poštnina tlacana v gotovini planinski vestnik 12 1961 SUŠILO fUmlME 2YE2E S10¥E*U£ LETNIK XVII | HCEMCER VSEBINA: UVODNA OPOMBA.......657 PLANINSTVO V LUCl MENTALNE HIGIENE - Jernej Mis.....656 V SENCI IN LEDU GRANDS CHARMOZ - Tone Skana . . $70 PLANJAVSKA GLAVA POZIMI Janez Rupar............655 tri cine nase znanke Franc Berginc...... 671» prijatei.ju bojanu zajcu V SPOMIN - Amlrej Aplenc . . 673 KUM, HUM, LE POGUM Jože Humer............ RDEČI RODODENDRON Janez Bizjak............«80 ŽIVLJENJSKI PROFIT.I MLADINSKIH ODSEKOV TonCek Strojin....... 683 ti me ne trgaj . . . Miha Skrbeč.........683 spomini na Črnogorske gore Jože MelanSek..........68$ nekaj problemov mladinske komisije Tomaž Banovec..........693 ob lovsinovi knjigi Janko □ laže j............«9B JANKO RAVNIK — sedemdesetletnik Evgcn LovSln ..........699 zgodovina alpinističnega kluba skala Dr. Vladimir Skerlak.....791 gorenjska grča Stanko Hribar..........708 vtisi iz alpinijade V BOLGARIJI - nraso Zagorc . 712 O VRVEH - Bojan Zaje .... 714 MLADINSKA KRONIKA Tonček Strojin....... 720 društvene novice ... 722 alpinistične novice . . . 732 IZ planinske literature . . 733 razgled po svetu......73s naslovna stran: Jalovec - Foto: Lovro Kuhar -Planinski Vestnlk« Je glasilo Planinske zveze Slovenije ! Izdaja ga PZS - urejuje ga uredniški odbor. Odgovorni urednik' Stanko Hribar; glavni urednik: Tine Orel Revija izhaja dvanajstkrat na leto. Članke pošiljajte na naslov: Tine Orel, Celje — Gimnazija / Uprava: Planinska zveza'Slovenije, Ljubljana, Dvoržakova 9, p. p. 214 telefon 32-553 Tu se urejajo: reklamacije (ki se upoštevajo dva meseca po izidu Številke), naročnina, honorarji, oglasi razvid naslovov / Tiska In klišeje lzdeluie Tiskarna »Jože MoSkrlč« v Ljubljani / Letna naročnina znaša din 600.—, ki Jo morete plačati tudi v Štirih obrokih po din 150,— (naročnina za inozemstvo din 800.— / Tekoči račun revije uri Narodni bBnkl 600-15 - 3-121 / Spremembo naslova javljajte n« Upravo Planinskega Vestnika, pri čemer navedite poleg prejšnjega vedno tudi novi naslov, po možnosti s tiskanimi črkami. Odpovedi med letom ne sprejemamo Upoštevamo pa pismene odpovedi, ki jih naročniki Izroče Upravi do i. decembra za prihodnje leto Planinsko društvo Tržič Dom pod Storžičem 1100 m Dom na Kofcah 1505 m Kostanjčeva Koča na Dohrči 1510 m V času zimsko-spomladanske sezone (15. decembra do 15. maja) bosta Dom pod Storžičein in Dom na Kofcah stalno odprta, Koča na Dobrči pa ob nedeljah in praznikih ter na predvečer lc-tch. Lepa smučišča okrog postojank so primerna za vsakogar. Snežne razmere bomo javljali v dnevnem časopisju. Podrobnejše informacije lahko dobite pri PD Tržič telefon St. 360 Planinsko društvo Tržič Uvodna n/mmfcfi Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije ugotavlja, da se na Si mladinski planinski odseki in skupine vedno lepše razvijajo v organizacijskem in vsebinskem pogledu. Na zadnji skupščini v Novi Gorici je bilo poročilo o mladinskem delovanju v naši h društvih med najbolj razveseljivimi. V mladinskih odsekih vidimo poroštvo za to, Aa bo naša planinska organizacija zajela čim več naših delovnih ljudi tudi v bodoče, v prihodnjih rodovih, da bo naše planinstvo raslo iz roda v rod zmerom širše, zmerom bolje, da bo vedno več pomenilo za telesno in duševno okrepitev našega človeka. Posvet mladih planincev na Smohorju je prav zaradi rasti in napredka mladinskih odsekov razmišljal o posebni mladinski številki našega glasila. Uredniški odbor se je sporazumno z mladinsko komisijo PZS odločil, da naj bo to decembrska številka. Zato smo vanjo uvrstili alpinistične članke, da bi z njimi čim bolj opozorili na izredne dosežke naših mladih plezalskih navez v l. 1961, poleg lega pa nekaj člankov, ki so iz njih razvidni pogledi mladinske komisije, in še nekaj člankov, ki jih je izbrala žirija pri njenem literarnem natečaju. Tudi sliko na ovitku je izbrala mladinska komisija, da bi z drznimi obrisi lepotca Jalovca opozorila na dinamiko mladinske rasli. V številko pa smo morali uvrstili tudi nekaj člankov, ki sicer po svojih avtorjih in po tematiki niso skladni z namenom številke, kakor smo si jo zamišljali na Smohorju. Pričujoča številka ni taka, kakršno bi rad uredniški odbor. Ob njej in po njej se bodo morda z večjo vnemo začela reševati vprašanja o literarnem delovanju mladinskih odsekov, o sestajanju uredniškega odbora s stalnimi, posebej pa z mladimi sodelavci glasila, o smiselnosti literarnih natečajev in o literarni vzgoji naših mladih in najmlajših piscev. Sicer pa ne gre toliko za organizacijo in melode, bolj zato, da bi se v vsakem času, v vsakem rodu našli mladi ljudje, ki bi ne samo s svojimi dejanji, ampak tudi z besedo, s peresom in umetniško fotografijo vabili v gore, v njihove skrivnosti in lepote, in s tem gojili in izpopolnjevali planinsko kulturo. ■657 Planinstvo v luči mentalne higiene jernej mis Leta 1960 se je svetovna zdravstvena organizacija, pod okriljem Združenih narodov, posvetila problemu mentalne higiene, problemu, ki v naši dobi vedno bolj tare človeštvo, posebno v deželah z visoko civilizacijo. Kako velik pomen ima ta panoga moderne medicine in psihologije, vidimo, čc lc bežno pogledamo v dostopne statistike zdravstvenih ustanov. Vedno več je ljudi, pri katerih se kažejo psihične motnje, ljudi, ki zagrenjeni brezciljno tavajo skozi življenje, se zatekajo v kavarništvo in gostilništvo ter brez perspektiv čakajo jutrišnji dan. Ta ugotovitev pa ni porazna samo za nje same, marveč za vse one, ki so obsojeni s takimi ljudmi skupaj delati in živeti. Najžalostneje pa je to, da je v teh vrstah vedno več mladine. Duševna uravnovešenost in razdvojenost sinu atomske dobe postaja vedno bolj pereč socialni problem in ima veliko pogojev, da sc razraste v zelo težko ozdravljivo kugo našega časa. Če to razumemo in priznamo, potem nam je tudi jasno, zakaj je svctovr.a organizacija posvetila temu zlu vso pozornost, zakaj skuša najti vzroke takemu stanju in jih s pomočjo ljudi, ki se zavedajo nevarnosti, tudi odstraniti, če se le da. Ne morda edini, vendar skoraj gotovo glavni vzrok razdvojenosti in brezciljnosti je pomanjkanje stimulansa, nekega stalnega duševnega in telesnega vzpodbujanja, ki daje možnost sprostitve, miru in pozabe na vsakodnevni življenjski tempo, ki postaja iz leta v leto hitrejši in vedno bolj neprizanesljiv. Športno udejstvovanjc je brez dvoma ena najbolj bistvenih duševno in telesno higienskih prvin, ki pomagajo človeku ohraniti notranje ravnotežje. Pri tem mislim šport v osnovnem, zdravem smislu, brez ekstremističnega rekor-derstva za vsako ceno, brez dopingov, klubaških intrig in nestrpnosti, temveč šport v smislu Le Coubertinovc misli: »Ni važno zmagati, važno se je boriti.« Zato mu je tak šport najboljša priprava za vsakodnevno življenje in delo. V naši ožji domovini je ena najpopularnejših zvrsti športnega oddiha in razvedrila — planinstvo. Res pa je, da pri približevanju planinstva našim ljudem še vse premalo poudarjamo vse dobrine, ki jim jih lahko nudi. Skupnost daje ogromne vsote za gradnjo športnih naprav: štadionov, odprtih in zaprtih bazenov, igrišč itd., ki so vsekakor potrebni, pri tem pa često pozabljamo, da nam je narava poklonila venec gora na skoraj treh četrtinah naših meja, ki so odprte športne arene za vsakogar, ki želi stopiti nanje. Vedno poudarjamo množičnost, v planinah pa imamo šc ogromno neizkoriščenih kapacitet za množično rekreacijo. Z vedno večjo popularizacijo športa med našimi ljudmi postaja kljub velikim investicijam problem vseh mogočih športnih naprav in prostorov čedalje bolj pereč in zapleten. Odprimo našemu delovnemu človeku še bolj na široko vrata v gore in problem bo zelo, zelo olajšan. Ce pregledamo šport spet skozi prizmo duševno in telesno higienskega stimulansa in pomislimo na to, da so zmage in rekordi često sredstvo za osebno popularizacijo, ki se prav rada izrodi v domišljavost, kar razvrednoti pravi smoter športa, vidimo, da je ta nevarnost pri planincu mnogo manjša, ker hodi v hribe iz težnje po lepoti in zdravju ter uživa v majhnih in velikih zmagah, o katerih ne bo pisalo v časopisih. Zadovoljen pa ni le zato, ker se je za dosego cilja trudil in znojil, marveč tudi zato, ker jc prišel v čudovito okolje gorske ■658 prirode, ki na esleta — in to je več ali manj vsak človek, vpliva bolj impresivno kot šc tako nabite športne arene. Primerjava: športnik leta in leta trenira, da bi svoje udejstvovanje kronal z vidnim uspehom, da bi postavil rekord, ali se žc na kakšen način zapisal med zmagovalce Ce mu to spodleti iz kakršnega koli razloga, ga lahko popade nezadovoljstvo s samim seboj, ki se ga zelo težko otrese. Taki primeri so, in ne redki! Planinec pa, ki v lepotah gora išče svojo duševno hrano m v trdem planinarjenju ali gorskem smučanju kondicijo in prožnost telesa, takega razočaranja ne bo nikoli doživel. Poleg tega pa je aktivno udejstvovanje v »dolinskih« športih vezano več ah manj na mladostno dobo. Saj skoraj nc najdemo aktivnega športnika v kakršni koli panogi, ki bi tekmoval preko 40. leta. Ce mu je njegovo udejstvovanje prinašalo nek stalen stimulans, bo ob slovesu začutil veliko praznino, pa čeprav se bo udejstvoval kot društveni, oziroma klubski odbornik. Človek pa. ki sc naveže na gore, če zna prisluhniti njihovemu notranjemu klicu, bo našel in ohranil notranje zadovoljstvo vse od rane mladosti, ko je mogoče celo iz nahrbtnika na očkovih ramah, pogledal na svet s ptičje perspektive, preko zrelih let, ko jc hodil v hribe s prijatelji, družino in oblezel vse mogoče vrhove in planine, pa vse do poznih sivih let, lco so se mu ob pogledu na ljube gore vračali toliki lepi spomini in ga osrečevali ter mu celo vračali mladostne ambicije in vedrino. V današnji atomski dobi, v dobi eics-tremne civilizacije, avtomatizacije, življenjske borbe in vsakodnevne tekme s časom pa potrebuje vsak človek svoj trajni in stalni stimulans, ki mu omogoča notranje ravnotežje, ker se sicer izgubi v kaosu vsakdanjosti. Planinstvo pa po drugi strani povezuje osnovno edinico Človeške družbe — družino v celoto, kakršna naj bi bila, ker skoraj edino pri tem športu je dana možnost istočasnega udejstvovanja vseh članov in njihove enake zainteresiranosti pri skupnem razvedrilu in športnem delu. S tem pa pomaga reševati spet enega najbolj žalostnih pojavov 20. stoletja - tragiko vedno pogostejših razpadov družin. . . . , Obenem pa vzgaja v ljubezni do narave in uci ceniti to, kar ti daje, oci drobne rože, ki se v meleh bori za svoj obstoj, pa vse do tistega, kar narava potrebnega nudi za naš obstoj. Kdor pa ljubi gore in jih spoštuje nc more biti slab človek. Staro pravilo jc to in nemalokrat preizkušeno. Privzgojen čul ima za koeksislenco in tovarištvo, kar tako zelo cenimo in potrebujemo pri sočloveku. .. In ne nazadnje: Planinstvo uči ljubiti našo domovino, vodi te po njenih mejah in ti jo razkazuje. Pokaže ti, da je domovina lepa, prelepa, in ti pove, da bodi ponosen na svojo zemljo, na ta biser, ki ga ljubosumno čuvajo naše gore. Se b; lahko našteval dobrine, ki jih nudi planinstvo: finančne ugodnosti, relativno cenejša športna oprema kot pri drugih športih, možno ga je gojiti v vsakem letnem času, pa bodi dovolj! , J , , , „ . Ce bodo te vrstice le enemu od bralcev pomagale, da bo premagal lenobo, nezaupanje ali strah do gora in bo šel tja z voljnim srcem in odprtimi očmi, bo njihov namen dosežen. ■659 V senci in ledu Grands Charmoz tone skabja Ena po polnoči je, ko me zbudijo. Le s skrajnim naporom volje se odločim in se pceasi izmotam iz spalne vreče. Origmem šotor in zaspano zamežikam v noe. Ostali so žc pokonci, Metod pravkar polni nenasitni nahrbtnik Saj res, v Charmoz greva plezat. Že nekaj dni sem nama roji po glavi smer Merkl—Welzenbach in rahlo upava na izstopni kuloar, kjer sta pri prvi ponovitvi uspela Heckmair in Kroner. Le nekaj ponovitev ima tisti navpični ledeni tobogan. Skoraj brez besed odrinemo vsak na svojo stran: Pavle, Jožica, Helena m Mihol proti ledeniku Nantillons, midva pa pod severno steno Grands Charmoz. Le Marko bo delal šotorom družbo in zdravil omrznjeni palec, spomin Aig. Verte. Dolgo se z baterijo med zobmi mučiva po strmih travnatih vesinah toda ob prvem svitu že škrtajo dereze po strmini ledenika Thendia. Sneg je posut z večjimi in manjšimi kamni; nehote pohitiva. Le enkrat se ozreva navzgor, pa je dovolj, da se jutranji mraz prime tudi naju: stena, ki se v tisočmetrskem zagonu dviga vedno strmeje vse do rožnato ožarjemh stolpov na grebenu. V prvem soncu se zasvetijo izbrušeni kot v zrak pripeti ledeni žlebovi ... Bova prišla skozi, midva zelenca"' Trudim se misliti na nič, za vse to bo še pozneje dovolj časa. Pod vstopno počjo se mrkih obrazov molče naveževa. Premišljujeva vsak zase, nočeva si že v začetku pokvariti razpoloženje. Telovadba po gladkih počeh bi bila užitek, če ne bi bilo tako zoprno mraz. pa se le P0*8"51 ogrevava in plezanje je še najbolj podobno delovanju nenamazanega stroja. Nekaj kamnov, ki nevidni zasikajo mimo glav v naraščajočo globino nama hitreje požene kri po žilah. Motor jc segret, le hitro iz dosega izstrelkov! »No, ta je pa dobra!« Vse poči se snidejo v kratkem kaminu, skozenj pa pada slapič vode, ki le d oniC m Utegmla zamrzniti- Za nameček je skala oblita z gladkim prozornim Plešem po polički kot maček okrog vrele kašo, ko pa mi mrzli curek prodre pod srajco, se z vso še ne ohlajeno jezo spravim nad to zahrbtnost Pol ure pozneje je kamin za menoj. Ledu ni več, vsega sem moral ostrgati s cepinom, da sem se lahko zrinil skozi. Na meni ni koščka suhe kože in tudi na Metodu ne, ko prirobanti z zverinsko težkim nahrbtnikom wed skozi kopel. Stena se nama hoče oddolžiti, po snegu in lepi skali plezava vzporedno in le kako poledenelo mesto naju zaustavi za nekaj minut. Prevzamem nahrbtnik m Metod se loti krušljivih plati. Ne počutim sc dobro med temi donečimi skladi, z bremenom vred tehtam gotovo čez sto kilogramov. Caz beži, kot vedno v stenah, in preden pričakujeva, sva na velikem ledišču sredi stene. Sreča naju spremlja, led se skriva pod plastjo trdega snega Varovanje opustiva, dober udarec z nogo in oklom cepina zadostujeta za varen stop. ■660 Seuerna sfena Grands Charmcz: tesno zadaj Aiguille de Blaitltrc Foto Marko Vol]C „Ce b„ šlo tako naprej, bova z vrh. še lahke> *delI» oneMri na K-Üir^ JTJSWÄÄS pÄÄ — »t v „dO, ko pa Me** dO. Neprijetna »moda bo, «oda midva sva sklenila dr»U ,« ^ SSfÜÄ p"- EKffi premeni, ias.nika i» o.ajšan se lotim ledu. . . in cepin sploh ne prijemljejo. oä -s- -"" -hom mu do navpičnosti manjka le še zelo malo. ■661 udarcu mi brizgne v obraz za pest ledenih iveri Slon ™ ol oprimkom, vse do konca vrvi. Dve vS 2 I čv °Primek 2a Kot muhi na šipi sva Metod M I Z ? i \kbn v led' to ie stojišče, ga skuša sebi v zabaw spra^lfna vsT '-- °m ^ ŠC Z nah^tnikom, ki Z ubijajoč« enakostjo sledTZenm rlS^ h ** tak° Jabilne«a ^vnotežja. sunkovitega giba Lbenena nUi ^ -x drUg1' * četrti. Nobenega voščiti. sLm sto me7rov lne ic 3lanJ ga * ™ ^eva pri- kund navzdol. Dve sto mefrov nL - * Ur ^^ pch^st stolpi. Tam gospodari ^e CccfTu^i.tS * «ebo rumeni ledu in črnih, poledenelih slTladih vl' na jeklenosivem nogavice. dlh' Vse Vldlm si™, tudi Metodove rdeče »Prekleto!« icd Ä pVst zrn*abmi-Drugje ni^ in požleda. Težje kot v ledu toda v tl . ^™ Zmed° k™šljivih skal en dober klin Kosi l Ju sSw ,, , T razt^aju nama uspe zabiti vsaj po hrbtnika ne mo^va zaLn Jü bLtddTh J'e ^ v ^■ režami na nogah za nZ nCvJč n^ n &T' ?prej' P<*i * de- kot položno snežno ^e je videti ÄÄ^Ät Pmr ledU" ^ V levo Po - Poči, zalitih z ledom. VarovanW «1«m NaVZ^' se ^pre sistem ledu, nabrani za vratom, se ta e JitSiE "f ® ^ ple2anja" pozabila in prestrašim seko temn^^^ Na Ur° sva že Ravnaj -idva pa sva še vedno SeÄ^ ri8fc 2"žari" Sonce zahaja! ,cz LTÄ^^ - bivak ne smeva ostati hitim navzgor. Prečnica v levo za rob in T" ^^ gladki skali' na roki me spravi v levo na snet L J NfVZg°1' gre več nihaj Skoraj tečem PO le*TlesZ!' z^denS 1 ^ ^ " Vdika luska vrvi me skoraj vrže v znak. Cnela stopn^a in na snegu sem. Poteg »Pusti klin, naprej!« Vrv 'med ™ UMlZZ'ölsnoXäl kotma^m? ^ " tik pod grebenom, delo vetra in s^t ^ £ ^ POd VC,ik° Iedeno kroglo s strašno silo pritisnila nav1tlSSt ZV.Z ** ^ ^^ * nosU...! Zavpil bi, pa mi fe miS? rf™' zastonJ---' Zaradi take neum- Metod » pravU' L^jT^Z 3K " - Ä .VÄrsrÄ konee, krogla „e me „SS Metod " apmim pod k"*'<>- Se nI «Ä-'ÄÄ: dXbiz sr&tse SfÄ iSsV r»^ »Ä^ Neskončno ^ Med menoj in tisočmetrskim prepadom je varen, bel zid. Brez moči položim vroče čelo na sneg. . i r>eset minut na Metod se razburja, zakaj ne vlečem vrvi. Ko bi vedd Des^mmu to si stisneva roki. Samo midva veva, kaj pomeni ta st.sk. Se dolgo molče St0jiRahel d°ot,k vetriätaju strese. Prve zvezde poživljajo temno nebo, na za-hodif S od bleščečega dneva ostal le ozek, zlat pas. Po grebenu nocoj ne misliva iadlje^Si X poč v grebenskem stolpu je v ^ P«J ^ Za raztezaj sestopiva proti vzhodu. Sreča naju ne zapusti, cez tienutek me že Metod pokliče. Našel je mesto za bivak. Opremo zmečeva na polico, pod streho pa poravnava pesek uxj* aku jeva z granitnimi ploščicami. Navlečeva nase vse cimje, kai jih imava m preden se spomniva na kuhalnik, naju zmanjka. • * # Dve je ura ko se zbudim. Metod že vleče svojo nepogrešljivo cigarete Mesec razliva ^lcdo svetlobo po ozebnikih Aig. Vcrte. Pogled mi potuje po l-isspi» čez ledenik Geant navzdol. Globoko spoda) se na velik, ledeni reki svetijo maihna zrcala Podnevi so to le zelene kotanje vode na ledeniku, noč pa Jih STs l iSjo mescca v žive dragulje. Ta ugašajo, druga se pnzigajo, kS pač potuje ta velika nočna svetilka po črnem stropu noči Vse je mirno L icdeniškfldenci spe pod tankim oklepom in čakajo dneva. Niti sapica sc ne zgane. Tacul, na sotočju dveh ledenih veletokov se zeane dXa iskrica. Tja mescc ne seže, torej ni voda. Potem sc lučka napoti čez ledemk Aha, na Couvere.e gre. Lepo razločiva, kako preskakuje razpoke 111 ^Se- romantike konec. Strese me mraz in v trebuhu začutim strahotno praznino. 2e štiriindvajset ur nisva dala ničesar v usta Cez nekaj trenutkov zagori modri plamenček in četrt ure pozneje ze pijeva kakao Nato nridr na vrsto Argo-juha, pa spet kakao z ostanki juhe, pa caj, pa vroča li monada Cas ^ned obroki sf krajšava s cigaretami iz Metodove zaloge. Postanem len, zvijem se v klobčič. Počasi me neha zebsti... foil SÄ svetloba. Sonce, pa kako ude pa se nikakor ne morem sprijazniti s tem. da bo treba vstali. Sele misel na sestop me počasi drami v resničnost. Treba bo navzdol! Za spomin fotografiram bivak in že telovadiva po grebenskih stolp h ,n zmi-zniei^ opasteh.%sc je veliko lažje in lepše, kot se nama je zdelo sinoči. Mimogrede zlezcva še na vrh in od tu gre samo navzdol ... . Sedava za sestopom, ko pridirja v silni naglici čez vrhvojk^d^ Za franke gre. Časa za razgled kljub čudovitemu jutru ni. Vodnik nama ^kaze sestop v zahvalo se spustita po najini vrvi. Klient ves tresoč se od strahu sledi dirki na Grepon. Plačilo po učinku! Kot v risanem filmu tako je videti fa cirkus gori meS bandar ji« in ^hudiči«. Selc ob viseči vrvi se zaveva, da 3e ^Spustfvase^v kuloar med Charmozom in Greponon, Ne da se nama hiteti, uživava vnetni jutranji senci. Navzgor prihajajo naveze. Kratek pozdiav, ■663 nato se še v polomljeni francoščini pomenimo o načrtih. Večina jih gre prečiti Charmoz m Gr^pon. Prav zanima me. kako bodo kaj teiovadi^zračnh NÄSjV>Sak k°rak na terenu' kjer bi lahko h»dil * r°kami vTepTh Ko skačeva čez krajno poč, se mi ostra skala zareže v dlan. Ce je to res zadnji pozdrav Charmoza, potem se ne pritožujem. Cena je bila nizka Drsiva navzdol po nantillonskem ledeniku, pa mi ne gre dobro Noge me premalo ubogajo, vsakih nekaj metrov se prekucnem v sneg. Ko je Metod ze za celo v,-v pod menoj, sc zapeljem kar po zadnji plati. Nekaj La Se T srečo niPdoS N'0 kT " ff*1** ™P°k°' ™ « ta* dovgj Na sieco n dolg. Na skalnem Rognonu se ustaviva in obsediva Prepričan sem. da vsak zase premišljuje, kakšen revež je, sicer se pa delava koTda naiu ?idi "h1"" Cham°niŽka doiina' ki vsa koplje v dopoÜL^m sonSi Tudi sedenje ne pomaga, vroče sonce nama daje občutek, da sva „a rZ' Z TtZTtt1^ in,Se °dpraviva- Nerodno motoviliva po skalovju TnTe ne bi bilo v čitanki h zadnjega snega starih stopinj, bi gotovo še kam zašla Sonce vsako rmnuto bolj žge, najin tempo pa je vedno počasneiši Za nameček naju neki Francoz, ki ga srečava na ledeniLvcm jeziki TajS i po še°naJJPaZmt "'T"' ** ? " P, eCej Prid* - Montcnve^aj bi p P eJ sestopala na spodnjo pot. Ni nama všeč, da je treba navzgor toda Francoz bo ze vedel. Vseeno zadnji trenutek še oklev J, pa Metod že ^lo^no zakorači proti majhnemu sedelcu. odločno M.J?1 "'m'6 2ePOtiVa navklebRr P^ nahrbtnikom, vrvmi in žgočim soncem tz nočePm?nei' I ^T ** ^ kam p"deva' *da tak, ik r:(SmUrein t°nČn° TbC"' Sp°daj Mer de G!ace Montenvers, tri rJ K Stopin]ah' n°™alni dostop na Aiguille de I'M. Vse v redu toda greben se na montenverško stran spušča v strmih skokih. Tokrat se obn strinjava, kje je treba iti. Po stezici nekaj sto metrov nazaj, nato se zapodiva aladka f^ ^^ K°n™ in P* ^ka pol m i ™ gladka. Prezrem stopnjo in klecncm. Zvita noga. Sedim na tleh in stokam Vidim v Metodovih očeh, kako trpi zaradi moje nesreče. - Pozneje mi Te 'Tprä'-vak^f11 fe tovorii moj nahrbmik *** opi azniva konservo hmonmega soka, nato se spravim na noge Senam le malo m nahrbtnik me skoraj ne ovira. Z živci sva precej na tuSof neva f> Prideva v tabor, pa če se Charmoz z vsem svojTm paTdaši vri postavi na glavo. Sama odločnost naju je, ko koračiva kot CeiCtesova Laka ZZ naprej T° je ^ ^ ^-.T.r naju ^e po- Dvakrat morava podaljšati rok prihoda na cilj, potem sva lc pri naših šo tonh. Pavleta .skoraj suneva v hrbet, preden naju zagSa. Veselo snidenTc skrt • • • Zbudim se le za trenutek, toliko, da popijem ne vem že kateri kozarec limonade. Onstran mehkih, zelenih trat prebada nebo najlepša chamoniškTS - Grands Charmoz. Trop rdeče ožarjenih meglic ji dela dražbo sTeTe S rbe?a: Iedeni ŽleboVi pa so ^ - hladni kot ve-Ko bova v steni, bova že izplezala, ni vrag « Kot vedno, smo se tudi to pot spraševali po načrtih za naslednji dan, zalo je bil Pavle kar hud, ko sva se izmikala povedati resnico. »Zakaj ne povesta, saj je to samo vama v dobro,« se je jezil. Res je, fant ima prav, ampak človek težko govori o stvareh, za katere niti ne ve, če jih bo lahko naredil. Končno sva jih potolažila, da bova šla proti Kamniškemu sedlu, zlagala se tako nisva nič. »Kaj bi jim trobila o Glavi, potem bova lezla le po grebenu. Najbolje storiva, če greva kmalu spat.