Pred noviih položajem - iredentizem. slovenski V zgodovini je napočila našemu nalodu nova doba« Naliajamo se v popoliioma novem položaju. Prej — razen z beneškimi Slovenci — smo bili vsaj poiitiško združcni vsi chugi in vsaj v kulturnem kontaktu in duševno v zvezi in združcni. Sedaj sino politiško-razkosani skoro v polovico vsega naroda, w del naših rojakov je danes izvun naše dornovine, politiško odtrgan od nas. Preti nam nevarnost, da bo imela težave in zapreke tudi naša ku.luirna vez z njimi in bo s tem ogrožena naša narodnost tam. Oni so danes brez moči na milost in nemilost izro;čeni tujcu in vrženi v tenio narodne od-•\ isnosti ii> hlapčc\ anja. foi ta tujec, ki jim bo vladal, ne pozna prenizkih sredstev za raznarodovanje, on ne pozna Ln ne pripozna manjšinskih narodnosti v svoji državi, ne manjšinskega jezika, ne pravic narodne manjšine v uradu in drugje, teni manj v šoli. Socialni čut pravičnosti mu je nepoznan, nacionalna ideja mu je v njegovi državi samo ena, ki se krije edinole z državno idejo velike Italije in ki pripoznava v tej državi saino svojo nacijo in svoj državni jezik. Mislilv smo, da bodo ustvarile mir res mirdjubne roke in nam dale trajen mir. Toda mir je ustvaril le napet položaj in inia danes značaj premirja. Zaman je prelita kri, zakaj traien mir bo le tisti, ki bo zgrajen na socialni in nacionalni pravičnosti. Imperializem in kapitalizem sta zopet zavladala za gotovo dobo let nad človeštvom. Z njima pa je bila vsejana kal za nove boje med narodi, ki bo tekom let tlela, se razvijala in bo rasla in krog katere se bo sukala vsa politika bodočih dni, dokler ne napoči dan revanže in ura, da se iznova poizkusi priboriti zmago zahtevam socialne in nacionalne pravičnosti in ugonobiti imperialistični in kapi-talistični družabni red. Prišla je ura revanže za Srbijo zaradi Bosne, prišla je ura revanže za Francijo za Alzacijo-Loreno in prišla bo ura tudi za nas in naše sinove.  Odtrgali so slovenskemu narodu skoro do polovice zemlje in skoro do polovice rojakov in jih podjarmili tnjcu. Nc Pravičnost nacionalna in življenska potreba za eksistenco naroda jim ne opravičuie tega dejanja. Kaj pa je ta dragocena prinioiska in istrska zemlja za nas, bomo vedeli šele tedaj, ko se definitivno zavetno, da je nimamo več in da nam je pot Po naši zemlji do morske obale, kjer prebiva naš narod, in do zemlje, ki je last naMh rojakov, pot do morja — zaprta. Iu kaj je bilo napravljer.o s tem či»om? IJstvarjen je bil s tetn činom slovenski iredentizem, ki ic pričel oživljati s Prvitn dnem okupacije slovenskcga ozem•ia, ki danes že živi in ki bo živel, dokler ne bo krivica narodu poravnana. Očetje "icga so v Parizu, pravi, duševni, pa v jvimu! In naš narod se dobro zaveda, da bodo ali so naši rnožje podpisali mirovno ' '"'gadbo le znradi tega, ker so jo — moiii!:. Za nas pa ni napočil s tem čas jadikovanja. temveč čas resnega in smotrenega dela! Slovenska iredenta je zbujena in živi, in če se je lotimo. naj bo resno in vztrajno to naše delo, ker ni to delo dneva, temveč je delo let. Demokratizem nam mora biti temelj in pot, po kateri imamo vršiti tudi to delo. Ves narod, do zadnjega moža in žene moramo pridobiti za to idejo! Demokratizem je vodnik v boju proti nadvladi, izkoriščanju in zatiranju; on je borilec pioti nadvladi narodov in za avtonomijo. Ce je boj za nadvlado med iurodi le tekmovanje med kapitalisti, >e boj za avtonomijo ;n proti izkoriščangu tudi boj proti kapitalizmu in hkrati boj za obče sociaino pravo. Demokratizem postavlja temelje nacionalni avtonomiji in pravilu pouka v iniiterinščini, ki