnja mimo Maribora, preko Šentilja, mimo Gradca
in z vmesnim postankom do DUNAJA. Postanek pri dvorcu Schonbrunn in sprehod po parku. Nadaljujemo v središče na Ring, ob katerem se vrstijo opera, Hofburg, parlament, univerza, rotovž, Votivna cerkev ... Še skok do zgradbe arhitekta Hundertwasserja v značilnem slogu. Nato peš po mestnem jedru; skozi dvorec Hofburg, mimo španske jahalne šole do Grabna in kužnega znamenja. Ogled cerkve sv. Štefana. Sledilo bo nekaj prostega časa za kosilo oz. oglede po želji. Popoldanski obisk božično-novoletnega sejma. Za konec še vožnja do Pratra in možnost vožnje z znamenitim Riesenra-dom. Povratek proti Sloveniji, kamor bomo prišli v poznih večernih urah.
IZLET vključuje:
prevoz s sodobnim turističnim avtobusom, cestnine, pristojbine, parkirnine in dajatve, dovolilnico za vožnjo po Dunaju, vse oglede po programu brez vstopnin, slovensko vodenje in organizacijo.
nih šol, čeprav so vsi ti v preteklosti že nekajkrat obiskali to rojstno hišo pisatelja. In pri tej odločitvi vztrajam vse dotlej, dokler se mi ne povrne povzročena škoda poplav, ne glede na to, kdorkoli je že sedaj lastnik tega potoka. Vem, da so v letu 2008prešle takšne
vode v last Republike Slovenije, jaz pa sem svoje prošnje z Mestno občino Ptuj pospešeno vodila od avgusta 2005 dalje, vendar neuspešno.
Zahvaljujem se za razumevanje!
Marija Kokol, Štuki 31, Ptuj
Prireditvenik
Torek, 30. november
18.00 Ptuj, dvorana Krščanske adventistične cerkve, Belšakova 71, predavanje, Krščanstvo in druge religije: je res tako pomembno, kaj verujem?
18.00 Slovenska Bistrica, galerija v gradu, razstava Prenova grajskega parka in njegova vpetost v mestno jedro Slovenske Bistrice
18.00 Ormož, stara restavracija Hotela, predavanje-pogovor, Prazniki se bližajo, vabila, darila in voščila, predaval bo bontonolog Saša Županek
19.30 Maribor, SNG, opera-balet, La bella opera, VelDvo, za abonma Opera balet torek in izven
20.00 Ptuj, dom kulture Muzikafe, glasbena predstava Jure Ivanušič, Od tišine do glasbe
-	Ptuj, CID, na ogled je razstava fotografij Borisa Voglarja, Soline
Sreda, 1. december
19.00 Maribor, SNG, drama, Platonov, StaDvo, za abonma Drama in izven 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Rob sveta - konec igre, 8. festival monodrama Ptuj 2010
Četrtek, 2. december
17.00 Breg pri Ptuju, telovadnica v OŠ, praznični program in dobrodelni bazar za nakup dvigala
19.30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Sahib - impresije iz depresije, 8. festival monodrama Ptuj 2010
Petek, 3. december
12.00 do 18.00 Maribor, Ta veseli dan kulture, ogled gledališča 17.00 Majšperk, telovadnica šole, glasbena prireditev ob dnevu šole, Moje igranje, svet in sanje
Ptuj, refektorij minoritskega samostana, Viktorinov večer, Edvard Kocbek, Značilna slovenska zgodba, literarno-pogovorni večer, gost večera dr. Ivan J. Štuhec
Hajdina, dvorana DU, monokomedija Tajnica Lolita Ptuj, Mestno gledališče, Pika, kje je tvoja nogavica, 8. festival monodrama Ptuj 2010
Maribor, SNG, balet, Tosca, VelDvo, za izven
Ptuj, CID, praznujemo rojstni dan Franceta Prešerna in vabijo na Srečna mladina & Vibesonic Jam
19.00
19.00 19.30
19.30 21.00
Odslej nas lahko spremljate tudi v omrežju AmisTV
SIP
TV
SPORED ODDAJ
TOREK 30.11.
8.00 Martlnovanje v občini Destrnlk 9.30 Polka in majolka 18.00 ŠKL
19.00 Polka in majolka 20.00 Koncert Karltas - nuj 2010 21.50 Mozaik kulture 22.20 Glasbeni utrinki 23.00 Vldeo strani
SREDA 1.12.