« Potrebovala sva le še nekaj zagozd, ki jih je Lojze kot dober poznavalec bistriških razmer, spretno izmaknil v kuhinji. Ko sem se ponoči zbudil, je bila še trda tema. V sosednji sobi so neki neznani fantje prav živahno debatirali. Okrog mene je že vse budno. Edina ura v naši sobi se je ustavila, zato sem bil osebno kar zadovoljen, da so nas sosedje zbudili. Skozi okno na stopnicah je že nekdo lezel v noč. Lojze je vstal in ga povprašal, koliko je ura. Ko je izvedel, da je šele pol treh, je šel kar mimo naše sobe v sosednjo, kjer so se fantje prav veselo zabavah in jih je tako nahrulil, da so bili potem tiho kot miške. Noč je zopet počasi dobila svojo moč in ko sem najbolj sladko spal, sem začutil, kako leze mraz po meni. Odprl sem oči in skozi meglo zagledal Lojza, kako je z užitkom vlačil odejo z mene. »Vstani, ura jc pol petih!« Oh ja, ko ne bi bilo v hribih treba tako zgodaj vstajati, hi bilo še enkrat lepše. Skozi okno sva poskakala v sneg in zavila čez most v breg. Kmalu so začele ugašati zadnje zvezde na nebu in dolina se je ovil a v rahlo jutranjo meglo, ki je kazala na lepo vreme. Tudi mraz jc bilo ravno prav, tako da naju je sneg lepo nosil, le Lojzu se je včasih vdrlo do kolen. Ko sem ga podražil, da bo moral shujšati, mi je brez besed ponudil svoj nahrbtnik. Ker sem vedel, da je v njem več želczja kol v mojem, sem ga seveda gladko odklonil. Lojzu pa se je sreča kmalu nasmehnila. Za nama je prisopihal Peter, ki je imel v nahrbtniku le nekaj hrane in trenerke. Ko je videl Lojzov nahrbtnik, mu je kar sam ponudil zamenjavo. »Težek nahrbtnik ni nič hudega,« je rekel. »Ko se ga navadiš, ga niti ne čutiš več.« Lojze se seveda ni dal preveč prositi, v zahvalo za prejšnje zafrkavanje pa mi je guncal lahek nahrbtnik pred nosom. »No ja, neumen kmet ima debel krompir,« sein si mislil, vendar Lojzova sreča ni trajala dolgo. Kazalo je, da je Peter neprilagodljiv tip, ker se nahrbtnika ni in ni mogel navaditi, zato je predlagal ponovno zamenjavo. Na srečo smo prišli kmalu na Sedlo, kjer smo odvrgli prtljago z ramen. Medtem so prišli že Kamničani za nami, zato sva previdno spravila vso robo, ki naj bi jo rabila, ■665 v en sam nahrbtnik. Zavetje za bajto se je počasi polnilo in ko je prišel zadnji v kotanjo, nas je bilo kar čez deset. Nama je bilo kar prav, bodo vsaj ljudje pri roki, če bo treba. Sedaj sva že videla Glavo, zato so nama hude misli kar same od sebe prihajale na um. Ob devetih sva se odpravila proti grebenu Planjave. Sneg je bil zmrznjen, zato sva šla kar nenavezana do IMaričkinih plošč. Tu sva se navezala in splezala še en skok na grebenu, od koder se začne prcčnica, ki te privede pod Glavo. V spihani kotanji sem si pripravil stojišče in varoval I-oj7.a. ki je prečil po strmem snežišču v severno steno. Kmalu sem zaslišal klin in Lojza, ki me je klical, naj plezam za njim. Stopinje so bile trdne, zato sem bil kmalu pri njem. V senci je bilo precej mraz, zato se nisem obiral. Ko sem bil ravno sredi raztežaja, sem zaslišal oglušujoče grmenje in Lojza, ki je rjovel nekaj o plazu. Pogledal sem navzgor in opazil bel oblak, ki se jc hitro premikal. »Fant, sedaj si pa tam,« me je spreletelo. Ozrl sem se na levo, potem na desno. Nikjer nobenega pievisa, ko bi ga človek tako potreboval. Ker mi ni preostalo nič drugega, sem zabil cepin do glave v sneg in se še enkrat ozrl navzgor. Globoko sem si oddahnil, ko sem videl, da je bilo to grmenje in ta bel oblak le posledica reaktivnega letala, ki je nizko preletelo Planjavo. Kljub veselju, da je to le letalo, sem ga vseeno preklel, ker me je tako prestrašilo. Potem sva plezala dalje, dokler se nama ni nekje ustavilo. Teren je postajal vse težji in kmalu sva bila pod Glavo. »Tu sc pa začne,« je pokazal Lojze nad glavo. Nekaj časa sem gledal navzgor, potem pa sem odnehal, ker me je bolel vrat. «-Hm, nekam strma je videti,« sem naglas pomislil, Lojze pa se je samo zakrohotal. »Kar sva hotela, sva pa dobila.« Razdelila sva si opremo in pogledala še na uro. Enajst je že kazala. »Kar pošteno bova morala zagrabiti, da bova do noči zunaj.« Lojzu sem prepustil nahrbtnik, "ki je bil preccj lažji, vendar jc predstavljal kar resno breme za težko plezarijo. Splezal sem okrog roba, kamor mi je pokazal Lojze. Tam sem odkril strmo poč in klin, ki sem ga z veseljem vpel. »Ko boš prišel do lopicc, me pa počakaj,« mi je še naročil. Začel sem plezati. Poč je bila strma in težka, le nekje v sredi se je nekoliko položila. »Aha, tam bo lopica, v kateri moram počakati Lojza,« sem pomislil. Ko sem prišel do tja, je bila tam le strma plošča, nad njo pa zajeten previs. »Preveč velika lopa tole ravno ni,« sem si mislil, vendar sem zabil klin in vpel vanj stopno zanko. S plošče sem očistil led in sneg in se še kar udobno namestil. Ko je prišel Lojze do mene, je nekaj časa samo gledal, potem pa se je začel pridušati. »Fant, ali je to lopa?« me je strogo vprašal. »Lopa je vendar više zgoraj. Lani je bilo z Golobom ravno tako,« je tulil. Nad menoj so sc vzpenjale v nebo le previsne poči, zato sem se počutil po krivici oštetega. »Ce je tam kaj lopi podobnega, sem pa jaz tudi papež,« sem si mislil. Prevzel sem nahrbtnik in varoval Lojza, ki se je lotil poči. Kmalu me je poklical. Ko sem priplezal do njega, sem videl, da je tam res lopa, kjer se človek lahko vpne v velik rjav klin. »Ta raztežaj je še moj,« je rekel Lojze. »Ne bom plezal vedno istih raztežajev naprej.« Ker se nisem nič upiral, sva izmenjala položaj na stojišču in Ixijze se je lotil previsa, ki se boči levo do lope. V njem je bil še star Dularjev klin, v katerega je Lojze vpel stopno zanko. Ko pa je stopil vanjo, je klin popustil, tako da se je Lojze v trenutku znašel na polički. Nekaj časa je robantil, potem pa jc s pomočjo klinov in svojih mišic zlezel preko previsa v poč nad njim. Vrvi so počasi tekle skozi moje roke in le tu in tam sem zaslišal zabijanje klinov. Ko jc zaradi mraza barometer mojega razpoloženja padel že močno pod ničlo, me je Lojze poklical. Z veseljem sem se pretegnil in začel plezati za njim. Po nekaj minutah plezanja sem ugotovil, da ■666 Prednica v severni s(eni Planjave me niti ne zebe več, ko pa se mi je še nahrbtnik vgnezdil v poč, sem bil prepričan, da mi je že vroče. Premetaval sem se po poči, pihal in se pridušal od napora in jeze in ko sem prišel do Lojza, sem ugotovil, da ni »nobenga taprav'ga mraza«. Malo sem posedel, ravno toliko, da sem si uredil vezavo za pasom, potem pa sem se odpravil dalje. Sonce je bilo že precej globoko na zahodni strani, zato žal ni bilo časa za počitek. Nad nama se je stena spet začela s previsom. Ker so klini v Glavi bolj redka prikazen, sem zabijal, kjerkoli se jc le dalo. Ko sem se pretolkel čez previs, sem obstal pred počjo, ki se je precej nagibala navzven. V njej so bili trije klim v zagozdah. Ko sem prišel do prve, ni dosti manjkalo, pa bi mi bila padla navzdol. Les je bil že izsušen. Vzel sem kladivo izza pasu in tolkel z njim po lesu in klinu toliko časa, da ga z roko nisem mogel več zamajati. »Hm, zanesljiv pa tale klin vseeno ni,<> sem pomislil, ko je bil že pod menoj. Zato sem vzel nov klin izza pasu in ga zabil v ozko špranjo. Tudi ostali dve zagozdi nista bili nič boljši od prve, zato sem porabil še nekaj svojih klinov za varnost. »Ce so ze vsi klini slabi, naj jih bo vsaj več,« sem se tolažil in nabijal. Pognal sem še dolg ledni klin v krušljivo luknjo, potem pa je šlo nekaj časa kar lepo. »Za premrle prste je pa ta stvar kar resna,-« sem si mislil, ko sem bil že precej nad klinom. »Se cn klin naj gre v razpoko, potem pa še nekaj metrov, pa bom na stojišču.« Potipal sem za pasom, da bi dobil dober klin, toda otipal sem vse razen klinov. »Prekleto, pa tak red,« sem zabavljal. Tipal sem od pasu pa do hrbta, toda otipal sem vse, razen klinov. Precej tesno mi jc postalo pri srcu, ko sem se prepričal, da sem res že brez klinov in vponk. »Naj povein to Lojzu? Ne, ne bom, saj mi tako in tako ne more pomagati. Kar sam bom moral ■667 izplezati, bomo pa enkrat tvegali,« sem si mislil in se odpravil naprej. Vrh stebrička, kjer sem videl prvi klin, se je počasi bližal. Srce mi je malo hitreje utripalo kot ponavadi in z vsakim korakom, ki sem ga napravil, sem pomislil, da bo padec večji, če mi spodleti. Ko sem končno zagrabil za vrh stebrička, me je zmrazilo. Pokrit je bil s tanko ledeno glazuro, na kateri je bil sneg prejšnjega tedna. Hitro sem spraskal sneg s skale, toda roke me niso več ubogale. »Bom padel? Hitro moram kaj pametnega storiti, tu ne morem ostati, tako je boren ta stebriček.« Pogledal sem navzdol do klina. »Ce že padem, naj padem čim manj,*> sem pomislil in se hitro spustil nazaj do klina. Obesil sem se na stopno zanko in počival. Lojze je bil že precej nestrpen. Pojasnil sem mu vso zadevo in se lotil stebrička še enkrat. S skrajnimi močim sem se vlekel navzgor. Nekaj časa je šlo. potem pa se je ustavilo. Nekje mora biti konec. Zarinil sem prste v poč in čakal. »Nazaj nc grem. s tem bi se sprijaznil z usodo, da pač ne morem čez. Do jutri tudi ne morem viseti tu!« Se nekajkrat sem preprijel, potem pa so mi roke popustile. »Drži,« sem zarjovel, ko me je počasi obrnilo navzven. S podivjano naglico mi je pred očmi zaplesala I/Ogarska dolina in že sem treščil ob skalo. »Je kaj hudega?« je s strahom zavpil Lojze. Hitro sem ga potolažil, da ni nič resnega, ko sem se prepričal, da krvavim samo izpod nosa. »Fant, moraš izplezati, saj veš, da ne sineva bivakirati! Pojdi do klina in počivaj!« Počival sem na klinu in z bojaznijo čakal, kdaj bom spet začel. »Tisto o bivaku, tisto sem že sam vedel. Nimava spalne vreče in marca je ponoči še precej mraz v hribih,« sem premišljeval in si brisal pot z obraza. Roke sem vtaknil v rokavice in se tolkel z njimi po bedrih. Ko sem si jih naposled ogrel, sem spet prijel za skalo. Previdno sem se vzpenjal navzgor in končno le dosegel vrh stebrička. Počasi sem sc obrnil, sc usedel nanj in previdno potegnil vrvi. Ob meni ni bilo nobenega klina, le na levi in na desni sta bila v dosegu roke zabita dva. Vrvi sem potegnil skezi ušesa teh dveh klinov in napravil na koncu nekaj trdnih vozlov. Ko je Lojze začel plezati, sem spoznal, da je to precej mučeniško stojišče. Klina me nista držala k steni, zato sem vselej počasi drsel s stebrička, kadarkoli se je Lojze obesil na vrvi. Rotil sem ga, naj hitro leze, toda on je hladnokrvno tolkel kline iz .stene. Kljub temu je bil kmalu pri meni in me odrešil mučnega čakanja. »Se tale raztezaj, pa bova v lažjem svetu,« je dejal. Tega sem se zares razveselil, ker sem imel za ta dan kar dosti akrobacij. Lojze je zadnji raztežaj res lepo izplezal in kmalu sva stala skupaj. Pohitela sva v strm, globoko zasnežen žleb, za katerim sva slutila vrh Glave. Ko sva stala na vrhu, so se na nebu začele prižigati prve zvezde. Razvezala sva se in zmetala konce vrvi navzdol v zapadno steno. »Daj zanko,« pravi Lojze in mi ponudi nož. Sprejel sem ga z dolgim obrazom in se lotil vrvce. »Na, komaj sem dobil vrvco, na katero sem se lahko brezskrbno obesil, pa že gre k vragu,« sem si mislil, ko sem delal zanko. Položila sva jo okrog skalnatega roglja in se spustila navzdol. Kmalu sva prišla do previsnega žleba, ki se je izgubljal v neznano. Medlem se je mrak zgostil v neprodimo temo, zato sva se usedla med skale in odprla nahrbtnik. Ze od jutra nisva nič jedla, sedaj pa sva začutila močno lakoto. Hitro sva udušila četrt kile medu in limono, potem pa je že zmanjkalo zalog. Sc kratek posvet, kje naj bi nadaljevala sestop in odločila sva se za žleb. »Da bodo le vrvi segle do konca.« Zmetala sva nekaj velikih kamnov v globino in ugotovila, da bo verjetno šlo. Lojze je zabil klin in mi pomolil roko pod nos: »Daj vrvco!« »Ne dam,« sem se odločno uprl, »to bom imel za karabinski sedež.« Se vedno ni odmaknil roke: »Potem daj stopno ■668 Planjava z Glavo zanko.« Razvezal sem nahrbtnik in izmotal zanko iz nereda v njem. »Ta naj le gre, saj sem jo tako ali tako mislil zavreči, ker je vrvca pre tenka.« Na smeh mi je Slo, ko sem videl Lojzov začudeni obraz. »Res, krasna tolažba! Za stopilo zanko ni, za spuščanje ob vrvi pa bo.« Na srečo je imel Lojze seboj tenko nvlonsko vrvico, ki jo je zavezal v klin z mojo vrveo vied. Spustila sva se v temo in pristala na udobnem stojišču. Potegnila sva za vrv, toda vrv se je samo napela. Spogledala sva se. »Na, še tega se je manjkalo!« Potegnila sva šc za drugo vrv. Tudi s to ni bilo nič. Polastila se naju je jeza. »Ali naju bedo tik pred koncem vrvi zadržale v steni? Ta bi bila pa vseeno malo prehuda!« Vlekla sva vrvi in se mučila, toda ostalo je pri starem. »Kaj naj storiva? Brez vrvi ne moreva naprej.« Da bi splezala ob vrveh navzgor, na to tudi ni bilo misliti. Zlcb je bil previsen in zelo za-lcdcncl, poleg tega sva bila oba že pošteno izmučena. Sedela sva v temi in sc ukvarjala vsak s svojimi mislimi. Končno sc jc Lojze nekaj spomnil. Zabila sva krepak klin in privezala eno vrv nanj, na drugo pa sva se privezala midva in se metala v žleb. Nič! Zamenjala sva vrvi in nadaljevala igro. Se vedno nič. Preklete vrvi I Lojze je slonel na skali in držal vrvi, sam pa sem zagrabil za ccpin in se lotil poličke, na kateri bi prečepela noč. Končno sem tudi s tem odnehal, usedel sem se v sneg in dremal. Nenadoma se oglasi iz teme: »Tehnika narodu!« »Kaj?« ■669 »Tehnika narodu!« «Ja, pa kaj?« » Sveti Bernard.-« Odprl sem oči. »To pa ni tako neumna ideja. S tem bi pa moida spravila vrvi dol.« Zabila sva še nekaj klinov in napravila škripec. Vlekla sva kot nora, toda vrvi so se še vedno le napenjale kot elastike. Kljub temu nisva popustila kajti to je bila za naju edina rešitev. Končno so se vrvi lc premaknile. »Gre!« sva zarjula oba hkrati. Vlekla sva, da sva bila vsa mokra od potu in ko so padle vrvi pred naju na tla, je bila ravno polnoč. Urna se je skrila za oblake in veter je z vrha metal na naju pršič, ko sva sestopala naprej. Naravnost navzdol ni šlo. V steni se je lesketala požled, zato sva morala na greben. Spuščala sva se po žlebovih in snežnih strminah na grebenu in kmalu sva stala tam, kjer sva včeraj začela. Napetost je počasi popustila. Bila sva že v lažjem svetu in ko sva stopila v plaznico ped grebenom, sva bila popolnoma srečna. Zapodila sva se navzdol proti Babam. Ob pol treh sva stala pred kočo. Se kratek stisk rok in skobacala sva se v zimsko sobo. V dolino se nama sedaj ni izplačalo, pa tudi vleklo naju ni nič. Zarila sva se pod slamnjače in zaspala kot ubita. Vse težko je bilo že za nama... Glavo Planjave sta kot prva pozimi preplezala Tojze Steblaj (AO Litostroj) in Janez Rupar (Akademski AO). Smer poteka tam kot poleti, težavnost VI, VI + . Cas plezanja 18 ur, od tega odpade na Glavo 8 ur, ostalo pa na pristop in sestop. Tri tine naše znanke franc. reroinc Naokoli silen nered. Vse kar daje občutek harmonije so trije raznobarvni šotori, ki stoje v ravni vrsti, razvrščeni po velikosti. Prva dva namenjena za bivanje članom odprave in tretji, skladišče kalorij, so že nekaj dni dopolnjevali platneno naselje pod vzhodnimi stenami Cin. Kuhalnika sta brnela in sikala v jasno noč. Vedno aktivni Bači se je plazil okoli njih, prekladal lonce in meril po žlicah, da bo za vse dovolj. Vrhovni kuhar Bob je tokrat predaval o ozvezdjih, ki so sc kazala nad našimi glavami. Z razpravo je posegel do grške mitologije, do ljubezenskih tragedij, ki .so vplivala na razporeditev nebesnih teles po vesolju. Desno od nas se na nebu ostro kaže navpični raz in včasih se pogled ustavi na njem. Bob in Bači sta se preko dneva ped za pedjo vzpenjala preko njega. Naj se še oko tako napenja, ne najde ravnega odstavka. Le kdaj in zakaj se je redila želja po gornikovem srcu, da usmeri svoj korak v navpične sklade sivega kamenja in daje tej sivi materiji pomen? Gornik, postal si žrtev svoje vzgoje v gorah in stvar -»po sebi« pretvarjaš v stvar »zase«! Goram daješ vrednost, ker ob njih razvijaš svoje sposobnosti in se vzgajaš. Prišli smo sem z radovednostjo in strahom pred neznanim. Toda najširši nazori o gorah nas vežejo, da sedimo tu sredi šotorov in oprave Bojan, Bači, Janez, Bob in Bcrgi - odprava Akademskega planinskega društva v Dolomitih. Z malo upanja na lepo vreme smo se v začetku septembra domenili, da se vsak član, kakor ve in zna, pripelje do jezera Misurine nad Cortino D'Ampezzo. ■670 Odprava A AO Mene je pot vodila P* ^««J ^^e stolpov in ßoi^kih pasmkov. Toda to] . P• ^ Tamarja, sem mejnem bloku, že me je vneslo s ^te.üü po Hitro sem ob šumečem čutil potrebo, da ^nam wet on^ran^ebena ^» smreke ga obdajajo. Potoku pri prvem Be opeskem l uodoba Mangrta se je v Vklenjeno v ta tisočletna objem je■ tahlo vrfoviio P pričakovanj sem njem iz trenutka v ^^I^Tama^a in sZoto Belopeških jezer. Ne-z a čutil pravo nasprotje med dohno lamaija i Travnikove stene. prcnehno šumenje slapa Nadiže '^ no bon za «■»rrr;^;~ - *kiw - pozno v noč gorel Kugyjev ogenj. Gotovo se se vrnem. slana in oranžno sonce na bližnjih vrhovih Vsi so bili poa tritisočaki. * tlÄlfcÄ^ - » 12 me6te POkaMa dva "Tla kaj resnega „e b» več, Je b*U nekdo, k» am« dr8c.ali . ^aparati v rok ali. rj^Z^i Tglr - - iz svojih modrino neba. Samo ZcZen jHeSlin iT?* " " P°lem Stap]ja]p z Meglico nad jezerom že zdavnai ni bilo v^ «™««*a S°^cga pašnika, tritisoeakov 0 zbledele kot da i^h m Z V ^ Se J> Podobe južne stene Cin. Presenečen nariL 'Ii ****** SO bUi naši v Preje posloviti od Zpn^ms^T- toT^ a^T^ Sm<> Se hotcli smo deklamirali pesmic«. toda P ^ visoko nad sezone doma skoraj vs^ S meri V?