ne sme kloniti umetno zasnovani premoči in raznarodovanju. Demckratizem zahteva odpravo viadajočih sl.ijev in odpravo vladajočih narcdov. Pravilo pouka v materinščini je za outrgani dcl našega naroda v nevarnosti. Nad tem delom našega naroda je prisilmo uvedena še vedno nadvlada. Vzrok temu je, šc vedriG obstoječa buržoazna in kapitalisiična družabna uredba, ki je imela nfjznamejši vpliv pri mirovni pogodbi in ki nam je ustvaiila vsestransko nezadovoljiv, nasilen in nedemokratičen mir. Zato še ni končan naš socialni boj, in dosedanja družba se mora razbiti, ker je bila krivična osnovnim načclom — ker bodočnost mora biti zasuovana iia ravnopravnosti vseh članov družbe in na sporazumu narodov. V smeri tch temeljnih načel morarno v bodoče obrniti pota učiteljstva, če hočemo korakati z duhom časa. In hidi iredemizem polaga v prvi vrsti učiteljstvu veliko nc.logo. Pisatelji slovenskih šolskih knjig! V zemljepisiiem delu naših berjl mora ostati naša slovenska zemlja neoknmjena, celotna, povečati se mora celo za beneško Sloveniio in mora obsegati vse dele, kjerk>li prebiva slovenski narod, in najsi leže v državnih mejah ali izvun njih. Mejo slovenske zemlje tvori današnja živa sloveiiska jezikovna meja, to so zadiije koče, v katcrih ima. tirjati svojo pravico slovenski narod. Od Dčvina po znožju trdega Doberdoba, ob Soči do Brd, ob znožju brdskili goric in po obronkih naše mučeniške beneške Slovenije do zareze Pontablja, Zila z našimi Ziljani — to je naša zeinlja, in vsak kršček te zemlje mora naš šolai poznati z enako natančnostjo kot dnigo sloveiiskc zemljo. Kadar govorimo o slovenski zeinlji, ne sniemo pozirati državnih mej! I.n morje nižje od Dčvina, kjer živi danes ni'š jezik in ima tirjati na^ narod svoji.h piavic — je naše morje! In naša zgodovinska knjiga ne srne poznati razcepljenega našega narodn: pri|)fivedi?je naj mladini, da bo vstal kralj Matjaž, ki bo s svojo vojsko osvobodil naše brate in zedinil vso našo zemljo... !r. slovenska peseni! — O »Soči« naj bo na prvem mestu, in proroške besedc pcsnika naj z visokimi čuvstvi in velikim spGštovanjem zna vsak naš šolar, naj mu zvene, kot bi prihajale iz ust pesnika samega, ki spi v naši, od tujca podjannljeni zemlji, da jih bo prvmnil tudi tedaj, ko napoči zgodovinski dan in bo tudi sam stal ob njej -- v boju za dom! Oni, ki se bodo nekoč borili za osvobojenje naših bratov, naj riosijo ljubezen do njih v svojih srcili, ker le ta jim bo vodnica do zmage! Naj ne izostane iz naših beril niti ena pes.-im, k: opeva naše neodrešene kraje in S3 nje sjiiisel lahko nanaša na nje. Zbenmo jili v pester nacionalen veneo; na čelu naj jim bo naš »Naprej«; opišimo v najlepših besedah, ki jih zmoremo, svciost našega boja; pridenimo jim današnjo nacioTiakio jezikovno karto naše celotne sk venskc zemlje, da vsakdo grafično vidi izražen naš program — in podarinio to knjigo mladini od rodu do rodu, da bo iz uje črpala moč za bodočo borbo! in sesravki naših beril morajo govoriti nadalj'.* o slovenskem delu našega Trsta, o ilovenski Ooiici, o naših kraikih podzerr eljskih krasotah, o našem zakladu te zemlje, o naših biatih v Istri; ne sme izostati ni eden važnejši kraj, in pisani niorajo bin vsi ti sestavki z večjo ljubeznijo in tcčncstjo nego kdaj prei. Naj ne piše nihče šolskih knjig, ki se ne zaveda novega, velikega zvanja! Šc.lska mladiiia njora napravljati zbirkc v prid šolstvu in narodni izobrazbi v licodrt.Jtnih krajih. Kar se je prej zbiralo in razpečavalo v prid narodni obrambi: znainke, svinčen papir i. dr. — to podrobuo lmrodno dclo naj prevzame šolska mladina