Za poduk in kratek čas. Potovanje 7 Rim, Neapol in domn. XXXVIII. Iz Rima 7 Neapol smo po noei ob '/2 deaeti uii odrinoli. Ker sem si že skusil, kako mu5no da je tako pono5no potovanje, sem se iz pr^a temn branil; pa bilo je zastonj ; moral sem 66 tovarišem udati. Kondukter nas je 78eh 10 zri^al 7 eden kupe. čepeli smo drug zra^en drugega, kakor na veuec nabrane srookve ali lige. Toda kaj smo hotli? Pomagati si nismo bili kos. Zato Bmo se voljno udali in trpeli! Nekaj časa smo se se pogo^arjali. Polagoraa pa je utibnil drng za drugim, gla7e so se nam začele nevedoma globoko druga drngej priklanjati ter 7Časib 7 neljubo dotiko prihajati, kakoi- krogle 7 ka^arnah na biljardu. Pono5ne ure so tekle grozno po5asno. Marsikateri izmed naa je včasib vzdihnil, kakor na bolestni postelji bolenik, ki ne more jutranje zarije dočakati. Slednji5 ae je začelo nekoliko svitati, nam pa srce 7e«eleje dibati. Zbrisali smo si tedaj nekoliko zadremane oči, da bi laglje pm pogled storili na glasovito okolico Neapolsko. Kajti Neapolu smo se bližali. Bilo je '/»Svjutrn, ko je naš 7lak obatal in kondukter s bripa^im glasom zavrešal: Napoli. Imeli emo pa namen poprej obiskati iz zemlje izkopano mesto Pompeji, katero je 1. 79 gora Vezn7, ko je pm5 za5ela ogenj iz sebe metati, z raztopljenim kamenjem ali lavo zasula in pokopala. Zato smo na železniaki postaji poSakali na vlak, ki je namenjen bil proti Siciliji. S tem 7lakom smo se potem kakib 50 minut peljali kraj morja 7 Pompeje. Iz vlaka smo opazo^ali 7alo7ito morje, kako je mogo5_e valove proti kopnemu gnalo, kder so se z velikim poaumom na skalnem pobrežju loinili. Jako 6udili smo se dizniru ribičem, ki so daleč od kopne zemlje 7 bornih ladjicab se vozili brezskrbno po ne^ami globočini. Večkrat se nam je zdelo, da so jih že 7alo7i požrli, toda zdajei so se piikazali zopet na po7išini. Videlo se jim je, da jih mo5no veseli drzno zibanje po nemirnib valovib. Okolica Neapolaka je res rajska, nepopislji^a. Vse zemljišče je rodo^itno izvzemši kraje, katere je Ia7a obsula. Na nekaterih mestih drdia železnica po klancib, ki so po 3 metre globoko 7 Ia7o 7sekani. Sicer pa kamorkoli se potniko^o oko ozr., po^sodi zagleda 7se 6udo7ito lepo, krasno, mileno in ljubezni^o tako, da se te rajske lepote nikoli do^olj nagledati ne moie. Južna zelišča, c^etlice, silje, C7ete5a dre^esa, zelene brajde, 7se se 7rsti po lepem redu, 7se obeta lastniku obilo pridelko^. Pšenica je že popolnem bila 7 klasju — 14. apr. — V Neapolu na trgu seni videl proda^ati gla^ato zelje, kakorano pri naa še le pozno 7 jeaeni pridelamo. Po zelenih dre^eaih so 7isele rumene pomeian5e, zlatirn jabeljkam podobne, iu araokviua dre^esa so na8ta7ljala precej debel sad. Lani je bila spomlad tudi na Laškem nena^adno mrzla in neprijetua. Ognjenik Vezu7 je bil dale5 do znožnja s snegom pokrit, tudi je mnogokrat den za dne^om deže^alo, pa raatlinstvo je 7endar 7eselo napredo7alo in raatlo. Od železniake postaje do Pompej smo imeli 5etrtinko ure hoda. Toda okrepSanja bili smo tudi močno potrebni. Zasedemo tedaj mizo najblišnjišega kr5marja poleg zasutega mesta. Za drage denarje smo si tam nekatere prazne kote po želodcib zapbali, in se potem brž napotili 7 Pompeje. Streljaj boda huio storili prišedši do straže pred zasutim mestom, ki se je deloma zopet izkopalo. Tukaj smo morali zopet 7 mošnjo aegnoti in plačati 7sak 2 liri 78topnine. Eden strežaje7 se nam je pridružil za 7oditelja. Začeli smo pregledovanje z muzejem, t. j. 8 hranilnico izkopanih ataiin. Videli smo tam mnogo^ratnih reči, n. pr. posode Ion5ene, železne in bronaste, 7iče, bokale, 87etilnice, orožje, zrcala, celo hlebčič za5inelega kruha. Pod steklenitti pokmali ležijo mrIi5i 7 tisti legi, 7 katerej so jih zasute izkopali. Celo truplo je pre^lečeno s sivkasto skorjo iz tiste t^arine ali materije, katero je Vezu7 blju^al, kedar je mesto pokoueal. Tu pa tam luka iz nje kaka človečja košička. Najbolj smo se za^zeli zagleda7Ši 2 osebi, ki ste bili sklenjeni. Voditelj narn je rekel, da je bila mati a svojo h5erko. Nekatere osebe ležijo na obraz, drugi na stran z roko pod gla^o, tretje na znak, z raztegnjenimi rokami ali nogami, kakor jib je pa5 nenadna smrt puatila. Do sedaj so izkopali 600 mrli5e7! Maogo u5enjakoT hodi leto na leto teh starin ogledo^at! (Nasta^ek prib.) Sinešničar 21. Nek oficir je bil silno dolg pa strašno suh, živ kostenjak. Ko je nekokrat mimo debelega krčmarja šel, ga je ta nenavadno debelo gledal. Oficirja je to razžalilo in ae tedaj zareži nad kr5marjem: kaj zijate toliko v mene? Krčmar mu pa hitro odgovori: zato, ker ne morem prav vedeti, ali imate tri noge ali tri aablje!