^' W PrepIe7al zad»* naše obraze, ga je mirSo ' ,e h°lel tak°J ^m pa je videl 3. dan - 11. ix. I960 šoto^BSÄJS^ Sm° ~ ŠC Piekladali ^oli Drugega izhoda z ^omitom. notranjosti. Kako bogata je naša ^ se sprožijo različni procesi, od mišljenja do fa taz o A^1 aVt°matl in na rokah se ti pozna. Treme ali shah.TJ!1postaJaJ° večje v Prcussovo poč. Po lahkemXan u na T V g&-M° d°V°lj' P°d vstoP«m stopili v severno stenoÄ XeP° kamnltem se je ustavil. Police je S d '! - f™ lepi polid in klinom, a klina nikjer iS Z iT- P navpicPn k™t zid. Vse pretakne za liščem brez SvÄS ifj^ kakih 30 metrov nad mc- sedlu grupa IjuT^v^ ^ ^ ^ je na oba iluzorno varujeva BoianaK^ ' J Se alPimzem,. si misliva, ko kaminih priplcz^o v leoem so™ najlepšcin ^ * po prevesnih ni delalaVečjih^ pTgla^c ^ Tn ^ da ^itska strmina premagujeta zadnje metre Rim^ciiega raza^°Vese^ ^ v stenah Punte Fride. Vrho™taih P n dv. odpotovala v Centralne Alpe, o drugi pa Je V ^J ™ Vi ^vnoslne stopnje. Slabo dneh je bilo opravljenih 13 i plezatah ™r™ov IVv• ^ hu odprave, vreme je prekinilo delo. bodočnost^ bo «o^ iudi p ln druga tuja kopna gorstva. Prijatelju Bojanu Zajcu v spomin andrej api. en c Ce se prav spominjam, sem Bojana prvič ^ y srečal na enem izmed zimskih tečajev, ki jih je nas odsek prirejal pred leti na Korošici Bojan je z nami delal ture na Ojstrico in Planjavo, smučal v Čisto svojem, posebnem, skoraj divjaškem stilu, sebi in nam v zabavo, ob večerih pa skupaj z nami uganjal norčije. TakraL jc postal eden izmed nas in to je ostal do svoje smrti. V naslednjih letih je bil z nami povsod; spomladi v plezalni šoli, kjer smo trenirali in kovali načrte za poletje, na našem vsakoletnem VTK smuku, na plezalnih tečajih, na taborih v Vratih ob večernih urah in deževnih dneh v kočah ' ko smo bih zatopljeni v resne pogovore -ali pa ko smo brili norce iz vsega sveta m igrali vendar se jc med nami formiralo več navez ^ vlT^vezoval, in večkrat zase. Mislim, da je bil predvsem Bojan tisti, ki nas > je vse l^v^ve i, smo bili ravno po njegovi zaslugi vsi skupaj, v Ljubljani al. pa v hutah. pogovorov z njim vem, da je to delal zavestno, vedel je, da lahko le tov h doea pripelje naš odsek do uspehov. In tega si je on zelo želel ■675 äst; Äft JÄ ff SäSSSS"'Kr^TXss: es«: »—Ff'-" «wsus da ne bi zahajal v wav težke smer! R ^^ seveda niti najmanj ni oviralo, lahko ob razumni JeZi , nasprotno, bil je prepričan da vsako steno.Tr bfpS ^o^T^T' T v * Mtan terenu £ ÄXÄ W Kljub svojemu racionalnemu gledaniu na svet hil , zelo čustveno vezan. Rad ie imel J\ Jan na gore tudi jasami, mogočno pl^alsL sc enl in koco v S° Sten°' Pa Tam3r 5 tihimi mmmmm^m ^sasfesSHSS«^« stav^ToJS T °biska1' mi je nekolik- sramežljivo prebral začetek sestavka o Koglu, ki ga je pripravljal. Mislim, da je prav če ga na L il tS'htir Se 2rCaH Sllka ^-«AiršneS n^VsTpTS It' " Pn SrCU' namreč ni govoi'n sam sestavek Jeglasi "Lepa je naša domovina in čudoviti so čari naših gora Veliko iih ie k ninca se jih raduje in njegova noga spoštljivo stopa na njihova temcn^i» plezalca poje v njih stenah, ki ga prijazno sprejmejo vase en hovega objema. Toda nekje je hrib, ki je ves nas, nas - plezalcev Ves skio menTn neznaten jc, skrit v svojem kotu, kamor razen posvečenih mhce ne Toda kako bi se zmotil, kdor bi ga podcenjeval! Ko mu.prid* bbzu je silen in nevar en. Samo eno steno ima, a čez njo m nobene lahke poti. Dviga se naravnost s prodišča in če vržeš z vrha kamen, ne bo prej udaril na skalo k0t V tefston sta pred vojno Gregorin in Tarter potegnila smer o kateri jc Režek zapSl: »Dve sto metrov navpičnega zidu, plezarija šeste težavnostne ftopnjel V tej steni je nastala prva najtežja med težkimi smermi modeme generacije in še je v steni prostora za njej enake. Stena je ki skriva v sebi vse najine elemente ekstremnega plezanja, kamine, zajede, strehe, gladke plati vesne prečnice. celo nihajne prečnice ne manjka. A ni neusmiljena Iz-Sanemu gciiiTku nudi v svojem naročju prijeten počitek na mehki zeleni S rastoffna gredini sredi stene in daje mu možnost umika, če je mladiko samozavesten precenjeval svoje moči. To je stena, ki -a l^nega d^a. Ob sončnih dneh se dopoldne prikaže izbrancem, ki .so na poti sten v goste. Mrk je in strog, a s poltenimi potezami v obrazu, kot bi hotel reči: »Vstopi, pn-iatcli a le glej, da ne boš nevreden mojega gostoljubja«. 3 Tako jc torej Bojan doživljal Kogel in prav gotovo ni bil nevreden nje- ^Ät njegove nesreče je v tem, da se mu je pripetila v steni, ki mu je bila najdražja. Kuni, Kuni, le pogum j o z e humih Samo malo bi pripovedoval. Toliko, da se ogreje pero ob papirju, srce ob spominu. . . Hrastnik, tesno, zakajeno grlo, da bi kar zakašljal - in so tudi prsi tako pa se počasi odpirajo. Kakor roža, v toploto strmine, v zdravje zelenja se prsi počasi razpirajo. Saj to je. Mamica čeblja zgodbe, tiste iz mladosti, toda ne iz daljave! Kot rosa so zgodbe med grmi. In zelenje ni več zakajeno in dnevu se ne kaslja vcc. Skozi zgodbe, skozi veje - razglednica: polja v zoru, njive v spletih, hišice vU, hribi noge stikajo... a pod nogami asfalt Save. Sonce nc mara po asfaltu, po temnem, mrtvem... Pa me Mica dregne v hrbet in razcefra razglednico, razblini žalostinko (saj za to jo imam!), srce pa gor mi sili, a stezica si ^goli in gozd si zvrgolu Pa potem ni gozd, to sc le skale z drevesi gredo, kao bo vise, kdo bo bolj na ši:X - razigrano tekmovanje, da se bukve redijo kot le: ka^a skale amajo bele zobe in širok smeh, bori pa jih jemljejo podse; tU m tam kakšen boi, toda to je zelo lepo in resnobno. Globina pa gleda strmo m postrani: pogoltnila je svoj potoček in oglušela. * Op. ur.: Gl. sliko Kogla na ovitku PV 1061/11. ■677 Po markaciji hodimo, po nji sedamo, po nji .se čutimo pozdravljene- z neveščo roko, z okornimi črkami, s pošteno mislijo. Z rdečo barvo' Kapljica rjavega perja, nebogljenega, prav malce rumenega kljunčka in skoraj nič oci A lz glavice Še Stric siva vlakna ptičjih pleničk. V roki mi počepne, se potuhne, čivkne in zaspi. In mu jc vse prav. A jaz otožen, ker nisem drevo m ne morem kar stati in sem le ob nedeljah gore list. A grejem in to J! "JUba muam l°P]o dlan majčkeno toplo ljubezen za to majčkeno stvarco Kanec skrbi gre z menoj: Ali bo poslalo vrabcc? Ali bo žvrgolelo? m JjataJ° P°tU in pötu in še 111 že- Tudi Peti pomagata, ce'jc treba. Meni velikokrat pnde takoj, da je treba peti. Mislim si, da so ženske dar svoje vrste, a ne povem tega; mislili bi, da imam kaj za bregom Trave in polja pridejo in je več sape. Hišica na novo pobeljena, pa je kot biser v zelenem mesu. Mimo hleva gremo in vsi pravimo kako prij'etno diS po gnoju, a je res. ' na jVTe'. fantek?/i Jü2ko?~ A niso vsi fantki Jožki, naši mamici na ljubo, je nekaterim cisto drugače ime in jim sploh ni do moje prijazne mamice Nas Jožko je pa odrastel in ni več Jožko. In morda je nekaj krivice v tem Jr'*rkeY ** ni Pokazala, a stolp se je: železna rdeča pošast. Spominja na zgodbe o luni m drugih takih postojankah. Tistih zgodb ne beremTn ne ma' :..K? bl Ul^rn,!' bl se rožice in ptičke na pamet. To bi moral 150 VOnjU POZnam in po barvah - in če svojo Mieo vprašam. Ona MlS^ PelJU ~ in * mene ^ P« « ^ postrani Potem je pa senčica, da se kaplje na čelu shladijo, oči po drevesih plezajo, drevesa pa tako lepa, da od njih ne vidiš gozda. Tam je S za debek> uro bolj zvečer, a se nam vseeno ne mudi. ko klSSt*!^ traVe jaSi\kraj" nje >e mmcn ^ cvetja. Moja Mica skače ko kozliček; ona mora tam ob robu pomuliti žerjavico. Jaz sem pa zadovoljstvo na pragu sončnega trenutka, tako mi jc, kot da je vse zame kozliček žetev m žerjavica. A najbolj — kozliček. ' n0*/°tem je,morJ°,Plevela' do pod pazduhe, - ker dvigamo roke, kot bi nečesa ne smeh zmočiti zeleni valovi; valovi dišijo z nežnim hladnim šumom z dihom zenilje nežno se upirajo prsim, ko brodijo skoznje. In razpenjena sled ostaja. Mamica bi gazila še enkrat »na oni breg« ram^efer sc gosti v dolinah in hribom se boki raztapljajo. Zasavci so naostrili ramena m so resni, ker bo sonce zašlo. Mica hoče vedeti, kateri je kateri Saj ne le hoče, da ji povem. Jaz pa zemljevid na tla, pa ravnam, počepam, krožim pomerjam. temu pravim važno: orientacija, onidve pa v smehu: hokus-po-kus. Ker nista bili v vojakih, čeprav bi jima nič ne škodovalo (Le bodi z mano, steklena noč, ko sva tod z očetom tipala. Pelinov sok grenak m topel. Moraš biti z menoj... in bodi) začu^n^/l"-^ f** VPk je Čememo kot da je s kurami začutil noc. A rdeči, silni zelezni slavospev sedanjosti stoji vzravnan, globoko zakoreninjen v vršac in sesa ponos iz njega. A naj naj, naj. Tratica je mehka; poklekneš, pobožaš in te poboža. Za vrhom Je koča, stara, planinska, topla. Avto pred kočo. A naj, naj, naj. V srce si poglejmo! Ponoči pa je pokrajina na nebu. Od zvezde do zvezde so kratke poti Zvezde so nemirne^ A mcscc je star in se dela pameten. Toda venec ima okrog glave zaradi zvezd in zaradi sebe - in zaradi nas treh tudi, vsaj majčkeno malo (Ne smeš pregloboko, pelinov sok. Ne smeš do solza. Izpusti mi grlo!) ■678 Spat babnice salabolskc! Bomo zarana slišali, kako bosta žvrgoleli! Sanje z odprtimi očmi, čez zenico senca televizijskega stolpa. Neumne sanje v neumni glavi v narečju sklenjenih rok: Civilizacija zmaguje. Cez čas bo priroda naprodaj v konservah, večjekon-serve in manjše konserve s prirodo, včasih za spremembo. Vzames ključ m odpreš pa poješ z žemljicami in vinom. Vino bo že kar s konservo. Planinstvo pa bo siarikav priokus, ki ga bomo izpljunili... nekje na zmagoslavni poti civilizacije, nekje v neumni glavi v neumnih sanjah ... , .. . Prej smo pogledali skozi okno. kot sonce. Dekleti sta pa res zvrgoleh m ptički so tudi žvrgoleli, podobno, ker tudi oni so šele lezli izpod svojih pero k Kaj smo videli: Sonce prihaja! Kakšna radost na nebu, na raznezenem! In na žemljici, kakšna radost: hribčki poganjajo ko gobani, h n bi rastejo v goie, gore v nebo. Tako se sklepa vse v eno radost, a kaj bi potlej mi! Nabirali smo cerkvice, daljne rdeče jagode. Jagode pošiljajo sveže vonje zvonov s hribčka na hribček. Bronaste jate, vrtoglavica Kuma. Dričanje po strehi Kuma, spodaj pa kmetija na trato pripeta kot netopir, kot netopir samotna, kot netopir spi. Nedelja je človekov dan, vejo je bilo tako samo reklo sc je drugače. A svetnik na razpotju je tako velik zrasel iz enega samega kosa kamna, da še spodžagan ne more v kapelico. Se je gozdič zelen, še je pot strma, senca nedeljska. Zdaj beremo prave jagode, Mica je vse mlajša, Rdeča Kapica z rdečim šopkom v roki. loda jaz nisem volk, bom le jagode pogoltnil, Rdeče Kapice ne bom. Čeprav... Mamica vodi. Pot in besedo. Ona je tako delovna in takšna je kot vreme. Pred nami vasice seje. Med hišami je sonce še bolj iskrivo stene so zaieca hca okenca drobna očesca, a rože - zenice, široke, da kar dušr Kmet e rosne detelje nakosil, petelin na gnoju se s ptičko v tepki daje, ptočic pa toliko, kot rožic v oknih, toliko, kot divjih češenj. Divje češnje so boljše od pravih, še boljše so pa obojne, najboljše je pa - mamica v češnjevi rogovili. »Sem dcklica mlada, vesela .. V Fodkumu, pod bahaško cerkvijo, pod kodravo lipo, pod zidanim pa-rasolom - dva. vsa iz očetne skrinje, podobica našega naroda, ah, nase deželice nedeljska podobica. Kadar stopita le stopinjico po svežem pesku, dih zastane od šuma njenih kril, srce od blešča njegovih škornjev. Pa kadar se poci on po jirhasti zadnjici in zajucka, da sc krivci na zatilju zdrznejo, a pod naboiki bele peče se lice praznično razcveti... Praznik je pod parasolom, pod lipo, pod cerkvijo. Za praznike pa imamo poslS "n nt m kmetih! Oštir bo še svojo župco prodal, š a^čar bo vse spačke s Vi- postrgal, svež pesek bo staro vince goltal... Ni kaj reči, smo pobožmi pri nas na kmetih. Tri grme pred vasjo se Minka preobuje; ali se to poda, ali to lisci, ko vrtajo svcdrči tankih peta v to nevajeno žemljico s to nevajeno nozico!... n M reC smo pobožni pri nas na kmetih. Martin pa iz žepa kravato za vrat pa' koder lepo na scnce ... vse, vse zaradi pobožnosti. In bomo pobožno zapili, kar smo pobožno pridelali in ko bo padla noč, se bomo malo tepli in malo ljubili... tudi pobožno, pri nas na kmetih. ■679 Svež dan s košenin se gesti, dozoreva na polji, težak in tog, brez vetriča. J o poti skaklja ptička-pastirička in si pahlja z repkom. Usuli smo se po košenini kot Turcje. Na dnu, v suhem vonju podrtih trav stan z rokami na grabljah, z glavo v znak in odprtih ust: za brezami, za gozdom' srnjak klice! * ' Za bi ezami, za gozdom, spomini kličejo. Pred hišo stara lipo bere, a v hiši jc vse krvavo od češenj. Mlademu je kn do komolcev, dečadi do ušes. Mlada pa ima modre o« in modre preproste besede. Pripoveduje, kako se stari iz kota vtika, spotika, kako podtika ker se mu je zataknilo, pred leti žc. Stari bi od božje štime živel, a sin mu v nedeljo ne hodi k ma.ši, sin mu čez teden v tovarno hodi. Bog svinj ne redi, pravi mlada. In se pnpoveduje, ker jc zrelo in jo tišči, pa s kom bi sc človek pogovoril? A vas poznam, Pepijevi ste. Lahko bi razmnožil to zgodbo in bi jo sejal po naših kmetijah. O starem in mladem. Nad Ostrežem jc lebdel poldan. 2ito je rezgetalo od cvrčkov, a v hribu je še od borov puhtelo in senca je drgetala. Zgoraj je tiktakalo v senceh oči pa vroče, zapaljene, a vsenaokrog, do globač, do oblakov, sama lepota, sam čudež sama Slovenija. V nedeljo opoldan. Pobegnilo si mi, pero. Rdeči rododendron janez bizjak Ne vem kolikokrat na dan mi misli uidejo v gore. Kot da bi zimski metež trosil snežinke sem ter tja, mi pred oči priplavajo doživetja s sten in z vrhov Nad vsemi spomini pa zablesti lik prijatelja Franceta. Ta me je prvič peljal v nase čudovito gorsko kraljestvo. Postala sva nerazdružna prijatelja Gore so naju potegnile s tisto nesluteno silo in kadar sva le utegnila, sva pohitela v njihovo kraljestvo. Začel sem pri Triglavu. Bil sem šele boječ začetnik in France me jc kot izkušen gornik varno pripeljal na cilj. Zame jc bilo to nepozabno doživetje Bilo je moje pivo srečanje z gorami. In kakor bi se utrgal plaz, nisem zdržal ob prostem času doma. S Francctoni sva zahajala v gore in se vračala polna nova h doživetij. Kmalu me je France začel voditi tudi v najlepšo in najplcmenitejšo zvrst planinstva — v alpinizem, l-rvi uspeh sem z njim slavil v triglavski steni Rada sva hodila zlasti v skrite in nepoznane kotičke, kamor človek malokdaj zastavi svoj korak. Mnogo sva obiskovala Savinjske Alpe, ker so nama bile bližje Ker sva bila pripadnika tistega stanu, ki se mu že na zunaj pozna da vlada v žepih praznina, sva se vozila kar s kolesi. Največkrat do Logarske doline kjer sva prenočila na senu pri Plesniku ali na Klemenškovi planini, naslednje jutro pa sva odhajala v čudovita kraljestva Savinjskih Alp. V stenah Ojstrice Planjave, Rink in drugod danes rjavijo najini klini v spomin, da sta tod nekoč hodila dva, ki sta v gorah doživljala najlepše trenutke v življenju ■680 Morda še bolj kot poleti pa sva gore vzljubila pozimi. Tedaj ao se nama zdele še lepše in veličastnejše. Uživala sva, kadar sva se v snegu in ledu, sredi viharjev in plazov borila za vsak korak in si utirala pot kvišku. Prvi zimski uspeh sva zopet doživela v triglavski steni. Čeprav je bila to le slovenska smer, sva vseeno čutila zmagoslavje in srečo. Razžarjenih oči in gorečih obrazov sva pod ledenikom zvijala nylonsko vrv. Težko je popisati tisto notranjo srečo, ki sva jo takrat čutila v sebi. Obogatena z novim doživetjem sva počasi gazila globoki sneg proti Kredarici. Nepozabno je bilo pozimi na Skuti. Naslonjena na cepine sva nemo strmela in občudovala pravljični svet okrog naju. Bleščalo se nama je od lesketajočih snežnih kristalov. Sonce je oblivalo s škrlatnimi žarki belo pokrajino. Nesmrtna silhueta Julijcev je drhtela v oranžnem ogrinjalu. To je bil pogled, ki se nama je vtisnil v spomin za vedno. Pozabila sva na vse neprijetne trenutke, skozi katere sva se prebijala na vrh; ostalo je kot vedno samo tisto, kar je bilo lepo. Francetove modre sanjave oči so bile venomer nekam zagledane. Razžarjen cd uspehov je vsakokrat tiho strmel nekam daleč v neslutene daljave ... Mnogo vrhov nama je bilo naklonjenih pozimi. Ob teh uspehih sva doživljala najlepše in nepozabne trenutke. Od vseh gora je nama najbolj prirasel k srcu Jalovec, julijski lev, najlepši med najlepšimi. Prvič sva ga obiskala v družbi s trentarskim lovcem. Nekje pod Travnikom smo prišli skupaj. Ni se mu bilo treba predstavljati. Spoznala sva ga po njegovih orlovskih očeh. Sredi poraščenega obraza, v katerega so gore izklesale svoje loge poteze, je ležalo dvoje rjavih in nemirnih, skoraj divjih oči, ki so neprestano pobliskovale sem ter tja. Prave trentarske oči. Najbrž je bil lovski čuvaj, ker je nameraval obhoditi področje okoli Jalovca. Mnogo sva izvedela iz njegovega pripovedovanja. Z nepopisno ljubeznijo je pripovedoval o svoji dragi Trenti, revni, a neizčrpno bogati z naravnimi lepotami. Oči so se mu zaiskrile, če je pogledal v globino, kjer jc ležala ta pravljična dolina, sredi katere se je lesketala biserna Soča. Z velikim spoštovanjem jc govoril o kralju Julijskih Alp, nedosegljivem poetu dr. Juliju Kugyju. Spominjal se ga je iz mladosti, ko je prihajal v Trento in prinašal delček zunanjega sveta v to odmaknjeno dolino. Največ sva zvedela od njega o gori njegovih rojakov, slavnih vodnikov in lovcev, o Jalovcu. Vedel je za vsako »bližnjico« na vrh in nama kazal mesta, kjer se največkrat zadržujejo gamsi. Kmalu smo tudi mi stali na tem levu, ki se mogočno ozira po svojih sosedih. Morda sc nama je Jalovec najbolj priljubil tudi zato. ker sva prvič stala na njem v družbi s Trentarjem. Od njega sva izvedela toliko imen gora in dolin, da bi jih ne našla v nobenem priročniku. Nad ozebnikom smo se poslovili. On je počasi izginil po rebrih v svojo ljubljeno Trento., midva pa sva se zapodila v Tamar. Tako je bilo najino pivo srečanje z Jalovcem. Drugič sva bila v gosleh v njegovih stenah po Hornovi smeri. Pod oknom se je nekaj zataknilo in s krvavimi koleni in dlanmi sva morala nadaljevali na vrh. Marsikdo bi se v takšnih okoliščinah vrnil. Toda s tvojo jekleno voljo, Francc, sva si kljub skelečim ranam priborila zmago. Umikov ali porazov ti nisi poznal. Prej bi tvegal vse drugo kot pa umik. Vendar se zaradi uspehov nisi nikdar prevzel. Nikdar nisi podcenjeval slabšega. Največji užitek ti je bil premagovanje nevarnosti. Mnogo lega sem se navzel od tebe, a dosegel te seveda nisem nikdar. Vedno si mi bil vzor, po katerem sem se ravnal. Mnogokrat sva še obiskala Jalovec; poleti in pozimi. Vedno nama je še bolj prirasel k srcu. Toda ta sreča ni trajala dolgo. Zgodilo se je tisto, kar 6(11 še danes ne morem verjeti in razumeti. Odšel si na Jalovec sam, brez mene, ker me je vezala šolska dolžnost. Po dolinah je drhtela prebujajoča se pomlad. Vse je kipelo, se ogrinjalo s cvetjem in se veselilo toplega sonca. Po gorah pa so tulili viharji in bobneli snežni plazovi. Gore so postale nevarne in divje, ker so se hotele iznebiti težke zimske odeje. V takem času si se v težkih bojih boril proti vrhu najinega ljubljenca. Zabil si zadnji klin, zmaga se ti je že smejala naproti, ko si moral kloniti pred zahrbtno lavino. Poslednjič se hrepeneče ozrl na zeleno in cvetočo Planico. Hrepeneč po življenju si poslednjič videl, kako je pomlad resnično lepa, kako so trte čudovito zelene. Poln mladosti in življenja si sredi velikih načrtov omahnil v globino. Tvoja mlada kri je oškropila snežno belino, kot da bi sredi rastel rdeči rododendron. Prihiteli smo pote z rahlim upanjem, da si ostal živ. A tvoj bledi obraz je negibno ležal v snegu. Kaj se je tedaj dogajalo v meni, nc vem. Moje misli so se preselile v preteklost in se radovale v trenutkih, ki sva jih preživela skupaj sredi zelenih livad, v temnih stenah, ob soncu in dežju, poleti in ob obupnih sunkih besnečih zimskih viharjev. Vsi so bili tako čudovito lepi, a naenkrat tako oddaljeni in nedosegljivi. Sedaj počivaš sredi svojih ljubljenih gora. Na tvojem grobu raste rdeči rododendron, tvoja najljubša cvetlica. S teh ostrih grebenov in hladnih sten, kjer je kdaj drsela najina vrv, ti bo veter pozimi nanosil v spomin belih snežink in jih natrosil na tvoj grob. Zdaj nc boš nikdar več uganjal šal v veseli družbi po kočah in bivakih. Zaman te bom pričakoval, da bi prišel pome, da bi spet odhitela v gore. Tvoj duh me bo spremljal povsod in me vodil čez stene do novih zmag. Nekoč mi boš prišel nepričakovano nasproti, mi ponudil roko in takrat se ne bova več ločila ... (Napisano v spomin na pokojnega prijatelja in tovariša, nepozabnega Franceta M.) NAROČNIKOM PLANINSKEGA VESTNIKA! Naročniki in bralci Planinskega Vestnika gutuvo že veste, da se je skupščina Planinske zveze Slovenije konec maja 1961 žal morala odločiti, da poviša naročnino za svoje glasilo. Tiskarski in materialni stroški so posebno v 1. 1961 tako narasli, da pri stari naročnini ne moremo več ostati. Nova naročnina, din 900 za 12 številk glasila, ki že od 1. 1953 dosega letnih 600—700 strani, še ni visoka, verjetno pa ho nekatere dosedanje naročnike spravila v nejevoljo. Prosimo vse, ki so nam bili leta in leta zvesti naročniki in bralci, da skušajo razumeti ta naš ukrep in da nam še nadalje stoje ob strani. Naj navedemo za presojo stroškov to, da smo 1. 