potom šoi. naj se nadaije organizira in blago razpečava v piid fondu za zbu.iatije domoljubja v neodrešenih krajih. Resnica je, da kdor se hoče učiti trgovine, mora priti in opazovati trgovino kakega velikega obmorskega trgovskega mesva; naš narod bi bil trgovsko zrd šele tedaj. ko bi ves prešel veliko obmorsko trgovsko mesto in spoznal njega trgovino, takc da bi se v svoji narodni duši zavedel velikega pomena svetovnega trga in bi se zavcdel velike pomorske svetovn.e ceste. Dckler tega ni, ostane kramar, ki razprodaja lc lujčevo blago! In kdor se hoče učiu irendentizma, irejidentistične propagande za zbujanje čuta domoijubja, ta je mor.il preživeti dneve okupacije od noven.bra nadalje v Trstu, v sredini mesta. Vse, kar zmore nacicnalnega njihova vel';ka italijanska domovina; vse, kar je mogla producirati še v teh dneh, jc biic importirano v Trst in druge laške oaze na jvigc siovanskem ozemljn. V izlcžbah knjigotržcev so bi!e izstavljenc karte neodrešene ltalije, katerih ena je kazala demarkacijsko linijo od Dreminenr: do Logatca, od Reke do Zadia — londonski -itakt; ctnografična karta okup.ranega ozemlja, ki kaie Italijane pomešano naseljene s Slovenci do — Logaroa, vclik atlant s podrobnimi podatki rieodrcšene Dalmacije z vsemi falsificiranimi s«atisnt;':ini podatki; "karta i-.raške.^a i*ii7vqdja in strategičnih točk na Krasu; opis krafke zenilje \n Slovenctv z raznimi kanoginmi in slikami; publikacije, izšle v Trstu v tem času »O streinljenjih Jugcslavije« in »O naravnili Jugoslovanskih pristaniščih v Adriji« — z italijanskega stališča — ilustrirana s kartogrami; knjiga »Jugoslovani in Italijani v Adriji«; »O ČehoslovaSki rcpubyki in Jadranskem morju« in nešteto podobnih kart in brošur, kakor »Naše zemlje iredente., »Dalmacija in našc drugc zemlje iredente« itd., ki so vse izšle v letih 1914-1918 in 1919 v Italiji. Te vse vsebujejo že sedajije zahteve Italije na konferenci v Parizu in jili podpirajo s svojimi šepavimi navedbami in dokazi, da pripada vse to ozemlje po vseh njihovih pravicah Italiji. Casopisni trg se je pomnožil in ponacionalil prav v tem smislu; izšli so za »Julijsko Benečijo«, kakor nazivajo našo zemljo, novi dnevniki, tedniki in revije, ilustrirani in neilustrirani; naravnost časopisna povodenj je pa nastala po cestah z dnevniki iz kraljestva, iz katerega so vsi listi odprli svoj trg tudi v Trstu, si ustanovili v Trstu svoje filijalke in lokale in razširjali italijansko »javno mnenje« po naši zemljL Samo dnevnikov lahko naštejemo 20-25. Spakedrani italijansko-slovenski slovarčki in slovnice in »Presto sloveno«, »Presto croato« so pričeli rasti kot gobe po dežju v knjigarnah in bili tudi tako hitro razprodani. Vse se je pričelo zanimati za slovenski narod in se učiti slovenskega jezika, da bi ga čimprej zadušili! Vlada je stavila tej propagandi vsa sredstva na razpolagc! Razpisala je visoke*nagrade za patriotično pisane slovenske šolske knjige, ki jih tiskajo — v Milanu. Za slovensko učiteljstvo priredi v večjih mestih v Italiji brezjilačne tečaje za priučitev italijanskega jezika, in prva točka teh rečajev se glasi »nacionalna propaganda«. In trg razglednic? Tu je nacionalna in iredentistična propaganda še večja, ker je razglednica še bolj pripravno sredstvo za iredentistično propagando. V prvih dneh po okupaciji je že izšel v imuaciji pergamenta umetniško izdelan proglas italijanskega armadnega vodstva za zasedbo Trsta in potem v najrazličnejših fazah in simbolih ujedinjenje Trsta z materjo Italijo; izšle so najrazličnejše razglednice z geografičnimi kartami italijanskih zahtev in