8.00 Iz mošta vino, pridi na Hajdino 18.00 Polka in majolka 20.00 Praznik Občine Hajdina 21.00 Iz mošta vino, pridi na Hajdino 22.30 Mozaik kulture 23.00 Vldeo strani
ČETRTEK 2.12.
8.00 Kronika občine Dornava 18.00 Glasbena oddaja 20.00 Odprtje Gasilsko - vaškega doma
Na Polenšaku 21.00 Dogodki Dornava 23.00 Video strani
PETEK 3.12.
8.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 9.55 Utrip iz Ormoža 10.40 ŠKL
17.00 Glasbena oddaja 18.00 Kronika Občine Lenart 20.00 Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Gorišnica - Iz domače skrinje 22.00 Ormož-MNP 00.30 Vldeo strani
SEJEM BO POTEKAL NA DVORIŠČU PODJETJA HARDEK 44/C, ORMOŽ
V SOBOTO IN NEDELJO 4. 12. IN 5. 12. 2010
OD 9.00 DO 1&00 URE
NA SEJMU BODO SODELOVALA TUDI PODJETJA
agaj^A IN ^gCT SATd.d.
S SVOJIMI PROIZVODI IN PROGRAMI
V ČASU PRIREDITVE BO POSKRBLJENO ZA JEDAČO IN PIJAČO!
Prazen dom je, dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli.
OSMRTNICA
V 84. letu nas je nepričakovano zapustil mož, ata, dedek in tast
Janez Obran
MARKOVCI 29
9. 6. 1927-28. 11. 2010
Pogreb bo v sredo, 1. decembra, ob 15. uri iz mrliške vežice na markovskem pokopališču.
Žalujoči vsi njegovi

RADIOPTUJ
«t€t ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAM telice, breje, lisaste pasme. Telefon 041 813 722.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, ugodna dostava. Tel. 051 828 683.
PRODAM bukova ter gabrova drva z dostavo, možnost razreza na 25 ali 33 cm. Tel. 041 723 957.
KUPIM traktor Urus ali manjši Ferguson ter kiper prikolico Tehno-stroj. Tel. 051 639 777.
PRODAM prašiče domače reje od 170 do 190 kg. Telefon 02 764 07 61, 031 482 628.
PRODAM 1 70-kg prašiča, domača reja. Marija Cafuta, Budina, K jezeru 18, Ptuj.
PRODAJAMO domača jabolka za ozimnico in jabolčni kis. Telefon 031 667 589, popoldan.
PRODAMO bukova drva, razžaga-na na 33 cm, zložena v paleti. Telefon 041 893 305.
KUPIM gozd. Telefon 041 331 997.
NEPREMIČNINE
PRODAM parcelo v okolici Maribora. Telefon 685 01 11.
DARS d.d. proda enostano-vanjsko hišo z gospodarskim poslopjem in pripadajočim zemljiščem na naslovu Dolena 36a, Videm. Izhodiščna vrednost prodaje je 99.000,00 EUR. Razpis za prodajo je objavljen v raz-glasnem delu Uradnega lista RS, št. 94/2010 z dne 26.11.2010. Vse dodatne informacije na tel. št. 01/300-99-20.
V CENTRU MESTA, Krempljeva ulica 2 na Ptuju, oddamo v najem urejene poslovne prostore v pritličju zgradbe v izmeri 110 m2 in v drugem nadstropju v izmeri 68 m2. Vse dodatne informacije dobite na številki 041 212 136.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 77. letu po krajši bolezni zapustila naša draga žena, mama in babica
Pavla Horvat
S POLJSKE CESTE 2, PTUJ
Od nje se bomo poslovili jutri, v sredo, 1. decembra 2010, ob 15. uri na hajdinskem pokopališču. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 12. uri.
Njeni najdražji
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 70. letu po bolezni zapustila naša draga mama, babica in sestra
Matilda Zupanc, starejša
IZ HRASTOVCA, STANUJOČA PRI HČERKI NA VURBERKU
Od nje se bomo poslovili jutri, v sredo, 1. decembra 2010, ob 11. uri na pokopališču v Zavrču. Žara bo pripeljana v vežico v torek, 30. novembra 2010, ob 16.uri.
Žalujoči: hčerka Matilda in sin Branko z družinama
ter sestra Marija
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame in babice
Terezije Pihler
IZ PACINJA 21
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju, iskrena hvala Patronažni službi Ptuj.
Lepa hvala govorniku, g. župniku, pevcem, godbeniku in podjetju Mir za pogrebne storitve.