1961 izboljšali papir za ovitek in za tekst in da spel izdajamo priloge štirikrat na leto. Ze samo slike na ovitku z boljšim papirjem predstavljajo za Planinsko založbo zajeten izidatek. Uredništvo in uredniški odbor pa bosta skrbela, da ho Planinski vestnik po vsebini šc bolj pester, informativen in tehten. Za inozemstvo znaša naročnina 1600 din (podražila se je poštnina in tni ovitek). r j 682 Življenjski profili mladinskih odsekov TONČEK STROJIN Ce se je misel o glasilu MK rodila iz resničnih potreb, je bdo prav gotovo planirano želji da se na enem prostoru strne vsa življenjska problematika osnovnTh enot M adinske komisije - mladinskih odsekov Vendar moramj> pn-znnti da tudi če do zdaj v planinskem spisju nismo pričenjali odprte debate o plan hiskiid polog i j i mladih nealpinistov in duhu novega časa tošene pomen, da se ni našel nikda ki bi vedo usmerjal na mlinsko kolo. Mladinska komisija je postala dovolj vitalen faktor v planinskem dogajanju našega časa. Kot svoj osnovni vzgojni koncept dela smo preko tc komisije pripra^ tekmovanje MO pod geslom -»Gore in mladina«, vseb.no pa razdehh na tri glLna Sxič a(I organizacija članstva, II. planinska terenska dela. III. vzgoja mladincev organizacijskem pogledu smo «iosegli :že lepe us P^^gjJ smo se v svoje vrste vključiti čim več delavske m moramo da živimo v času, ko tudi druge organizacije kar tekmu ejo, katera bo pridobila čim več mladine in imajo za svojo dejavnost na ^lago*™ -večja finančna sredstva. Zato je naš uspeh glede tol.kega števila planmske mladine tem večji. Kakor hitro pa mladino že imamo včlanjeno, moramo takoj ugotoviti da jo moramo nehote ločiti na neorganizirano in orgamzirano to je So ki e že član M O ali pa ima kakršnokoli aktivnejšo zvezo s PD. Trdim, dTisorazmerie med organizirano in neorganizirano planinsko mladino danes še v vf^ikem nesorazmerju in bo prav temu treba posvetiti našo veUko skr^ Vzgojne in propagandne prijeme bo treba izboljšat,, da pntegnemo sc t.s o mlfd no ki smo jo v gornjih stavkih imenovali -neorganizirano«. Morda je bilna^vpliv nan jo kdaj pa kdaj šc prešibak ali celo premalo vabljiv Morebiti vrata re?nismo dovolj odprli ali pa smo se od časa do časa morda. zaprli v izolacioniran krog gospodarsko bolj upravičenih problemov m vpiasan e mla-dte ™o Savili k dnevnega reda, dasi je vprašanje podrasta tečajnega n unena v leherni človeški združbi. Resnica pa je. da je delo v številčno močne i* PD kjer gre število mladine v stotine., večkrat otežkočeno, dane rečemo S onemogočSio zaradi pomanjkanja vodilnega kadra in pretesmh prostorov za družabno in planinsko zbirališče mladine. Prav tu pri »stanovanjskem pro-blmu« plSiis4 društev marsikje trči delavnost od^rnikov m ^adme same na nerazumevanje za naloge, namen in uspehe planinske organizacije pn ostalih pristojnih faktorjih. Skoraj vse športne organizacije danes lahko nudijo večje ugodnosü svojim članom Stopati vštric s takimi lokalnimi društvi in organizacijami je pod takimi pogoji za marsikatero PD težko. ^ .... Razmeroma največ uspehov smo dosegli pri planinskih terenskih delih. Sodimo da so tu problemi "znani in diskusijo prepuščajmo lokalnim posvetom. Vzüoia mladine pa je tisto, kar terja veliko finančnih sredstev m požrl v ^P ^ednika pričela baviü zaslugi celjskega samostojnega AO v tudi z alpinizmom. To bi lahko prrve^> do in Velenjc. Tu je okviru obeh društev Šaleške doline agünega t J ob slolinah mladina, tu čaka na rešitev mladmsko^ek, faltax ^ ^^ mladih zaživel lahko podobno kot mla^mk, «jjto ^ pD vdeI1je. i. dr. Prav nič pa ni važno ah se bo tega_ lotilo seda J samemu sebi, Treba je nekaj storiti. Ml.dina pa to ob, tran, prep^ ^ ^^ ^ na milost in nemilost raznim äkodlpvnn änueljcm } imarno ob nJej to pod eno ali drugo -firmo«, ^^J^.^^ ^ako jih povesti v svet gora svojoskupno pot in smoter, kakovzgojtiteljud^kako^ po ^ ^ VRÜkim za nami... dvignil in usmeril korak proti - pripomorem k rcäi.v, U=ga vprasrn]». kot obiCaj„„, ko sva icSrar-r. » -—*— Penk se zadnjič ozrcva tja v ta kraj... V gorah Črne gore Bileča je za mano: dolga je bila ^i^SÄT se poslavlja od te puste J ^ÄÄ tekla skozi zname- tima železnica ob pobočjih ptaeNBib og > vilusi, od koder sis a ^rssfvci^r £ CÄÄÄ £ felo zavozili skozi polja proti Tit°& - niskoraj siedi — ^^tam^^^v^Slu^a^ronl^I^*^®^ kar nekam presrečnega počutit, m na tihem iskal, v katero smer nas bo- vodilat pot^ ,nil v Bilečo - Se bežen spomin na vse ono, kar je «^ podlimi trav- kamenito pokrajino z nizkim e M^pca. Tuhora: obla, kame- natimi pobočji Hadžibeg<>vegaibjd*^^^STnajbližje planine. Edini nita pobočja z višino okoli (00 doSOO ,vi dan priklenil nase, so jfiS: S^Ä BaÄ m Bijelaänice (1867 m) ST; poletje—ssr Ä"? 5 svojo značilno obliko _ veau k.as Din»™kim gorstvom kSLteLS,r.aji«ViMna °rJP"a mU dajp to P^vico, da se aleje med najvišje kiaškc predele, saj ga samo Troglav na Dinari (1913 m) presega In zato nt SirM ijudje'tu pod tcii]i vrh°vi-»■ -Äe s: s .. Proslavio nas naš kamen u eilom svitu « tPž,nNlk0liP1'eje niSei" ilnel prilike sP°™ati črnogorske gore in del gomiških hrepenenj podariti njim, zato sem sedaj s tem večjim veSjen ^ jema vse to, kar se mi je ponujalo. Veselje me je kmalu prevzeL k > "em Ja gledal prve ze ene bukove hoste in kar nekam nepoklicanega Tem se vSutil' obstoj, svobodo poln tovarištva in vsega onega, kar Črnogorci S cenHo c~ s Är^ tnLdc'kot sr - f-eko Li j eve Hijeke in Mataševa, Sj S^Z^e oS^SST S, Smrekarm Sm° °b Tari kmalu na ovinkih zagledl Kol^n (965 m). Svetlo zelene, ze skoraj malo jesensko pobarvane hoste temni smre kovi gozdovi in strme, krušljive stene vojaškega «plezalne*« Z ~ dalje proti severozapadu Sinjajevina s sijJm JauZSXto ÄS? Poznal sem vse to malo po opisu iz pisem gomiškega tovariša El a"z Celja ki je prav tako imel priložnost - po Bileei - videti te predele Poleg la 2 «m se spoznal s to pokrajino tudi v »Svatbi« pisatelja Mihaela LahJa® * P ^ ed Jtavene]ga ' ^ ^ ^ Nek* -ojstvenega je v tem, nekaj Med skalami September 1958 negaPSr^th ^Sf je P°n"dil° 3 ^kom lenega alpinislie-Anieiem t cd « K « tudi srečal z znancem iz naših gora t^ d ? 1 ai' Presf"nečen sem Počutil, ko sem po enem letu zoret vrgel vrv preko ramen in za pasom poslušal pozvanjanje kinov in ™k tcr tezo kladiva v žepu... Deset minut, pa smo bili v -plezalnem Z k e naŽ RZTk' np P° SVOji temveč po krušljh^t £ sEte SJ" f7'aVr.bnega Vtisa te gore »**» ramc napravile ali bolje skale. Kakšna razlika med našim apnencem lam v Ojstrici, Triglavu ali Rinkah' Zaman sem iskal podobnosti, ni jih bilo. s lnKan! le uspeh in na naš predlog se je tudi naš »play ground« spremenil. Pnceh smo hoditi v skale kamnoloma v uro oddaljeno vaJSta Oh It "äd,LipOVim- Tu sem sc s pristnimigorjanT^CmogoreT S!gate ™jkraiine n h6'" ^ ki * ^ te zgoZE ta !amo^h Sif n t* m misU od naših kmetov m samotnih kmetij. Pa tudi neka starosvetna kultura, ki počasneje kot pri nas v trdoživi borbi izgublja svoj() vsebino in se barva s tokom časa je drugačna 1 u se m prodrla elektrika in z njim radio v te višine, tu še niso modcnSrah £3TJ m ne mArj0 UŽili vsega tcga' ka'" so dosegli kmetje, ki dobro 2 S mih,Prii?S- Ali prav lako koL pri nas tudi tu občutiti upadanje kmS kega prebivalstva in je vprašanje obstoja hribovskih zaselkov prav taki pereče Stari odmirajo, mlado, ki bi jih moralo nadomestiti, zapušča dediščino in S ■688 ha j a v dolino, v mesto, v strnjena naselja in si tam utira svojo življenjsko pot. Ob vsem tem sem se spomnil Belih vod in vseh onih samotnih kmetij in zaskrbljenih očetov, ki jadikujcjo, kaj bo, ko jim mladi uhajajo v dolino .. Sto in stoletja stare domačije pa naj bi propadle in to zavoljo silnega razvoja doline, ki hote ah nehote pozablja na zaledje, kjer je bilo nekoč nedrje tega, za kar sedaj živimo. Ko sem se tako »poganjal« preko teh krušljivih odstavkov, sem si nekje na dnu srca zaželel našega belega, čeprav včasih krhkega apnenca! Znane in priljubljene stene Ojstrice, Rink, Triglava, Dedca in Vršičev so morale v pozabo, tu se jc bilo treba še bolj zbrati, kadar sem moral v krušljivem in kcč-Ijivem svetu izvleči navezo. Megleno morje je lezlo iz doline preti vrhovom. Sto (1959 m), Torino (2172 m), Babi Zub (2253 m), stene Gradi Sta (2214 m) so se nalahno prikrivale s pritajeno meglo, ki je rila preko njih iz doline Morače in naznanjala spremembo vremena. Namenjeni smo bili nekam pod stene, da najdemo primemo mesto, kjer bi se lahko prikazalo plezanje skozi kamine in podobno... Ali vsega tega ni bilo, našli smo malo odklano ploščo, ki je res tvorila nekak -»kamin« in se tam »pretegovali« na vse sile. Toda meni so vse bolj in bolj uhajali pogledi izpod Črnega vrha (1717 m) proti steni Stola (1959 m). Podoba našega Križevnika, strma gladka plošča, svojih 300 m višine, na pogled nepreplezljiva, na redko posejana s smrekami in borovci, tu je svet šeste stopnje — tudi na našem jugu!... Ni steza, ne markacij, le tu pa tam opaziš samotno ovco, ki zaide v to divjino, in nad steno zaletavanje kavrov. Ko sem se pogovarjal pozneje s člani PD Kolašin, sem imel priliko spoznati, da jih ti predeli skoraj nič ne vežejo nase. Kot nekak zaključek vsemu tečaju jc sledila tura preko Bjelasice—Katun* Vranjak—Planinski dom -Biogradsko jezero in nazaj v Kolašin. Skozi Mušovičo Rijeko in lepe jelove gozdove smo kmalu prišli na Katun Vranjak (1787 m) in od tam. malo više, do Planinskega doma pod Troglavom (2075 m)... Po počitku ob koči smo imeli dovolj priložnosti, da smo se ob krasnem razgledu predali lepoti: Komovi in obmejne albanske gore — predgorje Prokletij so bile kot na dlani, na zapadu gore nad Gornjo Moračo s svojim najvišjim vrhom Kapo Moračko (2227 m) in cirostrati so dajali okolici svojstveno sliko. Po dobršnem odmora smo krenili naprej preko »sedelca« v dolino Bio-gradskega jezera... Katun Rupe je bil kmalu za nami in že smo krenili »čez drn in stm« skozi razkošen smrekov in jelov gozd. Stezice ni bilo nikjer, vodila nas je samo razdrapana grapa Biogradske Rijekc, ki je na mestih kar lepo odsekana in strma. Izogibali smo se najnevarnejših mest in ob »pragozdu« sem skoraj pozabil, da nisem pri nas v Sloveniji. Pravi gorski gozd, ki sem ga bil vajen samo pri na3. Pa je vendarle svet lep tudi tu, še bolj divji in prvobiten. Tako smo končno prijadrali do krasnega jezerca sredi planinskih pobočij, obdanih s smrekovimi gozdovi. Kdino, kar sem izredno pogrešal v teh gorah, je bilo to, da ni macesnov, ki dajejo našim goram nekaj povsem pristnega, hribovskega, brez česar si sploh ne morem več zamišljati planin... Bistra voda Biogradskega jezera (1094 m) in temno-zeleni gozdovi so svojstveno doživetje, zdelo se mi je, kot da sem doma, samo kraja nisem našel ... Hitro smo zdrveli v dolino Tare in že smo se vračali ob njenem toku navzgor proti Kolašinu. V večernem soncu se mi na ovinku zasveti izpod strme obale rob Sinjajevine... Spomnim se jutra, ko smo skozi meglo ob Mušoviči Rijeki šli na Bjelasico. Tara šumi v Bakoviči klisuri, šum deroče vode me moli, ~ * Katuni so planšarije, pastirski stanovi. ■689 ker sem bil pač vajen tišine na Bjelasici ali tam ob Biogradskem jezeru, ki počasi postaja izletniška točka. Na novo speljana avtomobilska cesta in hotel v gradnji bosta približala ljudem to lepoto. Se eno zanimivost smo doživeli: Spuščanje in reševanje z Gramminger-jevim sedežem in Marinerjevimi novsili. Jekleno vrv so prinesli inštruktorji iz Bohinjske Bele s seboj, ostalo so pa nabavili iz Titograda. To je bila prva tovrstna vaja v Črni gori. Edinstveni dogodek za Kolašin in temu primerno tudi gledalcev ni manjkalo. Sedaj je vsa oprema ostala v Kolašinu kot last kola-sinske občine. Z Andrejem sva tisti popoldan pošteno »nadrsala«, saj sva spustila preko stene nič manj kot sedem navez: on pri bobnu, jaz pri škatli -tako sva upravljala svoje delo, vse do trde teme... Bjelasica v prvem snegu Zopet sem imel priložnost srečati se z Bjelasico. Trije dnevi, ki sem jih prebil v njenem objemu v megli in vetru, med soncem in snegom, mi bodo ostali kot lep spomin na te gore... Katun Vranjak je naše bivališče - v samotnih, zapuščenih stanovih smo se naselili in preživljali divjino planinskega sveta Bjelasicc. Rahlo je rosilo iz megle, ko smo namenili svoje korake v dolino Jelovice in nato po grebenih Belila (2059 m), malo izpod Zekove Glave (2116 m) in Troglava (2075 m) nazaj na planino Vranjak ... Vzpenjamo se po travnatem in kamenitem pobočju iznad Jelovice proti vrhu Belila, ko se iz razccfranih megla prično kazati osamljeni skalnati vrhovi Komov, Prokletij, Cakora in ostalih... Tam nad nami šc nekaj streljajev je vrh Belila, po njem meketajo ovce in samotna čobanica - pastirica se plaho ozira za nami. Tam je Cakor - v višini naše Korošice se vzpenja visoka cesta preko grebena, ki veže Peč s Titogradom, znana po svoji lepoti in divjini, nevarnosti in predvsem po drznih črnogorskih šoferjih, ki hladnokrvno -krmarijo- nad prepadi ... Tu bliže med Komovi in Liso (1877 m) je prelaz Trcšnjevik, ki veže kraje ob Limu s temi tu ob Tari. Vasojcvički (2460 m) in Kučki (2484 m) Kom, to sta glavna vrhova te pokrajine, ki s svojo belino apnenca dajeta iznad temnih smrekovih gozdov svojevrsten čar. Te velike planjave z mehko gorsko travo so že dosegale 2000 m. Na robu stene, na grebenu med Belilom in Zekino Glavo smo zagledali drugo stran te pokrajine, pravo nasprotje južnim, blagim travnatim strminam. Tu so strme stene, pod njimi viharniki in prav na dnu v višini 1800 m Pešič jezero, ki s svojo smaragdno-zeleno barvo daje okolici iznad sebe — Črni glavi (2137 m) - videz prave gorske pokrajine. Tam jc najvišji vrh Bjelasicc, širna prostrana travnata pobočja in planjave, kjer so idealni pogoji za visokogorsko smučanje. Se pot proti Troglavu (2075 m) nas jc nekoliko zamudila in zdrseli smo navzdol proti planinski koči in v naša domovišča - katunc. Tu izpod Troglava se vedno prirejajo smučarska prvenstva Cmc gore v alpskih disciplinah. Tu je naš smučarski učitelj Miha Prihoda vodil svoj smučarski tečaj ... Ko sem nekoliko pozneje gledal zimske posnetke s tega sveta — sem si ga na dnu srca iskreno zaželel: saj v pršiču zdrsiš v lepih zavojih, kamor ti srce poželi, nobene ovire nikjer, sam sneg in sonce; edino pogled na nazobčane Komove,' njegove grebene in ostre vrhove, pogled na gore nad Moračo, preko Sinjajevine do daljnjega Durmitorja ti ostane skrita, neizpolnjena želja. ■690 Razmišljanje ob desetletju ... Veter zavija okoli voglov in buta slabo zabite oknice, v peči prasketa grčeva bukovina. ko razmišljam o dneh pred desetimi leti. Pravkar sem se vrnil z obhoda, ves sem Se premražen, zunaj brije mrzli veter in zanaša samotne snežinke skozi ostri planinski zrak; luna slabo sveti, tanka koprena meglic jo zakriva in riše mavričaste kolobarje, silhuete Sinjajevine se nalahno odražajo od temnega neba, ko se mi v spomin prikradejo že davno pozabljeni - prvi dnevi, posvečeni visokim goram ... Tam daleč na severa je Slovenija - nekje doma - so zaprašeni listi - prve vrstice zapisane z okorno roko, a vendar s skrito željo. Pivi gorniški korak,, ki jih prav v teh dneh proslavljam kot desetletnico onih začetkov - prvih alpinističnih posegov v gore - so mi bili velika uvertura v mogočno simfonijo gora Po lažjih planinskih turah na Paski Kozjak, Golte, Plešivec (Uršljo goro) sem zašel v alpinistični odsek Celje na pobudo tedanjega mojega prijatelja in gorniškega tovariša Stanka Klančnika. Sošolec - miren in značajen fant - za tri leta starejši, mi je bil vodnik v gorah. V njem sem gledal svojega vzornika, vanj sem imel zaupanje. To je kmalu izplahnelo, ko sem jel s svojimi očmi gledati razvoj naše alpinistike, ko sem se izkopal iz sanjarjenja in prešel na pota realnih pogledov, ko mi je stvarnost kazala svoj lepi in grdi obraz... V tem času smo imeli na I. gimnaziji v Celju svoj alpinistični pododsek, izdajali smo svoj stenski časopis »Mladi alpinist-. Tam sem se spoznal z Vladkom Fajgljem, ki je edini krepko posegel v problematiko našega alpinizma v Celju in pozneje tudi v problematiko vsega slovenskega alpinizma, ali je žal na začetni poti omahnil... Ti prvi stiki 7. gorami - prisrčen stik z zimsko naravo visokih gora - vse to mi daje polno vere in upanja v srečo, ki je človeku tako potrebna ... Pohod v gore mi je postal prav tako potreben kot spanje. Gore me duhovno sproste; saj so mi nudile toliko presenečenj, velikih in malih, osrečevale so me in vse to mi je sčasoma postalo potreba. V gorah sem se učil spoštovali prirodo, ocenjevati samega sebe in tovariše, učil sem se, kako živeti in vrednotiti življenje, iskal sem smoter vsemu. Deset let - kratka doba, a zame pomembna, saj sem v njej doživel in spoznal marsikaj... Prvič sem čutil v sebi privrženost k goram, ko nas je prof. Hvastja na šoštanjski gimnaziji navduševal za planine, ko so se poedini tovariši odpravljali na Mozirsko kočo, meni pa to ni bilo dano. Leta 1947 sem se takoj po prihodu na celjsko gimnazijo vpisal v PD Celje. Želja in hrepenenje po daljavi - po neznanem je našlo svoje šele poleti leta 1948, a končno obliko organiziranega začetka s pohodom v kraljestvo Ojstrice ... Bilo je v začetku decembra leta 1948, ko sem zašel na sestanek AO Celje - s plahim in mirnim obrazom sem tedaj ponosno povedal svoje ime. Majhen in droben fantek sem zašel med širokopleče in močne gornike, ki so me takoj lovariško sprejeli medse. Nekam nebogljenega sem se počutil, ko se je govorilo o opremi. Komaj pridem, pa že dobivam! Ali za tiste razmere je bilo to ob.cajna stvar. Celo dalje jc šlo: ko so ljudje dobili opremo, so zapustili AO. Jaz sem takrat dobil usnje za čevlje in vetrovko - s tem se je moja hribovska garderoba širila... Poleg tega se je na tem sestanku govorilo o izletu na Korošico v zvezi s post a vi j en jem zimskih markacij preko Vodol! Vožnja da je brezplačna... ■891 In tako sem, poleg ostalih, v soboto popoldan čakal na planinski avtobus imenovan -leteči kozolec«. Tako mi je bila odprta pot v gore, ki sem jih s tolikim hrepenenjem gledal vsakega jasnega dne z gimnazijskega dvorišča. Bil je meglen dan, ko je avto vozil skozi G. Savinjsko dolino proti Lučam šele na poti proti Planici, mimo Kladnika, nas je zapustila megla. Svetle -redke zvezde so migljale na nebu, veter je zavijal preko Planice, ko smo se po večerji zarili v mehko planinsko seno. Zaspal sem bolje kot doma - prva tura v gore, občutek nebogljenosti, hoja po temni noči skozi hoste nad Kladjem me je zinučila, na drugi strani pa napeto pričakovanje, kaj vse mi bo odkril naslednji dan ... Zvezde so žarele, ko smo med podrtimi stebli iskali poti proti Vodolam. Bili smo že visoko gori nad Planico, ko sc je pričelo daniti... Vodolc... - Kraj kot iz pravljice - vrata k daljnji Korošici, vse to nie je navdajalo z izrednimi občutki... Zagazili smo v sneg dolinice in se preko nje podali vkreber proti Inkretu med borovci in viharniki. Od takrat pa do danes je Inkret terjal tri žrtve: Nedaleč od kažipota so izgubili življenje trije mladi ljudje... Ko sem prvič hodil tod preko, si nisem mislil, da me bo ta svet tako priklenil nase. Tu smo počasneje napredovali pod težo markacij in zadrževalo nas je postavljanje samo: zimske markacije, tako prepotrebna znamenja med Vodo-lami in Korošico; preko Cmerikovca smo prišli na Pasje trate in preko Prečke na Sedelce. Od tu smo že zagledali prostrano Korošico, nad njo je kipela v nebo piramida Ojstrice. Korošica — bajta v samotni dolinici, nad njo Dedec in tam spodaj Petkove njive, tam v ršiči in dalje okno v svet Kamniške Bistrice... Takrat sem prvič videl gore, ki jih obdajajo skalne strmali in so njih stene sestavni del njih samih. Preje sem poznal samo planine, gozdove in travnike, položna pobočja, sedaj pa naenkrat navpičnost sten Dedca in Vršičev. Niti najmanj nisem slutil, da se mi bo kdaj koli v življenju ponudila priložnost da bi spoznal vse, kar skriva Dedec v svojih navpičnih skladih, kar skrivajo njegove smeri, ki zahtevajo moč in tehniko. Nisem slutil, da se mi bo kdaj odprl svet severne plati Ojstrice... Toda čas nas je podil in tako smo se napotili nazaj pod Dleskovcem in Robovi nad Vodolami v Lučc ... Vdal sem se goram, se navezal nanje za vse življenje in ni je sile, ki bi me odvrnila od njih. ■692 Nekaj problemov mladinske komisije tomaž banovec Mladinska komisija je bila ustanovljena z namenom, pomagati glavnemu oziroma upravnemu odboru PZS pri delu z mladino in pri koordiniranju njene dejavnosti. Med drugim so njene naloge tudi: pomoč pri ustanavljanju mladinskih odsekov, skrb za kadre, kolikor osnovne organizacije niso dovolj močne, koordinacija med posameznimi odseki ter s sorodnimi in političnimi organizacijami ter vsklajevanje mnenj na terenu z napotki skupščine PZS. CK LMS, kongresi za telesno vzgojo, posveti načelnikov MO itd. Predvsem nam mora biti jasno, da MK v sedanji stopnji decentralizacije in razvoja družbenih sil ne more in ne sme hiti neko togo vzvišeno lelo, ki bi z direktivami urejalo delo na terenu ali v osnovnih organizacijah. Iz pojmovanj o superiomosti komisije in o njeni pristojnosti za vsako še tako majhno stvar sledi tudi negodovanje in kritika, če pri kaki stvari ni bila udeležena ali če kaka akcija ni dosegla zaželenega uspeha. Pri točnem prikazu vplivov, ki najbolj učinkujejo na delo mladinske komisije, ne moremo mimo njenega sestava. O ključu za izbiro članstva si še sedaj nismo na jasnem. Na mnogih posvetih, seminarjih in sestankih se je izkristaliziralo mnenje, da naj bo članstvo mladinske komisije izvoljeno po teritorialni pripadnosti. S tem bi sicer dosegli idealno stanje, ki pa bi imelo tudi precej senčnih strani. Razširitev komisije bi namreč zahtevala šc