novimi mejami Italije, ki segajo do l.ogatca; Trst okrašen raz okna in na javnih poslopjih z italijansko nacionalno trikoloro in savojskim križem; relijef velike ltalije, ki obsega priključeno že vse naše ozemlje; razne alegorije ujedinjenja neodrešene zemlje z Italijo; relijef velike Italije, predstavljajoč absolutno gospodstvo v Jadranskem morju z italijansko trikoloro v Trstu, Pulju, Reki, Zadru in Valoni. Razglednice mučenikov v boju za neodrešeno ozemlje: anarhista Oberdanka; iredentista Saura, ki je udrl v Pulj s podmorskim čolnom, slikajo v ječi in prinašajo odtisnjeno tudi na razglednici oporoko, ki jo je napisal v smislu iredentizma svojim sinovom, ter izpiske iz kriminalnih knjig; iredentista Batistija slikajo, kako ga avstrijski vojaki odpeljejo uklenjenega na morišče, v smrt. Ujedinjenje grbov in simboličino bratenje pokrajinskih in mestnih zastav z Italijo je predstavljano v najrazličnejših formah. Od vseh teh narodnih mučenikov in borilcev za neodrešeno ozemlje so v izložbah naprodaj tudi doprsni kipi in okusni relijefi za okrasek doma. Njih narodno mučenižtvo je predstavljano v kinematografskih filtnib, in v njih spomin so bile velike nacionalne proslave in manifestacije v Trstu. Neštet je trg najrazličnejših nacionalnih znakov, obeskov in drugih, od najpreprostejših in najcenejših, ki jih dobiš v vsaki trgovini, do najdražjih, ki jih imajo naprodaj zlatarji. Okusen je znak (podoben našim sokolskim), ki predstavlja na sprednji strani ujedinjenje Trsta z Italljo in zadaj relief Italije z ujedinjenim, odrešenim ozemljem. Peterožarna zvezda ie naprodaj v vseh mogočih oblikah. Nosl jih vse! Matere kupujejo otrokom nac;o- nalne žepne robce, na katerih je v sredini odtisnjen zemljevid Italije z odrešenim ozemljem, na robu so pa krog savojskega grba vsi grbi odrešenega ozemlja, pokrajin in mest — in mati jim skrbno razlaga njih pomen in jim vceplja v srca prepričanje, da je vse to italijanska zemlja in dedna last. Na promenadi gleda iz vrhnjega žepa damam in kavalirčkom eleganten svilen robček v nacionalnih barvah. Vse izložbe v trgovinah, vsak komad v njih je okrašen z italijansko nacionalno trikoloro in najsi je okusno ali ne. Pri njih ni navada, da okrase hiše ob posebnih slavnostih hišni gospodarji z zastavami, temveč ima vsaka 'družina svojo nacionalno zastavo, ki jo izvesi ob posebnih prilikah; z njimi se izraža nacionalni čut družine in ga goje tudi z zunanjimi znaki. Danes je v Trstu vse nacionalno, vse ozračje je nacionalno! In to tuje nacionalno ozračje udarja v mrtvo in zasužnjeno nacionalno ozračje oiaše slovenske tržaške okolice in udarja na zaledje, ki je naše, a kjer jim je s strogimi kaznimi in z zaporom prepovedano pokazati javno ta svoj nacionakii značaj. In oni s tem ogrožajo nasilno potujčiti naš narod in mu vzeti našo narodnost! Ti ljudje, ko so bili ločeni od svoje zemlje, so se šele prav naučili ljubiti svojo nacijo in so uporablja.li tudi vnania znamenja, s katerimi so pokazali svojo nacianaltiost. In njihovi bratje v domovini so jih podpirali pri vsem tem delu s sredstvi, da so zbujali v rojakih čut domoljubja in celo s temi sredstvi potujčevali naše ljudi, preskrbovali so jim bogato zalogo, s katero so okrasili vse ob uri odrešenja Mi tega ne poznamo, mi smo še majhni v tem, in prav ljubiti nas bodo naučili šele naši bratje, ki bodo z neodrešenega ozemlja prihajali k nam. Niso to le vnanjosti in malenkosti, ni jih podcenjevati, ker ti vnanji znaki so znaki notranjih čuvstev; in kaj je spoštovamje do slovenske trobojnice, vam lahko pove danes le oni, ki pride iz okupiranega