Žalujoči sin Milan z družino
	
DOM-STANOVANJE ■	E'IE'i.iniU
	dr. Dražen Babic vDurmancu 152 pri KRAPINI
ODDAM PRENOVLJENO trisobno stanovanje v Kajuhovi ulici na Ptuju. Tel. 031 838 069.	
	Sprejema paciente po dogovoru.
	Informacije na tel: 00 385 98 725 293
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, zdaj tiho, mirno spiš, bolečine več ne trpiš. A čeprav spokojno spiš, v naših srcih ti naprej živiš.
SPOMIN
Danes, 30. novembra, minevajo tri leta žalosti, odkar nas je za vedno zapustila draga žena, mama, babica, sestra in svakinja
Kristina Lah
IZ LEŠNICE 18, ORMOŽ
Hvala vsem, ki pot vas vodi tja, kjer njen zadnji dom rože zdaj krasijo in sveče ji v spomin gorijo.
Njeni najdražji
PRODAM komunalno urejeno gradbeno parcelo v Zabovcih. Telefon 051 354 707.
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2, za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
V	NAJEM ODDAMO poslovni prostor, 100 m2. Telefon 02 796 2131.
V	MAJŠPERKU prodamo dvosobno stanovanje z garažo. Tel. 051 333 927.
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
v
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
________StB_______
NAROCILNICAZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.oo Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
VSAK ČETRTEK OB 20,00 URI
POSKOČNIH
1.	PETRA IN ROK SVAB - Prava ljubezen
2.	VITEZI CELJSKI - Jesen življenja
3.	ALFI NIPIČ IN DOMEN KUMER - Pubec si ču
4.	BOJAN LUGARIČ - Car
5.	MARTIN TEŽAK - Na mirno goro
6.	VESELI BEGUNJČANI - Venček narodnih
7.	Ans. AKORDI -Naš Martin
Zmagovalec meseca NOVEMBRA: PETRA IN ROK ŠVAB - Prava ljubezen
Ji t
POP 7 TOP
1.	SKATER IN Ans. BRATOV GASPERIC - Hands up - Roke gor
2.	OBJEM - Marjetka Marjetka
3.	P0P'N DEKL-Naš poštar
4.	ALENKA GODEC - Življenje je lepo
5.	D0NAČKA- Lubejzn čudna stvar
6.	ZLATKO DOBRIČ - Poštar Jože
7.	GAMSI-Bil je raj na Krtini
Zmagovalec meseca NOVEMBRA: SKATER IN Ans. BRATOV GAŠPERIČ -Hands up - Roke gor
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime In priimek: Tel. številka:
Glasujem zi Naslov:
Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Štajerski TEDNIK
RADIOPTUJ
Si e9.8-98,2-l04,3
Pokličite marketing Radio Tednik Ptuj 02 749 34 30 ali pošljite elektronsko pošto: narocila@radio-tednik.si.

Ljubljana • 12. tekmovanje slikopleskarjev Slovenije
Vesele barve za ljubljansko porodnišnico
V tednu Karitas je potekalo tudi letošnje 12. tekmovanje slovenskih slikopleskarjev, ki poteka s tekmovalnim in humanitarnim delom. Letos je v tekmovalnem delu sodelovalo šestnajst ekip, v humanitarnem pa 44 udeležencev, obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev.
Skupaj so slovenski slikople-skarji obnovili 4500 m2 prostorov ljubljanske porodnišnice. Njihov skupni humanitarni prispevek je ovrednoten na 40 tisoč evrov.
Kot je povedal predsednik organizacijskega odbora tekmovanja slovenskih slikopleskarjev Branko Goričan, na tej funkciji je ostal tudi po prenosu tekmovanja izpod okrilja OOZ Ptuj oziroma njene gradbene sekcije na OZS Slovenije - sekcijo slikopleskarjev, je tudi letošnje tekmovanje doseglo svoj namen. Ponovno je pokazalo, da je v sodelovanju moč in da se s skupnimi mo-
čmi in napori da veliko narediti za lepši dan vseh, tokrat najmlajših in njihovih mamic ter zaposlenih v porodnišnici Ljubljana. Vsaka ekipa je poskrbela za novo podobo ene sobe, obdelati pa je morala tudi vratni podboj. Tudi letos so njihovo delo v razponu od ena do pet ocenjevali strogi ocenjevalci štiričlanske komisije, v kateri je bila prvič tudi ženska, učiteljica praktičnega pouka iz gradbene šole Kranj Irena Lončar.