večjo finančno obremenitev za že itak vedno ogrožerti proračun. Poleg tega bi po dosedanjih izkušnjah tako telo izgubilo svoj delovni namen ter se spremenilo v majhen parlament, ki bi s težo osebnih ter lokalnih mnenj delo zelo zaviral. V novejšem času razen tega zelo hitro naraščajo praktična dela, kot so: orientacijski pohodi, seminarji, razne proslave, parade itd. To konkretno delo pa bi potrebovalo še nadaljnjo razširitev članstva iz Ljubljane ali vsaj bližnje okolice. Želja po demokraciji bi bila s tem resno omajana. Razen tega že sama razdelitev članstva po lokalni pripadnosti nosi v sebi kal neenakopravnosti. Primer: dejavnost mladinskih odsekov Dolenjske je sicer iz objektivnih razlogov precej manjša kot delo koroških mladinskih odsekov, a bi imeli oboji po enega enakopravnega predstavnika. Ostane nam torej ocenitev po delu, vendar če pomislimo samo • na težave pri ocenjevanju vsakoletnega tekmovanja »Gore in mladina«, se moramo tudi temu odreči. K sestavu mladinske komisije bi morali pripisati tudi zanimivo novost, katere inieiator je koordinacijski odbor mladinskih odsekov PD Mežiške in Dravske doline. Vpeljali so namreč delegatski sistem, po katerem se člani koordinacijskega odbora menjajo na sejah mladinske komisije. Vendar o tej novosti še ne moremo trditi, da je uspešna ali ne, ker jc od tedaj preteklo še premalo časa. Tudi stiki s terenom, posameznimi mladinskimi odseki ter koordinacijskimi odbori so za delo MK zelo važni. O obliki teh stikov smo tudi že precej govorili. Kot najbolj dovršena oblika so sc do sedaj izkazali posveti, ki so bili v novejšem času združeni tudi s seminarji. Na zadnjem takem posvetu na Šmohorju aprila letos so se poleg ugodnega odmeva pri udeležencih pokazale tudi nekatere napake. Večina udeležencev je bila na debato slabo pripravljena, čeprav so poročilo MK pravočasno sprejeli. Iz tega so zato v začetku naslajala nekatera nesoglasja, ki so se kasneje zgladila, tako da jc posvet le dosegel svoj namen. ■693 Nujno je, da v bodoče udeleženci takih ali podobnih tečajev, seminarjev ah posvetov žc nekoliko preje začnejo razpravo v svojih odsekih, da bi na razpravi vsaj načelno zagovarjali svoje mnenje. Druga oblika stikov jc obisk mladinskega odseka v času občnega zbora oziroma kake interne prireditve. Slabo obveščanje ter nekoordiniranost pa tej obliki sodelovanja povzročajo večkrat velike težave. Poleg tega pa še zdaleč niso osvojena pravila, kdaj in v katerem primeru naj predstavnik mladinske komisije prireditev obišče in kdaj ne. Z izboljšanjem teh in še nekaterih drugih objektivnih težav, kot so: zadržanost članov mladinske komisije, pomanjkanje denarnih sredstev itd., bi lahko to obliko sodelovanja zelo razvili. Razen teh stikov bi omenili lahko tudi srečanja na posameznih cent rahlih akcijah, ki so, čeprav skoraj vedno nepripravljena, večkrat izredno zanimiva in koristna. Ko omenjamo sodelovanje med mladinsko komisijo in mladinskimi odseki, nikakor ne moremo mimo dejstva, da imamo zelo slabe stike z ostalimi organizacijami. S sorodnimi organizacijami se sestajamo oziroma najdemo skupen jezik samo v času pred velikimi skupnimi akcijami. Ravno zaradi nestalnosti teh stikov utrpi naše delo večkrat večjo škodo in nepotrebno trošenje moči. Razlike v načinih delovanja naše in nam sorodnih organizacij pogosto vodijo v nepotrebno tekmovanje. Primerjanje moči, dokler služi pravemu namenu, je brez dvoma koristno in celo potrebno, a da pri tem tekmovanju ne bi postalo samo sebi namen, bi bilo potrebno koordinirati delovanje vseh teh organizacij in to predvsem na zaključenih terenih in v komunah. V novejšem času je prišlo sicer večkrat do koristnega sodelovanja z ZTS ter s Počitniško zvezo, vendar s tem nikakor ne smemo biti zadovoljni. Tudi sodelovanju s temi nam najbolj sorodnimi organizacijami manjka stalnosti, čeprav se to stanje v zadnjem času vidno popravlja. Poleg stikov in koordinacije je bila poudarjena tudi skrb MK za izobrazbo kadrov. Pomanjkanje sposobnih mladih planinskih voditeljev je bilo posebno v času ustanavljanja mladinskih odsekov zelo pereče. Vseskozi je veljala zahteva, da naj mladinec, ki bo vodil odsek ali izlete, obiskuje pred tem kakšen tečaj ah seminar, kjer bi pridobil nekaj osnov za delo v mladinskem odseku. Poleg tega naj bi udeleženec po končanem tečaju prejel zraven diplome še viden znak. To naj bi mlademu človeku dajalo moralno vzpodbudo ter priznanje za uspešno delo v tečaju. Prvi seminarji v organizaciji MK so bili bolj odraz potrebe kot kvalitete. Namesto globokega in sistematičnega dela je večkrat nastopalo navdušenje in improvizacija. Z leti je kvaliteta seminarjev rasla. Poleg tega so posamezne teritorialne povezane skupine mladinskih odsekov organizirale v svoji režiji zelo kvalitetne tečaje in predavanja in tako na zelo preprost in predvsem ccnen način izobraževale članstvo in pridobivale mladinske vodnike. Tako je število mladinskih vodnikov v letošnjem letu naraslo na 200. Za to številko bi lahko trdili, da trenutno zadovoljuje potrebe mladinskih odsekov Slovenije. Seveda to še zdaleč nc more biti res. Ze sama razdelitev vodnikov po odsekih je večkrat bolj odraz razumevanja oziroma nerazumevanja upravnega odbora društva kot pa odraz dejanskih potreb. Druga pripomba na to številko pa je neaktivnost velikega števila mladinskih vodnikov. Za nedejavnost mladinskega vodnika je razen objektivnih činiteljev tudi precej subjektivnih. V seminarje so prihajali večkrat mladinci, ki za delo z mladino niso imeli potrebnih kvalifikacij. Namesto da bi planinska društva udeležbo na seminarju za vsakega posameznika temeljito pretehtali, sc je večkrat zgodilo, da so nanj prišli ljudje, ki so v tem času imeli čas in prišli bolj na počitnice kot na ■694 seminar. Se posebej hudo se je ta problem pokazal na zimskih tečajih. Zaradi precejšnjih zahtev, kot so: zimska oprema, smuči itd. udeleženci niso bili izbrani zaradi kvalitete dela v mladinskem odseku, ampak je bil bistven problem oprema. Tako se je zgodilo, da so žc itak bolje situirani mladinci uživali povrh tega še precejšnje materialne prednosti. O seminarjih smo že preje ugotovili, da je kvaliteta z vsakim letom bolj in bolj rasla. Vedno večja kvaliteta pa je zahtevala kvalitetnejše in večje število predavateljev. Tudi ostali, predvsem materialni stroški so hitro rasli. Vsako leto so bih prav ti seminarji in tečaji glavni vzrok, da je bil proračun vedno krepko prekoračen. Prav zaradi teh težav so se v novejšem času pojavila mnenja, da bi ob primerni pomeči lahko take seminarje organizirali posamezni mladinski odseki ali skupine odsekov. To prakso uvajajo z velikim uspehom že dalj časa koroški in štajerski mladinski odseki. Poleg precejšnjega prihranka denarnih sredstev skriva ta način še druge ugodnosti. Bistvena od njih je brez dvoma nevezanost na izpitne roke. To pri posamezniku popolnoma odpravlja časovno stisko ter s tem povečuje možnost globljega prodiranja v bistvo snovi. In ne nazadnje bi ta način omogočil tudi dvig kvalitete, za kar je brez dvoma še čas. Pri tem spet ne smemo mimo koroških mladih planincev, ki že uvajajo občasne dopolnilne seminarje in izpite za mladince, ki so sicer z uspehom opravili vodniški izpit, a čutijo potrebo po poglobljenem znanju iz nekaterih področij. Ena od največjih slabosti te metode je neenakost kriterijev na izpitih ter različen nivo na predavanjih. Vendar bi s predpisanimi učnimi programi in dobrimi stiki med posameznimi izpitnimi komisijami tudi to slabost hitro odpravili. Na koncu razglabljanja o kadrovski politiki MK moramo priznati, da je siccr predlagana nova metoda že dokaj dobro preizkušena in ocenjcna prav po zaslugi koroških in štajerskih mladinskih odsekov. Seveda igrajo pri uspehu ali neuspehu kakega novega prijema važno vlogo še ostali razlogi, od lokalnih pa do materialnih. Zato bi se o sestavi MK. njenih stikih s posameznimi MO ter o njeni kadrovski politiki, morali še temeljiteje pomeniti. Zato jc ta članek bolj namenjen nakazovanju problemov kot pa njihovi rešitvi. OBVESTILO VSEM NAROČNIKOM! Skupnost PIT podjetij LR S v Ljubljani nas je z okrožnico opozorila, da imajo pismonuše v mnogih primerih težave pri dostavi glasila naročnikom zaradi sprememb naselij, pošt, ulic ali trgov in spremenjenih hišnih številk. Ker bodo od 1. januarja 1902 dohodki pismnnng odvisni izključno od učinka, nas opozarjajo — mi pa vas, naročniki — da nam takoj sporočile vsako spremembo v naslovu. I.e tako boste naše glasilo v redu prejemali, v nasprotnem primeru pa jo bo skupnost PTT vračala naši upravi. Prosimo Vas, da to obvestilo upoštevate, kajli naše glasilo boste lahko v redu prejemali le, če boste sporočili točen naslov. Uprava ■695 Ob Lovšinovi knjigi janko b l a 2 e j Julijske in Kamniške Alpe so del slovenskega ozemlja in življenje in delo slovenskih gorjancev je kos splošne kulturne, politične, socialno in gospodai-ske zgodovine slovenskega naroda. Doba narodnega prebujenja v minulem stoletju je ena najbolj razgibanih dob naše preteklosti in nacionalno osvešcanje je v nekaj desetletjih doseglo zadnjo hribovsko vas; razgibalo je ljudi in jih je vzpodbodlo k dejavnosti, zaključek velike vojne nam je obetal nacionalno svobodo žc po nekaj desetletjih narodnega boja. Naše nacionalno prebujenje je danes še premalo raziskano. Bleščeč, a kratek prikaz tega vprašanja je podal pred vojno Sperans-Kardelj v »Razvoju slovenskega narodnega vprašanja«, na kulturnem področju ne moremo mimo dela dr. Ivana Prijatelja. Osrednji živec vse naše književnosti 19. stoletja in vsega leposlovja tja do Cankarja je prav nacionalni boj in občutek nacionalne ogroženosti. V spomin si prikličimo lc izjave Tavčarja, Levstika, Trdine, Aškcrca, tudi Cankarja itd., da imenujemo le nekaj imen. Tudi veličina Prešernovega opusa je pravzaprav v tem, da jc dokazal enakovrednost slovenščine drugim evropskim jezikom tudi v umetnosti, v bistvu nam jc torej pripomogel, da smo se znebili nacionalnega manjvrednostnega kompleksa. Danes pogrešam ekonomskih in socioloških raziskav o tej dobi. Preveč govorimo o germanskem gospodarskem pritisku, o mostu do Adrije in o raznih südmarkah, pozabljamo pa na orjaško gospodarsko silo, ki jo jc prebudilo nacionalno osveščen j c v majhnem, a nikakor ne vedno tudi siromašnem slovenskem narodu. Nemci so bitko za nacionalno posest naših gora izgubili v zelo kratkem času in če nc bi leto 1918 začrtalo naših meja, bi naslednja desetletja le odločala o veličini naše zmage. Prepričan sem, da bi prišlo do boja za narodnostno ogrožene severne in zahodne gorske predele naše domovine, in verujem, da bi množica preprostih slovenskih planincev in neukih ljudi pod gorami bolje rešila ta boj, kot ga je mogla naša buržoazija in naši politiki, ki jih je čas ujel nepripravljene. Nemogoče je vrednotiti to dobo samo z narodnostnega gledišča in nc upoštevati tudi socialnih premikov. Ne pozabimo na dr. Turno in na njegov politični razvoj ter na socialnc demokrate v Trstu. Po nekaj desetletjih nacionalnega boja stvari za nas Slovence nikakor niso povsod stale slabo in marsikje smo bili krepko v napadu. Klasična doba planinstva, čas, ko so veliki planinci pod vodstvom gorskega vodnika iskali prve pristope na vrhove in nato čez posamezne stene, pada pri nas v čas narodnega prebujenja. SPD je bilo ustanovljeno iz narodnostnih razlogov in ko so 1918 ti razlogi odpadli, je prišlo v našem planinstvu do idejne diferenciacije, ki je vodila do ustanovitve »Skale«. Nacionalni moment je še zelo močan pri Jugu, v spremenjeni obliki ga najdemo celo še pri najmlajših plezalcih po letu 1945. Naši gorjanci so stoletja pasli ovce po strminah in zalezovali gamse po skalah. Stoletja so bili odlični plezalci in mojstri ravnovesja. In vendar je bilo v času, ko je prišel Kugy v naše alpske doline in za njim Turna, marsikaj popolnoma drugače. V zraku je že vel dih planinske misli, narodno prebujenje pa je bilo gonilna sila, ki jc vzbujala tudi v preprostih gorjancih ustvarjalne sile in jih je navajala k dejanju. Kugy je bil le poslednji impulz za dejanje, nato pa prvorazreden publikator, propagator in opisovalec storjenega. Najvišja izpoved v gorah je alpsko dejanje. Skala ne pozna ne gospodov in ne hlapcev, pozna le močne in šibke. V steni so bili vodniki prav ■696 gotovo superiorni nad Kugyjem, čeprav so bili reveži, Kugy pa mož z denarnico. Ni težko, to trditev podpreti z vrsto dokazov. Na drugi strani bi bil pa Kugy prav tako lahko in še lagodneje ter hitreje zapravil svoj denar na primer v letoviščih in zabaviščih ali kjerkoli drugje, a tega ni storil, ker ga je srce vleklo v gore. Kugy je bil velik človek in velik duh, odličen organizator, umetnik in planinec z dušo in telesom. V mojih očeh ni niti za las manjši, ker je imel denar. Naših vodnikov, Tožbarja, Pavra in Mote prav nič ne povzdignemo, če skušamo narediti Kugyja manjšega. Enakovredni velikani so bili drug ob drugem, brumni Trentarji superiorni v skalah, Kugy pa v denarnici. Plačilo ture v dolini je samo še materialna formalnost.. Kugy je in ostane »■kralj Julijskih Alp«, toda slovenski vodniki so ga ustoličili in to brez škode za svoje dostojanstvo in veličino. Drug drugega so ustvarili in taka diferenciacija po položajih jc le razvojna nujnost. Bcrginc jc sam preplezal Triglavsko steno, brez gospoda. Ko je dozorel čas, je to storil iz notranje nuje. Božanska iskra ustvarjalnosti se je prebudila v mladem in takrat še povsem nepoznanem Andreju Komacu, ko je sam zmogel Skrlatico s severa, in je nato pripeljal tudi Kugyja na vrh. Ista iskra, ki je navdihnila Frana Levstika, da je izdelal Slovencem literarni program in nato Josipa Jurčiča, da ga je realiziral. Pri Prešernu se je ta iskra razgorela v božanski plamen, ko je povezal svojo ljubezen do Julije z ljubeznijo do zaničevane in od nikogar spoštovane domovine. Skupina mož, istega jezika in istega rodu je iz istih ali vsaj podobnih razlogov, čeprav bolj ali manj zavestno, storila dejanja, ki so s svojim učinkom dokončno formirala slovenski narod. Naši predniki so bili in danes smo ponosni nanje. Evgen Lovšin bi bil lahko napisal študijo o vodništvu, ki bi bila za vzor vsem, ki bi raziskovali dobo narodnega prebujenja pri naših gorjancih. Tega ni storil. Po Lovšinu je prvotna planinska misel. Njen nastanek in razvoj raziskuje v evropskem merilu, nato postavlja v evropski okvir razvoj planinstva tudi pri nas. Priznati moramo, da upošteva Lovšin tudi družbeni in politični razvoj pri Slovencih in prikazuje tudi nacionalni značaj planinstva in vodništva v tistem času pri nas. Vendar je oznaka dobe tako obrobna in skromna, da malo pove bralcu, ki mu te stvari niso znane že od prej. Po pni svetovni vojni je bilo vodništvo pri nas spodrezano prav pri koreninah. Nacionalni moment je z osvoboditvijo odpadel in samohodstvo je prevladalo v planinstvu. Značaj naših gora je tak, da zadoščajo za varno hojo nadelane in markirane poti in vodnik ni več potreben. Domači vodniki pod gorami so bili degradirani na raven nosačev, nadelovalcev gorskih poti ali pa so postali oskrbniki. Klasično vodništvo je umrlo, le svetla tradicija je še ostala. In to so skušali oživeti moderni plezalci. Gorski vodnik Uroš Župančič je kvalitetno popolnoma nekaj drugega, kot so bili na primer bohinjski vodniki. Lovšin bi bil laliko brez večje škode za celovitost dela svojo knjigo zaključil. Zadoščalo bi, če bi naštel vodnike med obema vojnama. Tudi seznami gorskih rcšcvalcev na koncu so odveč in celo jemljejo ceno tehtnemu delu. In vendar je naša planinska literatura pridobila, ker se Lovšin ni ravnal strogo po naslovu. Lovšin ni znanstvenik, ki bi ga mikala suha dejstva in nemara šc številke in statistike, temveč je oblikovalec, ki krepko stoji sredi našega planinskega dogajanja. Tudi kritičnost ni odlika Lovšinovcga dela. Včasih se nam zdi, da se boji odločati. V sporu navaja mnenje ene in druge strani in sploh ne razsodi, kdo ima prav. A kljub temu so «Gorski vodniki« veliko delo. Napisal ga je pisatelj, ki mu teče beseda široko kakor mogočna reka, ki se ne zmeni za otočke in plitvine v sredini, temveč poplavlja bregove na levi in na desni. Moško napisan stavek jc več vreden kot zgodovinska na- ■697 tančnost. Marsikateri stavek je šegav in kosmato zaokrožen, prav lak, kol ga je vzel Lovšin kmečkemu očancu iz ust. Če smo očitali I/ivšinu, da je bil pri ocenjevanju gradiva premalo kritičen, prav gotovo ne moremo reči, da bi bil pri zbiranju gradiva površen in premalo natančen. Zbrano gradivo nas s svojo številčnostjo preseneča in žc samo zaradi avtorjeve marljivosti bo knjiga ohranila svojo ceno, prav tako kot jo je avtorjevo prvo večje delo »V Triglavu in njegovi soseščini«. Lovšin je estet. Življenje jc zanj lepo in skladno. Tam, kjer bi odkril pro-nicljiv in hiperkritičen duh sama nasprotja in boj med njimi, najde Lovšin harmonijo in zato ne skopari s pohvalo. Tako napisana knjiga se bere prijetno, le ko pridemo do plezalcev našega časa, zaudarjajo pretirano številni okrasni pridevniki po nekaki familiarnosti. Vsega sveta hkrati pač ne moremo objeti. Lovšinov jezik je lep in slovnično brezhiben. Njegovo pisanje je optimistično, slog rahlo patetičen, a nikakor ne nesimpatičen, vseskozi privlačen in prijeten. Za zaključek se nam vsiljuje primerjava Lovšina z Režkom in s Kugyjem. Rcžek je nedavno napisal obsežno delo o Savinjskih Alpah. Lovšinova knjiga o Julijcih presega Režkovo po širini koncepta, po veliko manjši meri neke neprijetne osebne prizadetosti, po svojem optimizmu in at last not least tudi jezikovno. Primerjava s Kugyjem je bolj tvegana, saj velja Kugy za evropskega mojstra planinske besede. Med Kugyjem in Lovšinom so določene sličnosti. Obema je planinstvo vzvišena manifestacija zdrave življenjske sile in oba iščeta ter tudi najdeta v gorah predvsem lepoto. Kugy je govoril širšemu nemško govorečemu krogu in je v starosti v pisani besedi podoživljal svoje življenje v gorah. Lovšin je omejen na neprimerno skromnejše slovensko jezikovno področje in ne govori o svojih doživetjih, temveč jc neke vrste kronist in zgodovinopisec. In vendar je vse njegovo pisanje prežeto s tako intenzivno predanostjo goram, s tolikim čustvenim sodelovanjem in končno napisano tudi s takšno oblikovalno močjo, da je primerjava s Kugyjem upravičena. Ce je Kugy zase rezerviral naslov »poet Julijskih Alp«, lahko rečemo Lovšinu »epik Julijcev« in to vsaj v slovenskem merilu. »Gorski vodniki« so tretje večje Lovšinovo planinsko delo. Prepričani smo, da niso tudi njegovo poslednje. Fvgen Lovšin: GORSKI VODNIKI V JULIJSKIH ALPAH, Planinska založba Slovenije, Ljubljana 1961, 320 strani. ■698 Janko Ravnik - sedemdesetletnik evgen lovsin Ne vem če bo vse prav povedano in tako lepo napisano, kakor se spodobi in kakor to zaslužiš, Janko, ob svojem pomembnem zivljenjskem jubüeju Ke je nekai noti že za nami, je samo prijetno ustaviti se ob mejniku za kratek um, £3 se na prehojeno daljo in .se srečati s prijetnimi spornim mladih dm in zrele ckAe! potem pa spet pot pod noge! Naj ti ne --f^et^S ^ veselja do življenja in do ustvarjanja in ne zdravja tja do doveku dosegljivin mejV Bistrici pod Bohinjskimi gorami sta oče sedlar in mati äviljaposkrbela s nridnkii rokami za topel dom. Vseokrog je polno dragu j ev veliko jezero sedmimi otročiči' Prešcinov vir Savice, bajna Komna, strmi Pršivec in zelena RudnTca cvetnata Črna prst in mrka Podrta gora. Nepozabni vtis, ze izza otroških'leT pa še pripovedovanja, kako so v Stari Fužini, pa Na Pozabljenem toplin lovah železo,"kako so pred davnimi časi prišli pogumni Bohinjci prvič na Triglav bratom Jožom napotila nanj. ,Tu gori čez društva potem v Glasbeno Matico in še na konservatorij v Prago, društva, potem v uia: obliki cenenega fotografskega aparata. mmmmm^M pri' »-t Ravnikom kot glasbenikom ncrazdružljivo in organično povezano ter njegov ■699 notranji Hk dopolnjujoče zanimanje za amatersko upodabljanje naravnih lepot ki je našlo pomembni izraz v fotografiji...