ozemlja, kjer ni bilo dovoljeno izvesiti in izražiti veselja svoje notranjosti niti v dneh, ko je vsa naša domovina imela narodna slavja. Svobodo ve ceniti oni, ki jo je izgubil in kadar jo je jzgubil! Potreba bi bilo poslati ljudi v svet, da se v njem uče nacionalno propagandnega dela, da nam potem prirede razstave, tuje propagande in da se po njej učimo — kaj hočemo! Nov položaj je nastal tudi za naše narodno-obrambno delo in naš narodnoobrambni program! Vse naše narodnoobrambno delo se mora izpremeniti in dobiti ostrejše lice. Narodno-obrambno delo je imelo pri nas dosedaj le zgolj kulturen, prosvetno izobraževalen pomen. Sedaj se mora iz njega razviti slovenski iredentizem, ki pa ne bo zgolj "kulturnega pome-na, temveč bo vitalnega politiškega pomena. Nismo se zavedali v preteklosti svoie dolžnosti do naših bratov onstran državne meje — ker smo bili sami zasužnjeni — zato bi bila sramota, če bi svoje svobode ne izrabljali v bodoče tudi v prid odcepljenemu delu našega naroda. Stotisoče našega naroda, krvi naše krvi, gleda na nas in pričakuje od nas odrešenja. Zato na delo vsi, da ustvarimo v tiarodu silo, ki bo zmožna dati bratom odrešenje. Borba z brati Hrvati nam je skupna, zakaj tudi v Istri gleda ljudstvo še vedno proti Zagrebu, ki naj jim pošlje rešitev. Slovensko-hr.vatski iredentizem mora postati jugoslovanski iredentizem! Gledati pa moramo tudi, da iredentisti&ni smotri ne ostanejo zgolj naša nacionalna zadeva, tcmveč da postanejo naša državna zadeva in državni smoter! A tudi za naše šolstvo smo postavljeni pred nov položaj. Odtrgan je danes od našega vodstva tudi obsežen del šolstva, ki smo menili, da bo pod našim okriIjem. Danes moramo računati glede povzdige našega šolstva z dvojnim položajeni. Naš program se ne izpremeni v te-meljii in ostane skupen: Naš smoter ostane šola, odgovarjajoča socialnemu razvijanju človeštva in potom nje preustroju družbe y socialistiškem duhu na podlagi itiGdernih nazorov vede; naš boj je odgovai jajoče zadostno gmotno stanje, ki nam naj ga da tako preustrojena, nova družba. Nova družba naj nam pripozna odgovarjajoče pravne temelje na podlagi načela socialne pravičnosti in eksistenčnega prava, odgovarjajočega važnosti socialnega dela in socialni stopnji učiteljstva. Evolucijski preobrat družbe potom šole, ki vodi di> revolucije nazorov, in revolucijski preobrat družbe potom bojev za obstanek proti izkoriščajočemu kapitalizmu so le različna pota šolskega boja in stanovskega boja, ki pa drže k istim smotrom. Pač pa se mora zaradi novega položaja tč-ktika pri izvajanju našega šolskega programa nekoliko izpremeniti in dopolniti. Naše šolstvo v Jugoslaviji bo napreclnvalo, ker bomo položili vse sile v njega napredek, dvignilo se bo z rapidnimi koraki: zato bo pa tem večja postala razlika in propad do našega šolstva, ki bo ostalo pod tujčevc oblastjo. V Italiji je itak že število anaifabetov jako veliko, šolstvo ie slabo, in naše šolstvo bo tujec še posebe zatiral. Vsiljeval bo svoj jezik potom naših šol! In to, kar je bilo dosedaj naš ponos, ta kraser* razvoj kraškega šolstva, ta velika inidigenca in vsestranska zrelost in zavednost našega ljudstva, ki nas diči in prinaša hvalo tudi pri tujcu, bo uničena v njihovih rokah in postane razvalkia. Danes še laliko seštejemo naše kulturne institucije y zasedenem ozemlju: koliko šol smo iineli dosedaj, koliko so nam jih v tem času okupacije uničili, koliko ohranili; koliko je bilo našega jezika, koliko so nam ga zatrli, koliko ohranili v šoli, uradu foi cerkvi? Zato popišimo dosedanje pravice in stanje tem natančnejše, napravimo