Na 12. tekmovanju slovenskih slikopleskarjev je zmagala ekipa Slikopleskarstva Lavrač iz Izlak, ki sta jo sestavljala
Ul
ib itn" 5
"v
r
	JUB	
f -r. \	□JUB	
W-*.		rs» „ ESS-
u	_	T-TH it j-T- 11
1 11	rt	iti
OESRThJO PODJETN SKA zbornica sj^yxNUE
Sekcija slikopleskarjev

Foto: Črtomir Goznik
V okviru 12. tekmovanja slikopleskarjev Slovenije so obnovili četrto nadstropje Porodnišnice Ljubljana, skupaj 4500 m2, v vrednosti okrog 40 tisoč evrov.
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik organizacijskega odbora 12. tekmovanja slikopleskar-jev Slovenije Branko Goričan in sekretar OOZ Ptuj Boris Repič
Anton in Andrej Lavrač. Po udeležbi na tem tekmovanju je Slikopleskarstvo Lavrač že pravi veteran, saj je doslej sodelovalo na enajstih tekmovanjih, kar je največkrat od vseh tekmovalnih ekip. Prehiteli so ga le v veteranski ekipi Jožeta Sitarja, ki v humanitarnem delu tekmovanja vztraja že od samega začetka tekmovanja.
Drugo mesto je osvojila ekipa Slikopleskarstva Miran Roška-rič iz Celja, ki sta jo sestavljala Tomaž in Sandi Roškarič, na tretje mesto se je uvrstila ekipa Slikopleskarstva Grabušnik iz Maribora, v kateri sta tekmovala Gregor Skerbiš in Branko Debelič.
V humanitarnem delu prireditve sta pleskala tudi Stanko
in Mihael Bezjak iz Stojncev (občina Markovci), že po tradiciji pa sta sodelovali tudi gradbeni šoli iz Maribora in Kranja s svojimi dijaki in učitelji.
Trinajsto tekmovanje slovenskih slikoplekarjev bo novembra 2011 v Mariboru. S svojim delom bodo pomagali obnoviti prostore za slepo in slabovidno mladino.
MG
Osebna kronika
Rojstva: Bernarda Kukovec, Prvenci 18, Markovci - deklica Anamari; Mojca Visenjak, Gorišnica 97 b, Gorišnica - deklica Dora; Monika Granda, Paradiž 29, Cirkulane - deklica Nika; Branka Horvat, Bukovci 50, Markovci - deček Miha; Simona Visenjak, Ul. A. Hlupiča 12 a, Ptuj - deček; Nadja Biškup, Placar 1 a, Destrnik - deček Anej; Janja Janžekovič, Hlaponci 43 a, Polen-šak - deklica.
Umrli so: Kristina Marija Mlinarič, rojena Košar, Mariborska c. 13, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, rojena 1930 - umrla 11. novembra 2010; Terezija Angel, rojena Lesar, Doklece 20, rojena 1921 - umrla
12.	novembra 2010; Milan Šalamun, Sitež 4, rojen 1965 - umrl
13.	novembra 2010; Ana Cestar, Draženci 32, rojena 1931 - umrla 4. novembra 2010; Adolf Potočnik, Obrež 132, rojen 1941 - umrl 14 novembra 2010; Marija Čuček, rojena Plohl, Kukava 46, rojena 1951
-	umrla 15. novembra 2010; Franc Novak. Ptujska Gora 100, rojen 1926 - umrl 16. novembra 2010; Anton Kokol, Markovci 53, rojen 1935 - umrl 18. novembra 2010; Vida Rebernak, rojena Bebar, Kaju-hova ul. 5, Ptuj, rojena 1930 - umrla 11. novembra 2010; Marija Munda, Partizanska ul. 18, Središče ob Dravi, rojena 1920 - umrla 19. novembra 2010; Štefan Antolin, Cvetkovci 96, rojen 1946 - umrl 19. novembra 2010; Rozalija Bukovič, rojena Vervega, Dolena 26, rojena 1918 -umrla 21. novembra 2010; Julijana Vidovič, rojena Petrovič, Slatina 79, rojena 1919 - umrla 21. novembra 2010; Stanislav Marinič, Janški Vrh 15, rojen 1954 - umrl 22. novembra 2010; Elizabeta Senčar, rojena Čuš, Orešje 104, Ptuj, rojena 1949
-	umrla 18. novembra 2010. Poroka - Ptuj: Darko Zebec in Natalija Kokot, Turški Vrh 70.