« iepo1' nl ,Jt J ,bil° jEd™ tistcga a«ensa. ki ni Potilo Jankove radovednosti na razglede z vrhov nepotešene, pa je zato obhodil vse naše planine s posebno ore danostjo in ljubeznijo svoje bohinjske dragulje, ki so mu postregh z ne^ zabmnu vtisi s trenutki, ki jih je postrežljiva plošča ohranila njemu I nZ leS S1^ « "-dih (Puškinov -nebeški ogenj poezije«), ob pesmih Gregorčiča, Gradnika, Zupančiča, Molet» pa nai bo »Burja burja po dolini« ali »Pod soncem se daljave grejejo«, njen glasieni izraz. In »zidar« se jc šel v gore učit gradnje, arhitektove v mS ne teh mke, temveč izraza veličastja. Morda samo podzavestno Ravnik fotografira danes v barvah, a meni, da je treba pustiti črno-beli ! >>Vt l-ej je več prostora za ^tazijo, barvna že^ vse V'x -U J 1 maIce otožno ' • • Da- da... danes skoraj ne najdeš več na umetniških razstavah svetovne fotografije slik iz prirode. PnTcl £ čas ko se t^Tl V- ^ njej" k nCiZČl-pni' potci» ko bo zmanjkalo^ "otul drugod. Se bhze se bo pritisnil k njej, ker ne bo šel mimo človeka, cvetje, Ko sta Ravnik in bohinjski slikar in »skalaš« Hodnik gradila pot iz Spodnje T* Pr°? Vodn,kWi ko*> J« je vezala ista misel umetS in iteir t lavnikn'T ^ T ^ * bl1 ™ njen amaterski v rXh Ra^ik Kugy Aparata ni imel menda nikoli Icsfa^v bC^u kdaJ Per0" VSak ^ ^ rojen<> v bo- živi ,SeMzafedaJi v daljave prehojene poti, so nas malce zadržali danes 7 fiMam. Nastajali so že davno prej, ne sami. Janko Ravnik se spomini* Huiada T7 ° Prijate,jeV učiteljev glasbenikov Tr Ja,TXh'a Hubada, Lajovica, pa mnogo kolegov in študentov, tovarišev »ska ašev« S planincev SPD od prve »Skale« v Ljubljani in Bohinju, kolegov <£ prv.h časov Bertolds in Brinška pa do danes Krašovca Skerlepa Čopa sode lavcev pri triglavskem filmu in drugih filmih (Brzice Save, cSknS predanih .sograditeljev Skalaškega doma na Voglu. Prav ^Sa M mu je kritično, a blagohotno in očetovsko analiziral lini> luči Tn sence na prvih slikah m ga učil dobre fotografije. Ce sem omenil čisto po »metoT zbire ne bi"1 r ä d" poza b iTen ST^fT ™ ^ najL sTs^etotw ^V m°.J,h plamnskih kn^ah ™ J® bil Janko Ravnik ■£ t, S -^T1 lntCrPI'et in ^rudnik. Obogatil je z mnogimi revije P^hkacije Kugyja, Turne, Planinski Vestnik, domače in tuje žini «fif'^ dvignemo čašo Portugalke Janku Ravniku in njegovi družim na zdravje in na mnoga leta! ■700 Zgodovina alpinističnega kluba Skala DR. VLADIMIR Š K E R L A K C. SMUCARSTVO Poleti 1932 je bilo sklenjeno, da bo smučarski odsek priredil v novembru predavanje, nato treninge, potem bo člane vodil v slalomu; organiziral bo skupne izlete in lov na lisico. Najagilnejši člani odseka so bili: Stane Predalič, Janez Kvcdcr, Uroš Zupančič, Sandi Wissiak, Ivan Česen; načelnik je bil Predalič, »zapisnikar« odseka pa Edi Keržan. V novembru in decembru je odsek organiziral javen smučarski tečaj v veliki dvorani Uniona. Vodil ga je avstrijski smučarski učitelj Herman Ritt-man. Obiskovalo ga je povprečno po 30 oseb. 19. februarja 1933 je bil lov na lisico na Rakitni. Potem konec. Smučanje kot kolektivno organiziran šport se je v Ljubljani preživelo. Smučarski odsek je bil priključen alpinističnemu odseku (tako se je preimenoval prejšnji plezalni odsek). Smučarski tečaji pa so bili na Voglu. C. FOTOGRAFIJA, FILM IN DRUGO KULTURNO DELO Kulturno delo v Skali sc jc skrčilo zopet na fotoamatersko kakor v dobi pred filmom. Le da sedaj ni bilo več tistega poleta kot nekoč. Pač pa se jc Egon Planinšek požrtvovalno lotil vzgojnega dela z novinci. Organiziral je fotoamaterski tečaj v decembru 1932 in ga vodil vso zimo. Predavanja so bila ob ponedeljkih, obiskovalcev je bilo povprečno po 10 do 12. Delu so zelo škodovale menjave klubskega lokala. Egon Planinšek je pa bil tudi član žirije za fotografsko razstavo na Jesenicah. Srbsko planinsko društvo je povabilo skalaške fotografe, naj se udeležijo razstave v Novem Sadu. Vabilu se je odzval samo Jože Kovačič. Janko Skerlep in dr. Mirko Kajzelj sta prispevala slike k nemškemu prevodu romana Juša Kozaka »Beli macesen«. Skala jc posodila diapozitive SPD-u za Club Alpino Italiano. Delo s filmom je imelo v tem času izključno komercialen značaj. Zastopnik odbora v filmskem odseku je bil Saša Kovač. Odsek so sestavljali Albin Kolb, Andjelko Sieber, Franjo Vilhar in Egon Planinšek. Na občnem zboru je bil filmski odsek razpuščen in imenovan za poslovanje s filmom en sam funkcionar: Edi Keržan. Leta 1933 se jc kriza močno čutila tudi pri denarnem uspehu filma. Da bi se izognili velikim taksam, so izvajali film v imenu Rdečega križa. V Ljubljani je bila pri novem izvajanju izguba, zato so opustili misel na sinhronizacijo. Film je dal v letu 1932/33 Skali 5218,75 din dobička. Največ zaslug pri oddajanju filma si je pridobil Sicbcr, dosti sta pa pomagali tudi Danica Resnik in Danica Blatnik. Splošno mnenje jc bilo takrat, da spada film v preteklost. To pa je bilo zmotno. Film je tekel in prinašal korist vse do leta 1941. Pač pa so v letih 1934 in 1935 prodali filmske aparate (7. februarja 1935). ■701 Z dovoljenjem dr. Tume so v letu 1933 podarili vsakemu članu po en zemljevid »Triglav - Skrlatica«, vsem kočam SPD po 2 kosa, oskrbnikom koč pa so jih dali v komisijo. Dr. Tuma je 27. januarja 1933 predaval za člane in povabljene goste o Beneški Sloveniji. V tem času se je mnogo razpravljalo o ustanovitvi slovenskega alpinističnega muzeja. Imenovan je bil celo odbor za muzej; člana sta bila Marjan Lipov-sek in Milan Kham. Prispevke za muzej so zbirali vse leto 1935, tako tudi bloške smuči. Toda muzej ni bil ustanovljen. D. ORGANIZACIJSKI RAZVOJ 1. Razmerje med Skalo in drugimi organizacijami, nastopi v javnosti a) Zveza gorniških društev in Slovensko planinsko društvo. 25. aprila 1933 so poročali o tem, da je na kongresu Saveza bila izglasovana resolucija s priznanjem Našemu alpinizmu. 24. oktobra 1932 jc bil sklenjen dogovor s SPD glede programa javnih predavanj: Skala je imela na razpolago december, februar in april, SPD pa november, januar in marec. Sploh je bilo sodelovanje s SPD vzorno. SPD sc jc zahvaljevalo Skali za pomoč pri ureditvi alpinistične razstave na velesejmu, Skala pa je poslala delegate na proslavo 40-letnice SPD. Objave za znižano pre-voznino so bile izdane s skupno označbo SPD — TKS. Dr. Pretnar je vedno prišel na občni zbor Skale, vabil skalaše na prireditve SPD, tako tudi na jubi-ljcno razstavo leta 1933. Na občnem zboru 5. junija 1934 je dr. Pretnar sporočil Skali celo pozdrave dr. Tominška. »Načela Skale so prodrla v Savezu« (dr. Tominšek je bil predsednik Saveza, čeprav ni bil več predsednik SPD). Po trditvi dr. Pretnarja je bil skupen program Skale in SPI) zlasti: znanstvena obdelava slovenskih Alp, reševanje ponesrečencev, vzgoja gorniškega naraščanja, zimska alpinistika — dr. Pretnar je še govoril o potrebi smuških tekem ter poudarjal, da smuči nimajo istega namena, kot so ga imele svojčas krplje. Toda v resnici je SPD prav s svojim pozitivnim delom posegal na dotedanje izključno delovno področje Skale in prevzemalo pobudo. 25. oktobra 1934 je Skala prejela sporočilo, da je SPD ustanovilo svoj »klub alpinistov«. Program tega »kluba« je bil: alpinistična šola. SPD je tedaj pisalo Skali (dopis jc sestavil dr. Tuma), da prepušča iniciativo glede alpinistične šole Skali, pripravljeno pa je sodelovati. Šola naj bi imela značaj diskusijskih večerov; vsebino razprav naj bi priobčevali v Planinskem Vestniku ali v kaki brošuri. Da bi bil slik med SPD in Skalo čim tesnejši, naj bi prišel na vsako sejo kluba alpinistov zastopnik Skale. Na pobudo dr. Tumc je SPD začelo pripravljati znanstven izlet v balkanske gore. SPD naj bi potem izdalo knjigo o rastlinstvu balkanskih gora. Skala jc izrekla pripravljenost k sodelovanju, mogla je za ekspedicijo dati alpiniste in fotografe, ne pa znanstvenikov. 30. aprila 1935 je bil občni zbor Skale. Dr. Pretnar se je zopet zahvaljeval za sodelovanje Skale in je prosil zanj Se nadalje. »Savez hodi ista pota, na katera je Skala speljala SPD. Tudi glede znanstvenega dela jc Skala pokazala pot, katero bodo morala hoditi tudi druga planinska društva. Med Skalo in SPD ni konkurence. Tudi gospodarsko delo opravlja Skala tako, da bi lahko ■702 vse gospodarje koč SPD poslali k Skali v šolo. Skala naj ostane avantgarda in P,°niKotUmaIhendzn5k velike pozornosti do skalašev bi navedli, da jc podružnica SPD v Celju oprostila udelcžence skalaškega zbora na Okrešlju .vstopnine ^ ^ Do "n adal j n j cga je res ostalo pri prisrčnem razmerju m* Skalo ta SPD. Klub alpinistov v SPD se ni razvil v konkurenčno organizacijo. ZlasU za o nc, ker je zgubil svojo glavno gonilno silo: dr. Turna je spomladi 193o umrl. b) Druge organizacije in stiki z javnostjo. Od drugih organizacij in organov, s katerimi je Skala imelastikevtem času fe vredno omeniti samo še ministrstvo za trgovino in industrijo. Zanimalo sc je za delo kluba in mu podelilo podporo 9000 din. Nastopi v javnosti so bili: gorniška razstava ter javna predavanja. Alpinistično razstavo je organizirala Skala skupaj s SPD. Bila je na jesenskem veTese mu od 4. do 12. septembra 1932. Skalaški del je obsegal sledeče o d del ke ust an ovite v Skale, risbe alpinističnih vzponov, slike pokojnih skalašev (dr Jug itd.), spominski predmeti (klini in pod.) plezalna tehnika, diorama M art ulj k a^ odlikovanja in diplome, književno ^loJdrJug^l'uma Kajzej) fotografije, film, podatki o knjižnici, o predavanjihumetniškeslikeogoram Skala je organizirala v tej dobi naslednja predavanja: dr. Oskar Re>a o Atlasu, Hans Ertl o Grenlandiji, dr. Karl^ Poppinger o plezalni tehmkl ing. Lev Pinän o Durmitoru, Paul Koranek o fotografiranju; v Splitu ing PaMe Lavrenčič^o slovenskih gorah, Ertl o Himalaji, dr. Turna s skioptičnimi slikami v Celju, Boris Režek v Kamniku in Celju. 2. Podružnice a) Jesenice Jeseniška podružnica je imela ob občnem zboru 25. aprila 1933 189 članov; nd teh ic bilo 165 rednih, 16 ustanovnih in 8 podpornih. • °d 30. aprila 1935, torej'čez dve leti, je imela podružnica 274 Članov, to je 2^ rednih, 16 ustanovnih in 4 podporne. Med člani je bilo 30 alpinistov, ti so opravili 135 vzponov v zadnjem letu. Jeseničani so priredili leta 1933 in 1934 fotografsko razstavo. 23 septembra 1934 so razvili novo zastavo na Triglavu; dosegli so velike uspehe v slalomu. .... . Zelo se je razmahnila pri njih gradbena dejavnost in to v odlični obl ki ter v okviru realnih možnosti: izdelali so načrt za zavetišče pod Dovskim križem Tem prikupnim malim stavbicam so dali ime »bivak«. To ime se je od tedaj ka" udomačilo, čeprav označba ni točna. Bivak pomeni namreč prenočevanje na prostem, ne pa pod streho. . Načrt je bil pozneje spremenjen. Prvi »bivak« je nastal v Veliki Dnini. Se prej pa je jeseniška podružnica uredila smučarsko kočo na Rosčici. Koča je bila odprla 16. oktobra 1932. Leta 1934 so jo še preurcdil. Obisk je b zel«, velik. Bližina industrijskega kraja ter lepa smučisca so nudi a Ruscici precej drugačne možnosti za razvoj, kot jih je imel siccr vehko lepši dom na Voglu, b) Luče. Savinjska podružnica jc imela spočetka 27 rednih, 8 začasnih in 2 podporna člana; 5. junija 1934 pa 33 rednih, 7 začasnih in 3 podporne. Njena posebnost ■703 je bila ta, da je Imela seje in zbore vsakokrat drugod. Tako v Nazariih Radmirju, Ljubnem, na Smrekovcu. Savinjčani so prevzeli kočo, imenovano «-Lučka koča« od uprave škofijskih posestev. Imeli so pa velike denarne težave. Leta 19.'« je bila prireditev končala se je z izgubo; nastalo je vprašanje, kdo naj jo plača. Leta 1934 je bil sedež podružnice prenesen v Celje. Med člani so nastali razni manjši incidenti. Osrednji klub jim je pripisoval večji pomen, kakor bi bilo treba, in tako je nastalo med Ljubljano in Celjem ozračje nezaupanja. To se je razvilo v pravi spopad konec oktobra 1935 Pa spopad štejemo za začetek izrazite krize v Skali. c) Kamnik in Tržič. Podružnica v Tržiču je bila samo želja nekaterih domačinov iz Tržiča S Kamnikom je bilo resneje. Toda prav v času, ko je že nastal kamniški odsek kot predhodnik bodoče podružnice, so nastali taki spori med kamniškimi plezalci, da so bili načrti za ustvaritev podružnice opuščeni. 3. Notranja organizacija a) Članstvo. 25. aprila 1933: 114 rednih, 23 podpornih, 7 ustanovnih, na preizkusni dobi 7, skupaj 151 članov; 5. junija 1934: 122 rednih, 13 podpornih, 8 ustanovnih, 9 začasnih; skupaj 152 članov; novih 12, črtanih 10, prestopil 1, umrl 1. 30. aprila 1935: 107 rednih, 22 podpornih, B ustanovnih, 8 na preizkusni dobi, skupaj 145 članov; 2 umrla, 2 izstopa, 1 izključen, novih 5, 1 prestopil z Jesenic. Izmed poznejših važnejših članov so pristopili v teku časa: dr. ing Matija Zumer (15. IX. 1932), Danica Resnik (29. IX. 1932 v redno članstvo), Marijan Brecelj (3. II. 1933), Anka Turna (30. III. 1933), Boris Režek (4. 1. 1933), Jože Trpin (14. II. 1935), Viljem Virens ((j. VI. 1935), Ivan-Luka Burger (4. VII. 1935) Marijan Senk in Miro Pleterski (1. VIII. 1935). b) Vodstvo kluba. Na občnem zboru 25. aprila 1933 sc je zgodilo to, kar sc je moglo že leto dni pričakovati: profesor Janko Ravnik je odložil predsedstvo in ni več sprejel kandidature za predsedniško mesto. Razlog je bil jasen: opozicija alpinistov-športnikov zoper njegovo estetsko pojmovanje alpinizma. S tem se je končal enajst let trajajoči kulturni režim v Skali. Eno izmed najmočnejših notranjih protislovij, nasprotstvo med alpini-stično-sportmm programom in alpinistično-esletskim vodstvom je bilo rešeno To se sliši sicer lepo, toda le teoretično. O profesorju .lanku Ravniku kot predsedniku Skale je bilo izrečenih veliko sodb veliko pohval, pa tudi nekaj očitkov. Tako so rekli, da je marsikaj prezrl nekajkrat napačno ocenil razmere, da je bil do nekaterih članov kritičen da ni imel zadosti tankega posluha za razpoloženje skalašev in da so ga člani v idejnem razvoju velikokrat prehiteli. — Seveda, nezmotljiv tudi on ni bil. Toda imel je nekaj, kar ga je silno dvigalo nad povprečje: bil je človek v najboljšem smislu besede, izrazita močna osebnost, prevzeta z močno voljo po ustvarjanju trajnih vrednot. Njegov izredni čut za lepoto, poštenost njegovih namenov, velika ustvarjalna moč, Širina njegovih zasnov in zlasti spo- ■704 sobnost, da svojo dinamiko prenaša na druge osebe — to je dajalo liku profesorja Ravnika tisto izredno veličino, ki jc po njegovem odstopu nihče ni mogel nadomestiti. Z umikom Janka Ravnika je Skala dobila idejno razčiščeno ravno smer, zgubila pa je svojo močno in priljubljeno osrednjo osebnost. Profesorju Janku Ravniku je sledil na predsedniškem mestu dr. Mirko Kajzelj. Njegov položaj nikakor ni bil vreden zavidanja. Ideologija prvenstvenih vzponov je že začela kazati svoje šibke strani, alpinistični problemi so bili že kar nekam rešeni, o spuščanju v poizkušnje skrajnih možnosti, o ekstre-mizmu, takrat še med Slovcnci ni bilo govora. Alpinistična ideologija je bila deljena med Skalo in SPD ter je bilo vprašanje, katera organizacija bo znala pritegniti pobudo k sebi. Razen tega je bil denarni položaj kluba izrazito slab: gradnja koče na Voglu je izčrpala vse njegove materialne sile, pa ne samo to, tudi vso pozornost odbora v času, ko bi bilo treba reševati marsikaj drugega. In končno se je pridružila šc subjektivna težava: dr. Mirko Kajzelj je bil bolj znanstvenik kot organizator, miren, molčeč človek. Taki ljudje pa niso najbolj primerni zato, da prenašajo svojo voljo na druge. To so torej razlogi, zaradi katerih predsednik dr. Mirko Kajzelj ni dosegel uspeha, kot ga je dosegel pisatelj Mirko Kajzelj. Sodelavci novega predsednika so bili: podpredsednik Franjo Vilhar, tajnik I Milan Kham, tajnik II Cene Marinko, blagajnik Ivan Košca, gospodar Jože Resnik, knjižničar Pavle Poljanec, matrikular Franc Semlič, namestnika odbornika Saša Kovač in Stane Predalič; načelniki odsekov: alpinističnega Boris Režek, smučarskega Adi Keržan, fotografskega Egon Planinšek, filmskega Edi Kcržan, gradbenega ing. Herbert Drofenik; revizorja: Kopriva in Dogan; razsodišče: dr. Tuma, Skerlep, Fettichova, Dogan, Škerlak. Naslednje leto, 5. junija 1934, je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednik dr. Mirko Kajzelj,1 podpredsednik Franjo Vilhar, tajnik I Milan Kham, tajnik II Cene Marinko, blagajnik Danica Blatnik, knjigovodja Edi Keržan, knjižničar in matrikular Drago Koprivcc; namestniki: Saša Kovač, ing. Lev Pipan, Frane Horštnar. Načelniki odsekov: alpinističnega in smučarskega Adi Keržan, fotografskega Egon Planinšek, gradbenega ing. Herbert Skerlep, Fettich, Dogan, Sieber. Na občnem zboru 30. aprila 1935 so predlagali za predsednika Marjana Lipovška, za podpredsednika Janeza Kvedra. Toda članstvo je godrnjalo, ker kandidatov ni bilo. Zato je bila sestavljena druga lista. Nosilec: Franjo Vilhar. Novi odbor je bil sestavljen tako: Predsednik Franjo Vilhar, podpredsednik dr. ing. Matija Zumer, tajnik I. Milan Kham, tajnik II. Alojz Peršič, blagajnik Danica Blatnik, knjigovodja Edi Keržan, knjižničar Cene Marinko, matrikular Jože Resnik, gospodar Drago Koprivec; odbornika: ing. Leo Pipan, Ivan Dogan; načelnik alpinističnega odseka dr. Mirko Kajzelj, njegov namestnik Adi Keržan; revizorja: Franc Kopfiva, Saša Kovač, razsodišče: Skerlep, Fettich, Sieber, Planinšek, Šporn; gospodar doma na voglu Milan Kham, njegov namestnik Jože Marinko. c) Notranje delo in delovne metode. V idejnem pogledu je nedvomno glavna pridobitev gradbene dobe ta, da je težišče dela načeloma prešlo na plezalni odsek. Pravimo načeloma, ker jc v rcsnici največ časa in moči šlo za dom na Voglu. Vsekakor pa lahko rečemo, 1 Op. ur.: Dr. Mirko Kajzelj izjavlja, da je bil izvoljen 1. 1933, naslednje leto pa je služil kadrovski rok. ■705 da je v tem času klub že v glavnem našel svoje pravo delovno področje. Glavni predstavnik tega dela je bil plezalni odsek. Ta se je 3. februarja 1933 preimenoval v alpinistični odsek, kar je bilo pravilno, saj je bil izraz »plezalni« preozek. Temu odseku so priključili tudi dotedanji smučarski odsek, tako da je program te nove organizacijske enote bil žc jasno opredeljen: poletna in zimska alpinistika ter gorsko (»turno«) smučanje. Vzpone naj bi opravljali člani po načrtu in po kartoteki. To se ni izvedlo, ker je bilo očitno neizvedljivo. Pač pa je tehnično, kulturno in vzgojno delo odseka bilo zasnovano tako, da je predstavljalo bistven korak naprej v primeri z dotedanjim načinom dela. Bilo je na novo organizirano reševalno moštvo. Odsek je dobil od odbora 4000 din za opremo. S tem denarjem si je odsek kupil dva šotora, 50 klinov, 12 vponk in dve vreči za vodo. Odsek je organiziral nekaj internih predavanj; najpomembnejše je bilo »Alpinistični nazor pri Slovencih«, dalje o alpinistu g. Lammerju (predavatelj dr. Mirko Kajzelj); leta 1935 (v aprilu) pa javno predavanje »Doživljaji ob vrvi« (dr. Miha Potočnik). Odsek je zbiral snov za dodatek »Našemu alpinizmu«. Ker pa ni bilo denarja za izdajo, jc to delo potekalo brez prave vneme in temeljitosti. Iz istega razloga je bilo tudi težko dobiti opise od posameznih alpinistov, ker so se ti zavedali, da je opis namenjen samo za to, da pride v predal in tam obleži. Govorilo se je tudi o tem, da bi objavljali prvenstvene vzpone v Alpenzeitung, toda ostvaril se tudi ta načrt ni. Člani odseka so napravili 14. aprila 1934 skupen smučarski izlet na Stol in Zelenico. Pod vodstvom ing. Leva Pipana je odsek pripravljal tudi izdajo pravilnika za vedenje v gorah. Leta 1934 je odsek organiziral smučarske gimnastične vaje v Narodnem domu. Najvažnejša akcija alpinističnega odseka je bila alpinistična šola. Ta jc delala jeseni 1934 in spomladi 1935. Akcijo zanjo sta podprli tudi banovinska uprava in mestna občina ljubljanska. Prva je dala 2000 din, druga pa 1500 din podpore. Ta denar so organizatorji porabili v glavnem za honorar predavateljem, tako da za izdajo snovi v obliki skript ni ostalo denarja. Propaganda za šolo se je začela z objavo v Planinskem Vestniku (1934 str. 382). Navajamo jo v celoti: PV 34/382 — Alpinistična šola Turistični klub Skala, kateremu je s polnim razumevanjem obljubilo SPD vso pomoč, sc je odločil, da ustanovi z novim letom (1935) v Ljubljani stalno javno alpinistično šolo. Sodelovali bodo ing. Avčin Franc, dr. Bohince Valter, ing. Drofenik Herbert, dr. Kajzelj Mirko, prof. Lipovšek Marjan, dr. Ložar Rajko, cand. ing. Modec Vinko, dr. Pajnič Edo, dr. Potočnik Miha, dr. Ileya Oskar in ravnatelj Vilhar Franjo. Tečaj se otvori sredi januarja s predavanji o ideologiji alpinizma, sledila bodo dvakrat tedensko predavanja o gorski morfologiji in topografiji, o orientaciji in čitanju kart (s praktičnimi vajami v terenu), o opremi, o higieni in prvi pomoči, o meteorologiji, o nevarnostih v gorah, o planinskem rastlinstvu in živalstvu. Teoretični del šole bodo zaključila predavanja o plezanju; spo- ■706 mladi bo nato Modec s sodelovanjem priznanih alpinistov praktično vežbal v plezanju na Turncu, poleti pa bo absolviral s tečajniki nekaj plezalnih tur v planinah. Planinci, ki se nameravajo udeležiti tečaja, naj se čim preje z dopisnico javijo klubu »Skala«, Ljubljana, Slomškova ulica 1. V Planinskem Vestniku je bilo povedano še naslednje: PV 35/36. stran. Sola se prične sredi januarja; teoretični del traja do konca marca, z dvema tedenskima urama, praktični del šole se izvede od aprila do avgusta. Klub je s tem započel novo, doslej pri nas neznano akcijo. Da je taka šola potrebna, priča ravno- lani naraslo število smrtnih žrtev gora in to celo na navadnih, zavarovanih poteh. Namen te šole je, vcepiti udclcžencem osnovne teoretične in praktične pojme o alpinizmu, dati jim osnovo in smer, v kateri sc bodo izobraževali in razvijali dalje in jih vzgojili v prave alpiniste. Kot se iz vsega tega vidi, je alpinistična šola nastala v sodelovanju med Skalo in SPD. Pri tem je SPD prepustilo vzgojno delo Skali. Vpliv dr. Turne na tak razvoj dogodkov je očiten. Bilo je jasno, da je to sodelovanje lc začasno, in samo po sebi se je pojavilo vprašanje, kdo bo imel od njega več koristi. Razmere pa so bile v tistih letih za Skalo in SPD tako težke, da nobena od obeh organizacij ni mogla zadosti izkoristiti šole. Ob pogledu na seznam predavateljev sc pa kljub tovariškem razmerju med Skalo in SPD vsiljuje vprašanje, ali je moralo biti toliko predavateljev iz vrst oseb, ki niso bili skalaši. Ali je res bil potreben, na primer, dr. Rajko Ložar za to, da uči skalaše alpinizma? Ali se ne bi za predavatelja skoraj z vseh področij mogli pripraviti člani Skale, kot so bili dr. Kajzelj, ing. Pipan, dr. Potočnik in drugi? Alpinistična šola je imela plezalne vaje na Turncu. Skupina »četrtek« je imela spomladi 1935 (do 6. junija ko jc bil tečaj končan) pet vaj, skupina »nedelja« pa štiri vaje. V jeseni 1935 alpinistična šola ni bila obnovljena, češ da ni denarja zanjo. Pri tem jih ni motila okoliščina, da jc dr. Kajzelj še spomladi najavil za jesen tečaj iz zimske alpinistike. Skala se je pripravljala na spanje, kriza v njej je postajala vedno bolj očitna, mogoče pa ne le v Skali, temveč v slovenskem alpinizmu sploh. Ni se pa mogoče sprostiti občutka, da so bili načelniki odseka premalo podjetni. Borisu Režku je odbor nudil vso potrebno podporo, toda on ni opravičil pričakovanj. S svojimi uspehi v alpinistiki se je kmalu zadovoljil, nadaljnjih nalog se ni lotil s potrebno resnostjo in čutom odgovornosti. č) Ideološka in metodološka problematika. Savinjčani so predlagali 25. aprila 1933, naj se ustanovi osrednji idejni odbor delegatov. Tega naj bi sestavljali prof. Janko Ravnik, podpredsedniki in tajniki osrednjega kluba in podružnic. Predlog je bil sprejel. 