statistiko sedanjega stanja! Naša dolžnost je imeti strogo v evidenci stanje, razvoj in gibanje našega šolstva na zasedenem ozemlju. Mi moramo protestirati proti kiivicam, ki se bodo godile našemu šolstvu tam pri naši vladi, in te dolžnost je, da spravi protest pred mednarodni forum ter se zavzame za pravice naše necdrešene narodne manjšine. Mi jo hočemo opozarjati, in naša vlada bo zaščitnica našega šolstva na neodrešenem ozsmlju. Zato je naša nova točka v organizacijsketn programu: naše šolstvo neodrešenega ozemlja. Naša zahteva in točka našega programa za šolstvo na neodrešenem ozemlju se glasi: Zahtevamo, da nam vse do zadnjega vzpostavijo na šolskem polju, kar so riam uničili tekom okupacije, vse šole — do zadnje; da nam na tem ozemlju vzpostavijo Jiaš maksimum, kl smo ga imeli pod Avstrijo na šolskem polju in je trpel zaradi vojne: in da nam dajo na tem ozemlju vse, kar bi morali po narodnih rravicah imeti na tem ozemlju in bi dobili, če bi to ozemlje ostalo ohranjeno nam in šolstvo pod našo upravo, a nam Avstrija tega ni dala le zaradi narodnega sovraštva do nas in zatiranja naie narodnpsti. Dolžnost naše vlade je, uporabiti vsa sredstva pri italijanski vladi, da te zahteve izvede! Sicer jim bomo pa pri obračunu pokcizali letne bilance o našem šolstvu na okupiranem ozemlju in pokazali — zakaj smo tirjali svojo pravico, da oni niso sposobni pravično vladati našega naroda — če boda krivično in barbarsko postopali z njim. Dolžnost naših konzulov je, da pazijo! Z novim položajem pa se izvrše tudi izpreinembe v oiaših stanovskih vrstah in na iia$em stanovskem programu. Začasno izgubimo tudi politiško velik dcl tiaših najboljših in najtrdnejših tovarišev. Naše stanovsko število v organizaciji bo zaradi tega padlo in se bo zmanjšalo. Učiteljstvo na zasedenem ozemlju ne bo pri nas ujedinjeno in se bo moralo samostojno organizirati. Naša država je pripoznala pomembncst in upravičenost naših zahtev po višji izobrazbi, ugodila je našini gmotnim zahtevani, in pod njenim okriljem se bomo scdaj hitro in rapidno razvijali. Naši bratje in tovariši onstran umetne meje bodo v tem boju osamljeni, zmanjšani in bodo odtrgani od dobrot svobode, ki jih bomo deležni mi. Oni bodo podvrženi narodmemu suženstvu, persekucijam in terori?mu; njih usta bodo morala često prikriti in zadržati besedo v šoli, ki bi jo rado govorilo njihovo srce. Država si bo prizadevala jih odtujiti od nas. Naša dolžnost je pa, skrbeti za to, da ohranimo trdno vez z rijimi, da ostanemo v nadaljnji kulturni zvezi, da jih podpiramo v njihovem boju, da jim damo vedno zaščite in da bodo korakali z nami v kulturnem napredku — do dneva, ko si vsi svobodni zopet podanio bratske roke! Mi moramo gledati, da bo z njimi in na podlagi nas vzporedno z nami korakalo naše šolstvo na neodrešenem ozemlju. Naša organizacijska zborovanja ne smejo pozabiti njih in ustanoviti bo posebno instmirijo — referenta za šolstvo in učiteljstvo na neodrešenem ozeralju v naši organizaciji. Zato se pa tembolj v tem kaže potreba i:ujnega izvajanja že proglašenega načc!a v organizaciji: da je ohraniti popolnoma strankarsko nepolitiški značaj naših strokovnih organizacij in je strankarsko poliiiško prepričanje in naziranje članov proglasiti kot zasebno vprašanje posamcznika; organizacija zahteva od njega le, da se ne odtujuje s kulturnega in narodnega temelja, na katerem naj bo zasnovano stremijenje šole, in se ne odtuji od načelnih stanovskih zahtev. S tem je vsakemu posamezniku popolnoma svobodno i/repuščena politiška smer, ki misli po njej acseči zahteve organizacije. In