Spodnje Podravje • Komisija za oceno škode delo opravila
V septembrskih poplavah škode za milijon evrov
Kot je pojasnil poveljnik regijskega štaba civilne zaščite za Podravje Dragomir Murko, tudi tajnik regijske komisije za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah, so zaradi septembrskih poplav na območju sedmih občin Spodnjega Podravja prejeli 307 vlog, skupna ocenjena škoda pa znaša 963.527 evrov.
Največ zemljišč in objektov je bilo poplavljenih na območju občin Majšperk, Kidričevo in Videm, o poplavljenih objektih in zemljiščih pa so poročali tudi iz občin Sveti Tomaž, Zavrč, Središče ob Dravi, Žetale, Ptuj, Destrnik in Ormož. Sicer pa je bilo od 17. do 20. septembra na območju izpostave za zaščito in reševanje Ptuj poplavljenih 232 stanovanjskih zgradb, tri javne zgradbe, trije gospodarski in en industrijski objekt, pod vodo
pa je bilo tudi devet odsekov občinskih ali krajevnih cest. Zaradi razmočenega zemljišča se je sprožilo več zemeljskih plazov, trije med njimi so ogrozili tudi stanovanjske hiše, zato so stanovalce začasno prepeljali na varno. V zaščiti objektov ali sanaciji poplavljenih objektov in površin je sodelovalo prek 410 gasilcev in 8 pripadnikov civilne zaščite.
Po opravljenem delu komisije za oceno škode so sedaj že
znani podatki o škodi. Prejeli so 307 vlog, skupna ocena škode pa znaša 963.527 evrov, pri čemer je za 340.971 evrov škode na gradbenih, inženirskih objektih, prometni in komunalni infrastrukturi, 315.160 evrov pa je bilo škode na stanovanjskih in drugih stavbah.
Največ, kar 115 vlog so prejeli iz občine Videm, kjer je skupna škoda ocenjena na 269.087 evrov. Z območja občine Kidričevo so prejeli 73
ILOGA -
LETA 201
vlog, skupna ocena škode pa je 215.110 evrov, z območja občine Majšperk 59 vlog (škoda 170.270 evrov), z območja občine Zavrč 37 vlog (skupna škoda 211.637 evrov), z območja občine Ormož 10 vlog (škoda 48.533 evrov), z območja občine Podlehnik devet vlog (škoda 43.342 evrov), z območja občine Ptuj pa so prejeli le štiri vloge, skupna ocena škode pa je 5.544 evrov.
Kdaj lahko oškodovanci pričakujejo sredstva za odpravo posledic septembrskih poplav? Kot je pojasnil Dragomir Murko, so bila občinam Zavrč, Žetale, Majšperk in Ormož dodeljena interventna sredstva za
nujne ukrepe v višini od 4.000 do 16.000 evrov, kako pa bo s preostalimi sredstvi, pa naj bi
bilo znano v drugi polovici prihodnjega leta.
-OM
Foto: M. Ozmec
Takšen je bil pogled na septembrsko poplavljeno območje reke Dravinje.
Oglaševalci, ne prezrite naše oglasne pmog^Nd b< 12.000 izvodov 28. decembra 2010 v revialni antiki objavite svoja praznična voščila!	*A\
Prilogo bo lahko prebralo več kot 45.000* bralcev) tednik, saj bodo prilogo prejeli brezplačno obdale« Rok za rezervacijo oglasnega prostora je 6. decem
v
Štajerski
I bo izšla*v nakladi m v njej lahko
Napoved vremena za Slovenijo
jsopisa Štajerski bu časopisa. « 2010.-
Grudna mraz in sneg, lita dosti prek in pr
RADIOPTUJ
s-; ag.B^B.e-io^i
Za več informacij se obrnite na marketing družbe Radio Tednik Ptuj, d.o.o., telefon 02 749 34 30 ali narocila@radio-tednik.si	*
Danes bo sprva delno jasno in po nižinah megleno. Čez dan se bo pooblačilo in popoldne bodo padavine zajele večji del Slovenije. Po nižinah Primorske bo deževalo, drugod snežilo. Na Primorskem bo pihala burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do -8, na Primorskem malo nad 0, najvišje dnevne od -3 do 1, na Primorskem do 8 stopinj C.
V sredo bo oblačno s padavinami. Na Primorskem bo deževalo, pihala bo burja. Drugod bo najprej snežilo, čez dan pa bo sneg prešel v dež, zato bo nevarnost žleda in poledice.