9. julija 1933 je bila — že v novem lokalu v Slomškovi ulici 1 seja »idejnega« odseka. Udeležili so se je: ing. Žumer (za savinjsko podružnico), Frelih in Korenini za Jesenice, Lipovec, Kliam in šc drugi za osrednji klub. Razpravljalo sc je o ustanovitvi vrhovnega sveta — la naj bi bil najvišji »zvezni« organ kluba; dalje jc ing. 2umer nastopil zoper gradnjo komfortnih ■707 hotelov (žal glede Vogla to mnenje ni prodrlo); nato so se vrnili na vprašanje vrhovnega organa in sklenili, da ga bo tvorilo 9 članov z glasovalno pravico, ti člani pa ne smejo biti odborniki posameznih enot kluba; tem naj bi se pridružilo še šest odbornikov iz posameznih enot, ti pa naj bi imeli le posvetovalni glas. Prvi delegati so bili: ing. Zumer, Lipovec, Cibcr, Torelli, Frelih, Poženel, Kovač in 2migovec. Odbor naj bi razčiščeval »aktualna vprašanja«, ne da bi jasno opredelili ta pojem; soglasni sklepi naj bi bili obvezni, z večino sprejeta mnenja pa naj bi veljala kot nasveti. Ta odbor naj bi izdajal revijo od časa do časa v obliki okrožnic. Prve teme naj bi bile: o našem pojmovanju alpinizma. Potem — nič... Spanje. Brez soglasnega sklepa, pač pa z molčečim pri • stankom vseh delegatov. 2e v začetku leta 1933 se je pojavil predlog, naj se ime kluba prilagodi sodobni terminologiji. Ime »turistovski« je bil zastarel že leta 1921, ker so že takrat poznali izraze »alpinizem« in »alpinistika«. Zorko je predaval o bistvu in vsebini alpinizma, Rudolf Badjura pa je v članku o nesreči v Turški gori pisal o alpinistiki. Spremembo imena so obravnavali na sestankih 11. I., 16. I., 8. marca, 12. aprila 1933 in na občnem zboru 25. aprila 1933. Članom so bila tudi poslana vprašanja v februarju 1933. Jeseničani so bili soglasno za spremembo imena. Na občnem zboru je bila večina za to, toda uspeh glasovanja je bil le 18 :16, imel pa je del pravil, za spremembo pravil pa je bila potrebna dvetretjinska večina. Predlog torej začasno ni prodrl. O tem, da je umesten, pa so bili prepričani vsi naslednji odbori; kljub temu je bilo treba do ustvaritve celih sedem let. Kljub idejni jasnosti je pa glede delovnega programa in delovnih metod vladala precejšnja zmeda. Tako se je Franjo Vilhar 7. junija 1934 še zavzemal za znanstveno delo, čitanje spisov na sestankih in debate. Pod znanstvenim delom si je predstavljal, na primer, proučevanje botanike. Torej vračanje k nazorom prof. Ravnika. Dr. Mirko Kajzelj je na občnem zboru 30. aprila 1935 najprej grajal nediscipliniranost alpinistov, njihovo medsebojno ljubosumnost — ta naj bi se kazala tudi po tem, da ne sporočajo prvenstvenih vzponov, nato pa je podal naslednji program kluba: vzgojiti in disciplinirati naše sicer sposobne alpiniste, usmeriti ter sistemizirati njihovo praktično in idejno delo. Naš alpinizem je treba razširiti predvsem na kulturno-znanstveno področje. Tu čaka alpiniste »ob zaključku praktičnega raziskavanja ter preplezanja naših sten in gorskih kotov« novo, še skoraj nedotaknjeno delovno polje; tega je obdeloval le naš dr. Turna. K temu znanstvenemu delu pa naj bi pritegnili še drage kulturne delavce; o slovenskih Alpah naj bi se izdelovale znanstvene fotografije. Kajzeljeva predstava je bila torej taka: najprej plezanje oziroma alpi-nistika v splošnem, nato prehod na znanstveno delo. To bi bilo nekako sankcioniranje pojava »bivših« alpinistov, prehajanje alpinistov v likvidacijo, ločitev kulturnega dela od športnega. Pri delovnih metodah gradbene dobe bi se še dotaknil vprašanja skupnih članskih izletov. Bila sta dva skupna izleta: prve dni avgusta 1932 v Savinjske Alpe, udeležilo sc ga jc 17 Savinjčanov (oni so dali tudi pobudo), 16 Ljubljančanov in 1 Jeseničan; drugi je bil v februarju 1933 na Mcnino, tudi ta je bil skupen s Savinjčani, udelcžcncev jc bilo 30. Leta 1934 je bil organiziran izlet v Prokletije. Prijavili so se štirje skalaši (Edi in Adi Keržan, Cene in Jože Marinko). ■708 Ko zaključimo dobo skalaškega dela doma na Voglu, naj opozorimo na nekatere značilnosti v njej. Najvažnejši akciji te dobe sta bili zgraditev doma in alpinistična šola. Toda, medtem ko je takrat, ko se je lotila gradnje, Skala podcenjevala svoje moči, je pri alpinistični šoli zašla v nasprotno skrajnost: tako zelo je podcenjevala sposobnosti svojih članov, da se je zatekla po tujo pomoč, ceio po pomoč svojih idejnih nasprotnikov. Namesto da bi torej porabila alpinistično šulo za aktivizacijo starih članov, je pospešila njihovo odtujitev od kluba. Druge delavce je bilo treba plačati. S tem je namesto dotedanjega sistema, ob katerem se je za delo plačalo redkokdaj in še to skromno, poslalo denarno plačilo za delo reden pojav. Posledice so se poznale zlasti v naslednji dobi. (Nadaljevanje v prihodnjem letniku) Gorenjska grča STANKO H KIB A R (Za sedemdesetletnico dr. Jožeta Pretnarja) Ne vem, kako bi zastavil pravšnjo besedo in sc izvijugal okoli tega, da je dopolnil dr. Jože Pretnar letos februarja meseca sedemdeseto leto, pa je pozabila na to Planinska zveza Slovenije, katere predniku Slovenskemu planinskemu društvu je bil dr. Pretnar 15 let predsednik, in se ga tudi ni spomnil Planinski Vestnik, v katerem je popisal (leta 1954) del naše planinske zgodovine in bil tudi sicer njegov sodelavcc (popisi smučarskih tur v južni Srbiji in še precej drugega.). Menda ne bo preveč narobe, če se poskusim izmotati iz te prekvate zadrege" in zamude s tolažbo, da drži takšno praznovanje šc vse leto (ki pa ga bomo komaj šc ujeli za rep). Za našo starejšo planinsko zgodovino in posebej Triglava je eden najbolj znamenitih krajev Srednja vas v Bohinju. V njej jc 11 lel učil in pestil mlade Bohinjčkc ter izobraževal (žc pred skoraj 100 leti) tudi odrasle Bohinjce Pretnarjev oče, kmečki sin iz Poljšice pri Bledu, kot naslednik - po poklicu m po rodu — »šolmaštra« Grma, znamenitega po dr. Mencingerju in njegovi »Hoji na Triglav«, preden ga jo zanesla njegova učiteljska pot v Velike Dolne, hribovsko vasico pod zadnjimi obronki Gorjancev. Tam mu je njegova žena, kmečka hči iz Gonj nad Bledom, rodila 19. februarja liiill sina Jožeta. Kolikor ni burila mladega Jožeta že hribovska kri njegovega rodu ga je še »zastrupil« (podobno kakor dr. Kugyja) oče, ki mu je pripovedoval, kako je zalezoval gamse po bohinjskih gorah in kako se mu je godilo, ko je prvič plezal ■709 na Triglav, ki takrat Se ni bil nabodcn s klini in prevezan z vrvmi, kakor je danes. Ko se je 19. stoletje komaj dobro prcsukalo v 20., se je preselila Pretnai--jeva družina v Ljubljano, vendar je preživljal Jože že pred tem vse ljudsko-šolske počitnice na Zalrniku, zadnjem hribovskem naselju na blejski strani Pokljuke, od tretje gimnazije dalje pa pri očetovih sorodnikih v bohinjski Srednji vasi. Mnogo je slišal Jože o Debeli peči in drugih gorah, kjer rastejo očnicc, pa ni čudno, da jo je — še otrok — skrivaj potegnil z nekaterimi prijatelji na Stol in se ponosno vrnil s šopkom planinskega cvetja. Prve njegove počitnice v Bohinju ga je vzel Grmov France, vnuk »šol-maštra« Grma, na Velo polje. Mogočnost Triglava in njegovih sosedov je vsa prevzela Jožeta, ušel je svojemu varuhu in jo pobrisal mimo takrat še pritlične Maria Theresia Hütte (poleg sedanje Planike) na Triglav, kamor je prispel v neurju, na vrhu pa našel štiri brate Ravnike (od katerih je Janko letos prav tako praznoval sedemdesetletnico). V naslednjih šolskih počitnicah je Jože med košnjo v rovtah ah obiski bohinjskih planin pretaknil in preplezal vse vrhove in skalovje bohinjskih gora kot gorski potepuh, tudi po neuhojenih potih, ne da bi si domišljal, da je alpinist. Kmalu je razširil svoje planinsko delovanje šc na Karavanke in Savinjske Alpe ter postal član SPD, ki je izdajalo takrat za letno članarino deset krajcarjev posebne dijaške izkaznicc, katerih nosilci so bili deležni izrednih ugodnosti pri prenočevanju v planinskih kočah. Jožetov nemirni in spoznanj željni duh ga je pripeljal tudi v druge, južne kraje takratne avstroogrske monarhije kot člana Počitniške zveze, v kateri je pokazal že zgodaj svoje organizatorske sposobnosti. Dva Jožeta (Jeras in Pretnar) sta vodila leta 1909 slovensko Počitniško zvezo, narodno-radikalno dijaško organizacijo, in jo razširila še na Istro, Hrvatsko in celo Črno goro. Tega leta je bilo tudi, ko jc prevozil Jože s kolesom vso Hrvatsko, preko Slavonije do Zemuna, obiskal Bosno, prišel preko Majevice planine v Sarajevo, se z vlakom odpeljal v Dubrovnik, od tam z ladjo v Pulj, kjer je zopet zajahal svojega jeklenega konjička in se vrnil v Ljubljano, bogat z doživetji in lepimi spomini. Kot študenta pravne fakultete v Gradcu je zajela Jožeta prva svetovna vojna. Ni svet pretresujoč dogodek, vendar značilen za planinca Pretnarja, da sc jc odpeljal takrat s kolesom v Bohinj in se šel poslovit od Triglava, pa da ga je drugič pozdravil z vrha Črne prsti, na katero je »skočil« iz Podbrda, kjer je počival en dan njegov vojaški transport s Krasa v Karpate. Ni jih mnogo, ki bi se spomnili gora ob takšnih priložnostih. Po vojni je dokončal Jože pravne študije v Zagrebu, služboval od 1919 do 1922 pri sodišču, od takrat dalje pa pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in je bil leta 1947 upokojen kot njen glavni tajnik. Ta pokoj pa še sedaj ni zaresen, ampak je izpolnjen z delom ves čas do danes (Planska komisija LRS, Zavod za statistiko LRS, razna podjetja, nazadnje in sedaj Metalka). Pri tem jc dr. Pretnar opravljal po osvoboditvi (med okupacijo jc bil ♦ sekretar odbora OF pri SPD) še razne družbene funkcije (član izvršnega odbora in poverjenik MLO Ljubljana, član OLO Ljubljana in ObLO Ljubljana-Center). Tudi v hribih dr. Pretnar še ni zaresen upokojenec. Skoraj vsaka nedelja ga najde kje v alpskem predgorju in tudi njegov letošnji pohod (z vnučkom) ■710 s proslave 40-letnice TK Skale v Vratih čez Gamsovcc na Kriške pede in Vršič ne kaže, da bi imel že namen posloviti se od višjih gora. Za organizacijsko in ideološka ■vprašanja slovenskega planinstva se jc pričel zanimati dr. Pretnar šele več let po prvi svetovni vojni. Pohodi v gore so ga zbližali z drugimi navdušenimi planinci (dr. Amošt Brilej, Lavoslav Dolinšek, Adolf Hudnik, Jože Sodnik, Janez Bizjak in nekaterimi drugimi). Ob petkih zvečer so se shajali v kavarni Evropa zaradi dogovora o nedeljski (ali sobotni) turi in so vzbujali s svojimi živahnimi razgovori pozornost sosedov. Eden teh, njihov šolski tovariš dramski igralec Osip Sest je napisal šaljiv podlistek v »Slovenskem narodu« o njihovi druščini in jo imenoval »Gojzarica«. Člani »Gojzarice« so vneto gojili ne samo poletno ampak tudi zimsko turistiko in turno smučanje, prebirali Kugyjevo »Aus dem Leben«, Lammerjev »Jungborn«, dela Meyer j a in drugih alpinistov, zanimali pa so se seveda tudi za razmere v SPD. Pri njihovem stališču do planinstva je bilo naravno, da so se priključili naprednejši mladi struji, ki jo je vodil TK Skala in je bil njen ideolog dr. Henrik Tuma. Tako je prišlo do tega, da je nastopal dr. Pretnar v javnosti kot nekakšen glasnik »Gojzarice«, katere drugi člani niso stopili v ospredje razen dr. Brileja, ki pa je bil bolj mislec — znanstvenik kakor organizator. Na tistih nekaj občnih zborih SPD, na katerih se je bil boj med odborom SPD in njegovimi pristaši ter novo »skalaško« strujo, je zagovarjal dr. Pretnar načela, katerih uresničenje je zahteval dr. Tuma. Tu kaže majčkeno popraviti tisto, kar je napisal Janko Mlakar v spisu »Spomini in opomini« (PI. V. 1937, str. 183), da je bil namreč dr. Pretnar -homo novus«, ki je mislil, da bo mogel nadomestiti »enega« Tominška. To je zopet pogreto v oktobrski številki letošnjega Planinskega Vcstnika (str. 561) s »kritično« pripombo, da je nekaj na tem. Vsa reč se bere nekako tako, da so slučajne okoliščine naplavile dr. Pretnarja na površje, kakor bi lahko tudi koga drugega. Zares jc stvar takšna, da so napravili dr. Pretnarja njegov rod, mladost in povezanost z gorami za pravega triglavarja in skalarja, katerega so tudi še kasnejša leta kajkrat videla v stenah, ki je prehodil in tudi pozimi presmučal Perister, Goličico, Sar planino, Korab in druga pogorja. Ne vemo za moža, ki bi takrat mogel bolje nadomestiti dr. Tominška. Nedvomno je bil dr. Tuma boljši od njega kot planinski ideolog, dr. Brilej v poznavanju planinske vede, če smemo rabiti ta izraz, in posebej literature, bolj sta bila znana »hudomušni« Janko Mlakar, katerega je kandidiral dotedanji »režim« in »trudoljubivi« Josip Wester, nihče pa ni združeval kakor dr. Pretnar toliko vsestranskega poznavanja planinstva s široko splošno razgledanostjo, predvsem pa z organizato-ričnimi sposobnostmi, odločnostjo in iznajdljivostjo v dejanjih ter odrezavostjo v besedah. Znal je ubrati tudi »diplomatska« pota, če jc tako nanesla potreba. Zato je bilo vse kaj drugega kakor naključje, da so imenovani in še nekateri drugi (Rasto Pustoslcmšek, dr. Janko Zirovnik in drugi) že v naprej odklonili kandidaturo opozicije in da so dvignili skalaši in njhovi simpatizerji na ščit dr. Pretnarja, ko je bil na znamenitem občnem zboru, v času triglavskih romanj dne 16. julija 1931, izvoljen za predsednika SPD. Ni da bi na drobno in na široko razkladali delo dr. Pretnarja kot predsednika SPD in tudi v Zvezi planinskih društev Jugoslavije, katere tajnik je postal jeseni 1931 in je od takrat dalje v najlepšem soglasju in medsebojnem zaupanju sodeloval z dr. Francem Tominškom, ki je bil istočasno izvoljen za predsednika Zveze. ■711 Toliko lahko rečemo, da je dr. Pretnar nasledil dr. Tominška, ker drugi niso hoteli prevzeti tega bremena in da mu ni bilo lahko kot nasledniku prevzeti lega bremena in da mu ni bilo lahko kol nasledniku takšnega pi-ednika. Morda dr. Pretnarju ni bilo manj žal dr. Tomiška kot osebnosti kakor odbornikom in članom SPD iz »stare gai-dc«, saj je dr. Tominšek to tudi zaslužil 7, moško odkrito poštenostjo, požrtvovalno delavnostjo in najčistejšim navdušenjem za planinsko stvar, ki mu je pomenila življenje. Zavoljo tega se je vrgel dr. Pretnar na delo s še večjo ihto. Prenekateri spopad je moral prestati v samem odboru in z vodstvom podružnic, prenesti mimogrede celo očitek levičarstva, vendar je z redko odločnostjo in s pravimi psihološkimi »prijemi« pridobil večino nasprotnikov, ki v glavnem niso imeli zoper njega ničesar drugega kakor to, da je »spodnesel« Tominška, našel pa je tudi mnogo novih navdušenih sodelavcev za plodno planinsko delo. Uspehi tega dela, ki ga je zavrla druga svetovna vojna, so bili po večjem že popisani. Toliko naj bo še povedano, da jc pripravljal med drugim dr. Pretnar osebno, v sodelovanju z dr. Brilejem, obširne izdaje planinskih slovstvenih in znanstvenih del, ustanovitev planinskega muzeja in planinskih rezervatov. Za slednji namen je posredoval dr. Pretnar pri nakupu Okrešlja (za celjsko podružnico) in pripravljal nakup Kočnc in Grintovca —• vsega sveta do drevesne meje — za planinski rezervat SPD, s tem, da bi obdržal prodajalec pravico paše na prodanem svetu. Vedno in povsod je bil dr. Pretnar predsednik ne zaradi predsed-ništva, ampak prvi med planinskimi dclavci in zgled drugim! Tile na hitro zbrani paberki naj bodo opravičilo za zamudo in skromno priznanje možu, kateremu naša planinska organizacija ni malo dolžna. belimo še mnogo, mnogo sončnih planinskih poli v zdr avju in zadovoljstvu našemu Jožetu — grči gorenjski, pravdanski, da malo »tačeh«. Vtisi iz alpinijade v Bolgariji n K /V G O Z A G O R C Preden sva šla z Vančem na pot v Bolgarijo, sva sicer imela predstavo o Bolgariji in o alpinizmu v tej državi. Predstava je bila k sreči povsem napačna. K sreči pravim zato, ker sva mislila, da bova tam našla alpiniste-vojake, stene porisane kot so n. pr. tekmovalne steze in podobno; skratka za naše pojme neko nesprejemljivo in nenormalno modifikacijo alpinizma. Pa ni tako. Spoznala sva, da smo si alpinisti v nekaterih stvareh podobni — veseli, tovariški in svobodni smo. Med prijatelji iz Bolgarije, Češkoslovaške, Madžarske in Poljske smo alpinisti iz Jugoslavije preživeli nekaj lepih in brezskrbnih dni, ki se jih bomo vedno radi spominjali. Alpinijada je zbor alpinistov iz različnih držav. Organizirajo jo z namenom, da se alpinisti spoznajo in izmenjajo izkušnje. Svoja spoznanja in doživetja iz alpinijade pa naj bi posredovali še drugim ljudem v domovini. Lansko alpinijade od 19. do 20. marca se je udeležilo kar pet jugoslovanskih alpinistov, dva sva bila iz Slovenije. Prvotni program je bil, da bi pogorju Rila napravili prve tri dni grebensko prečenje, nato pa bi plezali v stenah nad Maljoviško dolino. 2e med prečenjem sc je vreme pokvarilo, zapadlo je preko meter novega snega. Zato smo zapustili Rilo. Ogledali smo si še Rilski manastir, nakar smo se odpeljali okoli 250 km proti severu, v Vratca, kjer smo v tamošnjih stenah preplezali nekaj smeri. Po prijetnem sprejemu in ko smo se dobro spoznali, so postali naši odnosi z bolgarskimi in drugimi alpinisti zelo tovariški — prijateljski. Vsi so se zelo zanimali za Jugoslavijo in za razmere pri nas. Organizacija alpinijade je bila brezhibna. ■712 Zgodovina bolgarskega alpinizma se beleži od leta 1923, ko so se bolgarski alpinisti prvič pozimi povzpeli na vrh Musalo (2925 m), najvišji vrh na Balkanu. V novejšem poimenovanju gora so Musalo preimenovali v Stalin, ki pa se še ni povsem uveljavil — niti v knjigah niti v živi govorici. Dve leti kasneje so napravili sličen vzpon na Fätep v nasivu Vihren. Leta 1929 je hil ustanovljen Bolgarski planinski klub, ki so ga kasneje preimenovali v Dolgarski alpinski klub. Alpinista so plezali v stenah Zlizubar, Iglate, Orlovca in kot rezultat teh razmeroma lažjih tur je bila leta 1938 preplezana severe-^ vzhodna stena Maljovice. V tej za Bolgare tako pomembni steni so poizkušale najti prehod mnoge naveze; poleg Bolgarov so steno naskakovali še francoski, nemški in slovenski alpinisti. V knjigi Bangijeva »Aipijskite steni v D1 garij a- piše, da je leta 1937 skupina slovenskih alpinistov pod vodstvom mojstra športov Aleksandra Bikov skega preplezala približno 60 m stene in so dosegli kraj spodnje prečnice, ki drži od kamina diagonalno v levo. V Planinskem Vestniku piše ing. Vinko Modec, da sta z dr. ing. Avčinom preplezala v dveh dneh okoli 80 do 100 m stene, dosegla s travo poraščen centralni žleh in se nato vrnila. O steni so začeli misliti, da je nepre-plezljiva. Zato je storitev dveh mladih bolgarskih alpinistov iz Samokova tem bolj presenetila, ko sta v dveh dneh preplezala steno. Po drugi svetovni vojni so v nekaj letih preplezali vse večje stene in prečili vse pomembnejše grebene. Z rastjo kvalitete so težili k masovnosti, kot je povedal tov. Spasov, podpredsednik Bolgarske turistične zveze: -Alpinizem ni le športno tehnični pojav, ampak je oblika za oddih in rekreacijo delovnih ljudi « Iz tega lahko razberemo, da gojijo alpinizem vsi sloji, ali če se bolj precizno izrazimo, alpinisti so iz "vrst inteligence in delavcev. Zanimivo je, da pa so na Poljskem alpinisti predvsem iz vrst inteligence. Planinska organizacija jc bila sprva vključena v Fizkulturno zvezo, kasneje pa v Bolgarsko turistično zvezo (BTS). Ta ima 320 turističnih društev in pri 59 od teli so ustanovljeni alpinistični klubi. V njih je včlanjenih okoli 3000 alpinistov, od katerih jih je okoli 300 do 400 aktivnih. Zaradi drugih terenskih razmer, kot so pri nas, je tudi značaj alpinizma drug. Sten je razmeroma malo in niso visoke. Imajo pa kilometre in kilometre dolge grebene, oble ln položene, le Pirin in zapadni del Kile sta malo bolj naježena. To je čudovit svet za človeka, ki rad ure in ure potuje. Pozami so to dolgi zasneženi hrbta, iz katerih tu in tam štrlijo črne čeri iz granita. Velike planote so posejane s številnimi jezeri, med skalami se povsod penijo potoki. V stenah Rile, Pirina in Stare planine imajo kategoriziranih 59 letnih in zimskih plezalnih smeri in okoli 40 prečenj. Ocene so od I do VI težavnostne stopnje, s predznak A in B. Predznak A pomeni spodnji del težavnostne stopnje, B zgornji. 