iredanta je prvo in glavno načelo, ki nas mora združiti za domoljubno delo vs^ na skupnem programu, ki mora prevladovati in katere vitalnim narodnim interesom se bodo morala često podrediti druga sforna vprašanja in točke. Z novim polcžajerr. nam je ustvarjena baza za novo strpr.ejšc stanovsko organiziranje, ki ne bo ovira našemu celokupnemu strogo stano\ skemu in vnanjemu delu in interesom. Kazvojno načelo, ki nam ga je potrdila tudi sedanja vojna, velja tudi za našo borbo v bodočnosti: nič ni stalnega, vse se ra/.vija in je dobro le toliko časa, dokler se ne preživi, potem je novo dobro toliko časa, da v razvoju propade. Le s silo se je star družabni red še vzdržal m ker je mir zasnovan na njega teraeljih, ne bo stalen, in mednaroden položaj bo ostal še vedno napet ter se bo bnj nadaljeval. Težišče vsega tega boja se je obrnilo danes v Rusijo, kjer S2 snuje lakozvana III. internacionala, ki naj uredi bodoče niednarodne razmere na modernih temeljih. V tem smislu se bo bodoči boj nadaljeval: Individualiz'em se mora umakniti socializmu; plod prvega — liberalna načela -- ki so vladala v preteklosti, so bila le prehodna doba v vzgoji človeštva, ki sc morajo umaknitizmagujočim načelom socializma: aristokracija mora priznati vodilno silo premoči — demokratizmu! Zakaj vse to omenjamo? Zato, ker nam je v tem dana temeljita smernica našega bodcčega delovanja z ozirom na nov položaj! Pozabiti ne smemo, da moramo tudi na mednarodnem polju pripravljati tla za naša iredentistična stremljenja. Oledati moramo, da se naš proletariat osamosvoji tujih vplivov, ki so jih v odločilnih trenutkih izdali in so ga pustili samega; da dobi vpliv in upoštevanje pri sorodinih narodih. Glod-j(: nioramo, da pridobimo tudi odločujor*o rusko, porjsko, češko ra drugo javnost za svoje Ziihteve in jim dokazati, da so upravičene. Saini mi moramo biti prepričani, da piidt še enkrat ura, ko se bo pravičneje odločalc o usodi našega neodrešenj ozemlja in neodreše/nega dela narodap ln tedaj bo odločal — proletarec! M dela\ski in kmetiški proletarec bo odlJ sam o svoji usodi in o usodi narodov. 2« glejmo, da ne bo naš proletarijat t^ osamljen v- boju za pravičnost svojih « tev; iščimo zvez že sedaj! Tudi mi a ramo iskati ?:\ez in vplivati na vnanjo j^ nc.st v smislu svojega programa; za| obcje del -¦- duševno in telesno delo ~^ združujeta v pojmu — proletariat, v \ teri r-cjin sodi že po svoji naravi in zj čaju svojcga dela tudi učiteljstvo. Kaj je propaganda in kolikega j mena je prcpaganda, naj nam služi sai en zgled: Danes je vsa Italija trdno r pričana, da je vse primorsko ozemlje | polnoma italijansko in da na njem do l gatca preb.iva izključno italijanski nar( Zito je bilo P''<-lsenečenje italijanskega \ jaštva tem večje, ki je prihajalo na o/emljc in je izjavljalo, da vsa italijans narečja lahko razume, samo tega, ki, govori na tem ozemlju, popolnoma nic u:ueje; ko so i'/javijali, da niso vedeli, prebiva na tem pzemlju tuj narod. S teni večjo upravič&nostjo propai ramo mi naše zahteve glede tega ozei Ija, ki lahko ockažemo, da naša proj vjando ne iemelji ra laži, temvcč na resn !n prtviunosli! , Zgled nani naj bodo naši tusprotnl ki so v času. ko smo bojevali mi doman notranji rarodni boj, propagirali doma v vnanjem svetu idejo upravičenosti sv jih zahrev ter so s tem pripravljali nask na naše o^emlje, a mi nismo bili pripra ljeni na odpor. En klic in en program nam naj danes vsem skupen: Vcepimo v mla iredentlstičrega duha — ni to šoveni ni to strup — to je življenje za naše b onstran meje, ki ljubijo našo skupno. movino enako kakor mi! —