7,a primer navajam opis IV težavnostne stopnje IV A: Višina stene mora biti vsaj 130 m. naklon najmanj 00°, s težkimi detajli, kjer so potrebni klini. Značilni za to kategorijo so dobri oprimki in stopi ter udobna mesta za varovanje. Skala mora biti zdrava in plezanje varno pred padajočim kamenjem. IV. B: vsebuje vse elemente IV A težavnostne stopnje. Poleg tega dopušča krušljivo steno, oprimki in stopi so majhni, klini služijo mestoma kot edine opore, varovališča so slabša. Traverze — prečenja so zimski pohodi, na katerih je potrebno doseči nadmorsko višino nad 2000 m (Kila, Pirin) in 1800 m (Stara planina), z značilnimi grebeni, ki imajo večji naklon 40°. Traverze so po težavnosti razdeljene v šest kategorij in pod-kategorij. Kot primer bom spet navedel IV A težavnostno stopnjo. Sem spadajo: vse ture, ki potekajo preko grebenov, visokih nad predpisano višino (2000 m oziroma 1800 m), kjer je obvezno varovanje ali spust ob vrvi s strmin z naklonom nad BO". Traverze ocenjene s V A in več pa so že združene s plezanjem v težki skali (III B, IV A); grebeni dosežejo strmine z nad 75° naklona. V ilustracijo bom na kratko še opisal prečenja preko Stare planine — dolgo je okoli 700 km, za pot rabijo alpinisti okoli 28 dni. Pri tem večkrat bivakirajo v snegu in potujejo s smučmi. Drugo krajše, a težje prečenje poteka preko Rile planine in Pirina. Cas prečenja je okoli štirinajst dni. pri tem je devet bivakov v snegu. Pot je težavna, mestoma je potrebno plezati. V glavnem so »traverze« lažje in krajše. Na tr a verza h sodeluje navadno mnogo ljudi, včasih tudi do sto. Seveda je zato potrebna disciplina, ki pa ni tako pretirana in vojaška, kot včasih mislimo. Namen je, da napravi turo čim varnejšo in da na najmanjšo mero zmanjša objektivne in subjektivne nevarnosti. Oprema se ne razlikuje mnogo od naše. Nosijo vestone, pumpance iz debelega volnenega blaga in čevlje s tricouni. Vrvi, klini, karabincl in druga tehnična oprema pa se ne razlikuje od naše. ■713 S seboj nosijo spalne vreče za bivakiranje, opazil pa sem tudi Šotore. Nahrbtniki, ki so navadno precej težki, so vdelani na kovinsko ogrodje, tako da se prav udobno nosijo. Poti in markacije pa so zelo redke. Alpinisti so klasificiram v več razredov. Ker sem sam načeloma protn' vsakemu razlikovanju med alpinisti in tekmovanju med njimi, gledam na to z določenim predsodkom. Vendar nisem opazil pri tem nekih nenormalnosti in tudi ne morem ugovarjati njihovim izkušnjam, da klasifikacija vzpodbuja k dejavnosti in da v neki meri lajša izvajanje masovnega alpinizma. Alpinisti iz najvišjih razredov so gotovo najbolj izkušeni in kot taki najbolj poklicani, da vodijo druge. Razdeljeni so v razrede: mojster športov, alpinist I. II. in ITI. razreda. S tem je do neke meje začrtana tudi pot. "ki jo mora alpinist prehoditi — postopen in v.sestra n razvoj. Alpinist III. razreda ie lahko vsakdo, ki je opravil vsai en plezalni vzpon ali prečenie III D kategorije. Alpinist U. razreda mora opraviti štiri plezalne vzpone do I B težavnostne stopnje in dve prečenji. Za dosego I. razreda je treba splezati najmanj 11 smeri do V A težavnostne stopnje in napraviti šest prečenj. Tak alpinist je že moral organizirati in voditi zimski pehod preko dveh grebenov visokih nad 2500 m. Plezati je moral v vseh gorskih masivih v Bolgariji v Rili, Pirinu in Stari planini. Pogoji za dosego naslova »mojstrov na športa« pa so še mnogo bolj zahtevni: dvajset plezalnih vzponov in petnajst tiaverz poleti in pozimi vseh kategorij, v vseh treh največjih gorskih masivih Bolgarije. Bili mora inštruktor za alpinizem in je že moral instmirati na tečajih za dosego značke «Alpinist«. Opraviti mora kontrolno plezanje V A kategorije. Voditi mora vrsto pohodov in plezanj. Ustrezno gornjim pogojem je tudi število alpinistov: devet mojstrov športa, 51 alpinistov I. razreda, okoli 200 je alpinistov II. razreda, drugi so alpinisti III. razreda. Za vzgojo inštruktorjev imajo na Visoki šoli za telesno vzgojo v Sofiji katedro za alpinizem. V Maljoviški dolini je centralna alpinistična šola, ki ima nalogo vzgajati vodnike za bolgarske planine, inštruktorje za alpinizem in turistične delavce. Pouk se vrši vse leto v izmenah po dvajset dni. Letno obišče šolo okoli (500 ljudi, od katerih jih je okoli 60 do 80 alpinistov. Pouk v šoli je praktičen in teoretičen. Alpinisti plezajo največ v domačih gorstvih. Dih pa so že v Kavkazu, Tatrah, Karpatih in na peščenih stolpih ob Ribi. Ekipo, ki jo pošljejo v inozemstvo, zberejo na trening. Alpinisti imajo alpinistične tečaje; dvakrat letno je alpinijada, nekakšen zbor alpinistov, kjer opravljajo masovne vzpone. V Maljoviški dolini ob centralni alpinistični šoli nameravajo vsako leto organizirati mednarodni alpinistični tabor z namenom, da sc tam alpinisti iz raznih držav spoznajo in izmenjajo izkušnje. Glede na to, da se jc alpinizem v Bolgariji šele začel dobro razvijati, so v Bolgariji dosegli že dva velika uspeha: pritegnili in navdušili so za hribe nrnofio ljudi, poleg tega pa so upravičeno ponosni, da imajo prvo šolo za alpinizem na Balkanu. 0 vrveh BOJAN ZAJEC Ne mislim vam praviti, da imamo vite in pletene, konopljene in najlonske vrvi. To itak vsi veste. Haje bom obravnaval vrvi po njihovem namenu. Vrv ima več namenov. Služi zato, da se na njej sedi pod steno, kadar je mraz, nadomešča manjkajoče puloverje, zlasti nepogrešljiva je pri sprejemu novih članov v AO. Včasih se z njo tudi pleza. Takrat ima dve osrednji nalogi. Erna je, da omogoča napredovanje v težkem terenu z uporabo vseh mogočih in nemogočih vrvnih manevrov. Druga pa je varovanje. Varovanje sem namenoma omenil na drugem mestu. Pri enakovredni navezi ima varovanje namen zaščititi plezalca pred posledicami padca. V tem primeru ne bi varovanje imelo nikakršnega smisla, če ne bi računali z možnotjo "padca. Cim pa dopuščamo možnost padca, smo vnesli v plezanje mogočen element tveganja, ki se ne sklada s treznim gledanjem na alpinizem. Trdim namreč, da jc resnično velik plezalec tisti, ki pleza brez tveganja. Ta- Opomba ur.: rokojni alpinist Bojan Zajec o tem predaval v svojem AO. Predavanje objavljamo v njegov spomin. ■714 F / e a Slika 1 Slika 2 kemu vrv za varovanje ni potrebna. Potrebna bi mu bila le kot moralna opora. Seveda, kadar fire velik plezalec v hribe z gospodično, mu vrv takoj postane potrebna tudi materialno, vendar v tem primeru ne stavlja nanjo (na vrv) kakih hudih ple-zalsko-tehničnih zahtev. Alpinistično je podoben primer naveze, v kateri se vzgajajo novi gorniki. Tam mora prvi plezalec lepo splezati, drugi pa itak ne more daleč pasti. Tudi v tem primeru sc na vrv ne stavljajo hude zahteve. A ker so veliki plezalci zelo redko posejani, nas drugih pa je precej, tudi takih, ki vrvi ne uporabljamo za plezalsko nckomplicirane primere, smo včasih postavljeni pred tvegane odločitve, ki nikakor nc izključujejo padca. Poglejmo si elemente, ki v navezi nastopajo. Ti so: plezalec, vrv, varujoči in vmesni elementi varovanja, kot klini, vponke in teren. V temle sestavku si oglejmo, kaj smemo zahtevati od vrvi, če hočemo kljub padcu še nadalje hoditi po svetu. Da bi to videli, se moramo malo seznaniti tudi z dogajanji v vrvi ob padcu. Dogajanje zavisi od elementov za varovanje in varujočega ravno tako kot od lastnosti vrvi. Pri tem ne smemo čisto pozabiti na sebe — prav malo važno je namreč, če vrv padec vzdrži, pa ga mi ne vzdržimo. V takem primeru koristi vrv le GRS, ki ji omogoči lažje pobiranje naših ostankov. V načelu gre pri zadrževanju padca za naslednji problem: kinetično energijo, ki jo je plezalec dobil pri frčanju skozi zrak, je treba na neškodljiv način pretvoriti v kako drugo obliko energije, pri tem pa sila v vrvi (ki je po velikosti enaka sili na plezalca) ne sme preveč narasti. Plezalčevo kinetično energijo lahko porabimo za delo, opravljeno pri razbijanju skal s plezalčevo glavo med letom samim in za razbijanje plezalca na kose ob pristanku, vendar ta način pretvorbe energije ni zaželen. Elegantnejša rešitev je, da pustimo vrv, naj se pri zadrževanju padca raztegne in tako shrani energijo. Del energije padca gre včasih v ruvanju klinov ali krivljenje vponk, vendar je glavna shramba energije lc vrv. Drugi način je pretvorba energije padca v toplotno energijo s trenjem, namreč s trenjem vrvi ob varujočem pri dinamičnem varovanju. Ta način je najugodnejši. V ilustracijo trditve, da ni dovolj, če je vrv sposobna vskladiščiti energijo padca, ne da bi se pri tem strgala, temveč da tudi sile ne smejo preveč narasti, naslednje: jeklena 9 mm -vrv bi prav gotovo zdržala vsak možen padec, toda plezalca-padca bi prerezalo na dvoje. Torej mora biti vrv sposobna prestreči padec na način, ki ne povzroča velikih sil. Kratek povzetek gornjega: 1. energijo padca vskladiščimo v vrvi, ki se pri tem nc sme sU-gati, 2. sila v vrvi ne snj.e preseči za človeka nevarne meje. Obe zahtevi nam dasta že količine, ki označujejo kvaliteto vrvi in določajo njeno uporabnost: ar = sprecifično raztezno delo v 1 m vrvi, er = specifično podaljšanje ob raztrgu, nam pomagata sklepati na sile, ki nastopajo v vrvi, Fr = raztezna sila, Fu = ulovitvena sila. ■715 7.a popolno oceno vtvI bi rabili ker cel diagram fdl kot funkcije specifičnega raz težka. S pomočjo lega diagrama bi lahko od primera do primera določili silo padca. S pomočjo diagrama F(e) si lahko napravimo diagram F(a). (Gl. si. 1 in 2). Računanje sile, ki nastopi v vrvi, je zdaj zelo enostavno kar iz specifične energije padca, ki jo je zelo enostavno določiti. Specifično energijo padca definiram kot energijo padca r.ä 1 meter dolžine tistega dela vrvi, ki sodeluje pri prestrezanju padca. Opazili ste, da nikjer ne govorim o višini padca. Sila v vrvi namreč od višine padca ne zavisi, čim gre za malo daljši padec. Edini faktor, ki napravi kratke padce sorazmerno neškodljive v primeri z dolgimi (ob predpostavki, da letimo po zraka in ne po skalah), je elastičnost človeškega telesa in vrvne zanke okrog pasu. Zaradi te elastičnosti je sila v vrvi ob prestrezanju padca bistveno manjša, kot bi bila brez nje, če gre za kratek padec. Če ne bi bilo tega, bi bilo prav vseeno, če bi padli 1 m ali 40 m V obeh primerih lovi Im padca ista dolžina vrvi. to je pol metra: če pade vodja 1 m ali 40 m. ga lovi pol metra oziroma 20 m vrvi. Če pade soplezalec tik pod stojiščem, ga lovi pri dolžini 1 m ali 40 m vrv dolžine 1 m ali 40 m. V kolikor pade plezalec pod stojiščem, je to sploh zelo ugodno, ker je pri prestrezanju aktivna celotna dolžina vrvi. V nadaljnjih razglabljanjih se omejimo samo na primer, ko pade vodja naveze. Sodim tudi, da pri prestrezanju dolgih padcev elastičnost pasu ne igra bistvene vloge, zalo jo zanemarimo. To lahko napravim, ker s tem zahtev, postavljenih na vrv, ne znižam, temveč kvečjemu zvišam. Torej mi br> vrv v vsakem primeru zdržala padec, če ustreza mojim zahtevam. Specifično energijo padca v primeru, ko pade vodja naveze, zelo lahko dobimo. Oglejmo si razmere pri najhujšem možnem padcu (v nadaljnjem »maksimalni padec«) med točkama 1 in 2." Slika 3. Razlika potencialnih energij med točkama 1 in 2 znaša: 2 mgh. To energijo moramo vzkladi ščiti v dolžini vrvi h metrov. Specifična energija padca je: W W — 2 mgh/h — 2 mg Višin« padca v tej formuli torej na nastopa! Imamo važen rezultat, ki pove, da specifična energija padca prav nič ne zavisi od višine padca! Pač pa zavisi od vrste padca in reakcije varujočega. Prejšnja enačba je veljala za primer, če varujoči vrv zablokira. Naj pa se zgodi, da varujoči spusti zdrseli 1 m vrvi in šele potem zablokira. Specifična energija padca je sedaj: W — mg'2 h + ly'h + I, — mg'L i- h/(h + L) Če varujoči takoj zablokira, je L 0 in W = mg/L + L, kar je prejšnji primer. V vsakem drugem primeru je izraz manjši od ene, specifična energija padca je torej manjša. V mejnem primeru je: W = mg/l + 0. V primeru, da je: h = L, to je Če pusti varujoči zdrseti ravno toliko vrvi, koliker je bil vodja naveze nad njim, je specifična energija padca: mg (1 + V») = 1,5 mg. torej za 25c/o manjša cd najslabšega primera. Ce pa gre za 10 m padca in se kasneje doda še 30 m vrvi, dobimo: mg (l 4- V») = 1,25 mg, to je za 35 °/o manjše energije padca (specifična energija). 25 *U oziroma 35 '' o manjša sila je že upoštevanja vredna. Važno je, da se sila zmanjša že, če varujoči samo spusti nekaj vrvi in potem zablokira. Zmanjša se samo zato, ker sodelujejo pri ulovitvi padca večje dolžine vrvi! Torej, sila se zmanjša že, če varujoči prav nič ne uporablja dinamičnega varovanja. Ob uporabi dinamičnega varovanja se bo sila še bistveno zmanjšala. Zdaj pa poglejmo, kaj je z našimi 'kriteriji za kvaliteto vrvi. Vrv bo zdržala, če bo specifično raztržno delo večje od specifičnega padca. Osnovna zahteva pri nakupu vrvi bo torej: a 2 mg, kar da za 100 kg plezalca vrednost 200 g — 200 kpmm. Tu nastopa še nova težava: če leče vrv preko robov in skoz.i vponke oziroma če so na vrvi vozli (vezava ob pasu), se zniža specifično raztržno delo na 3A ali celo na Va prvotne vrednosti, odvisno od materiala in načina izdelave vrvi. Ker ne vemo, za kašen faktor se zniža specifično raztržno delo, moramo računati z najslabšim primerom in zahtevati za specifično raztržno delo trikratno vrednost zgoraj dobljene, to je 000 kpm/m. Za (10 kg plezalca bi zahtevali samo 480 kpm'm. 480 Iqim/m je še vedno visoka številka in ni verjetno, da bi vrvi, ki so vprodaji, ustrezale. Vsekakor precej obsežne ameriške meritve pokažejo, da zmanjša vozel specifično raztržno delo le na največ Vj prvotnega. Torej bi zahtevali za 100 kg plezalca k 400 kpm m, za 80 kg pa ä 320 kpm'm. Zadnja vrednost se lepo sklada z ■716 avstrijskimi ekperimenti na tem področju, ki so pokazali, da je za vrv verjetno dovolj, če specifično raztržno delo ni manjše od 320 kpm/m. Torej: 100 kg plezalec bo popolnoma siguren na vrvi s spec, raztržnim delom 600 kpm m, zelo verjetno pa se tudi vrv s 320 kpm/m ne bo raztrgala. Na tem mestu predlagam za a minimalno vrednost 400 kpm/m. Seveda dejstvo, da ima vrv dovolj veliko raztržno delo, še ne pomeni, da bo plezalec pri padcu ostal živ, pove nam samo, da ne bo padel v šoder pod steno, ampak bo ob visel na vrvi. Pogoj za »ostati živ« je, da ulovitveni sunek ne preseže meje, ki jo človek vzdrži. Ulovitveni sunek, to je maksimalno silo, Iii nastopa pri ulovil vi, dobimo iz prej omenjenega diagrama F(a). Razlaga: Nobeden od ostalih dveh kriterijev, raztržne trdnosti Fr in specifičnega raztezka ob pretrgu cr, nam ne da Slika 3 Slika 4 direktno ulovitvenega sunka. Tefia nam da lahko lc gornji diagram. Pač pa lahko zahtevamo sledeče: Fr naj ne bo večja od maksimalne sile, ki jo človek še zdrži (imenujmo jo Ft), obenem pa naj bo specifično raztržno delo večje od 400 kpm/m. Ce sta obe naši zahtevi izpolnjeni, potem vemo: 1. da se vrv ne bo raztrgala in 2. da sila v vrvi ne preseže kritične vrednosti in bo plezalcc-padalec ostal živ. Pripominjam, da je zahteva, naj bo F- < Fu in istočasno ar > 400 kpmin zelo huda, in ji vrvi, ki so v prodaji, ne ustrezajo. Za silo Fk iz razumljivih razlogov ni podatkov. Problem je do neke meje soroden vprašanju, kakšne pospeške vzdrži človeško telo. To danes v zvezi s poleti v vesolje močno raziskujejo. Razlika je v tem, da se pri omenjenih raziskavah poslužujejo priprav, ki silo čim bolj enakomerno porazdelijo po človeškem telesu in so zalo upravičeni polagati važnost samo na pospeške, medtem ko je plezalčeva priprava za porazdelitev sile kar vrvna zanka okrog pasu Na ta način je sicer res primerjava med padcem in poletom v vesolje umestna (podobnost med padcem in poletom v vesolje gre še naprej — v obeh primerih je izid negotov), toda obstaja možnost, da so ■717 pritiski v pasu preveliki in zaradi njih človek odpove, ne pa zaradi pospeškov. Na podlagi tega se vsiljuje trditev, da plezalec pri padcu ni sposoben prenesti tako velikih pospeškov kot pilot vesoljske rakete. Vendar kljub temu za plezalca dopustimo večje pospeške. Od pilota se zahteva, da še naprej vozi ladjo, od plezalca pa samo, da se da transportirati v bolnico. Naj bo tako ali drugače, mnenja o sili oziroma pospešku, ki ga plezalec živ prenese, so deljena. Ameriški plezalci menijo, da je zgornja meja. ki jo človek v zelo ugodnih okoliščinah prenese, lüg, kar bi bilo za 100 kg plezalca ca. 11, za 80 kg pa 800 kp. Opozarjam, da so pritiski na večjega plezalca v pasu pri istem pospešku večji, kar kaže na to, da ni pospešek edino škodljiv! Meja, ki je pri padcih še dopustna, jc po ameriških podatkih samo 6 g (vesolje), to je za 100 kg plezalca 600 kp. za 80 kg pa 480 kp, UIAA norme so do leta I960 dopuščale Fk = 1200 kp. Kolikor mi je znano, ta vrednost ni bila spremenjena. Osebno sem mnenja, da laliko dopustimo Fk = 800 kp. kar je sicer visoko postavljeno, a kaže, da je človek še rahlo živ, ko prestane to silo. Na tem mestu nastopi vprašanje merjenja sile Fu v vrvi. Bistveno je, da jc merjena dinamično, z istovrstno obremenitvijo kot pri padcu. Nujna je meritev z Doderojevo napravo, predpisano v UIAA normah. Tudi za prej omenjeno raztržno bi bila potrebna dinamična vrednost! Zahteva po tem podatku je precej huda. ker je način merjenja zamotan in drag. Za snlo se lahko zadovoljimo s statično vrednostjo. Izkazalo se je, da je v večini primerov dinamično raztržno delo večje od statičnega. Edinole v enem primeru, na žalost pri najlonskih vrveh, je bilo dinamično raztržno delo za ca. 15°/o manjše od statičnega. Avstrijske meritve F„, dinamične, z Doderojevo napravo in fiO kg bremenom, so dalo za 10 do 12 mm vrvd različnih firm vrednosti ulovitvenega sunka 1.100 do 1900 kp, torej daleč nad zahtevanimi maksimalnimi Fk -- 480 kp, 800 kp, več kot 1200 kp. Te vrvi očitno same po sebi ne rešijo plezalca pred maksimalnim padcem. Tudi ni mogoče pričakovati, da bo varujoči z ramenskim valovanjem prenesel take obremenitve. Potrebno je obvladati in uporabljati dinamično varovanje, ki sile zniža. Se hujše, skoraj kot prevelike vrednosti ulovitvenega sunka jc dejstvo, da več vrvi debeline 12 mm padca sploh ni zdržalo in so se pretrgale. Toliko v vednost tistim, ki menijo, da so slonovske vrvi zastarele in bi šli nanje plezat s »cvirnom- Pustimo za zdaj vrvi, kakršne so, pa poglejmo, kakšne bi hoteli imeti. Želeli bi, da pri maksimalnem padcu dosežemo čim nižjo silo v vrvi, največ 800 kp. Obenem bi bilo idealno, če bi raztržna sila imela dosti večjo vrednost. Po occni vsaj za 50 % večjo. V tem primeru ne bi nastopila nevarnost, da se vrv ob padcu pokvari, to je, da se po padcu ne skrči več na prvotno dolžino, ker se je plaslificirala. Ce želimo to presoditi, potem sploh rabimo diagram F(e) in F(a). Ce se vrv ob padcu plastificira, to je podaljša, potem nam lahko naslednjega padca sploh ne vzdrži več. Ker pa gornjih diagramov večkrat ne bomo imeli, lahko pa se zgodi, da imamo podatke za a, F in e in si ga poskusimo na podlagi teh podatkov skonstruirati: Aproksimirajrno ga s trikotnikom 0 er Fr, popravek pa nam da ar. Sedaj lahko približno določimo silo pri padcu in preverimo, če je manjša od Fk. Sedaj imamo vse podatke zbrane za vrv, s katero bi hoteli plezati: Fu < ZZm'm Nujno poUobno Fr > 1200 kp zaželeno Ker sila v vrvi in specifično skladiščeno delo nista neodvisna, zahteva z zadnjim pogojem tudi večje a. Želeli 'od še čim manjši raztezek vrvi zaradi prijetnega plezanja, toda ta zahteva nasprotuje oziroma je nezdružljiva z zahtevo, naj bo sila v vrvi majhna. Opaz.imo, da ne zahtevam zelo visoke Fr. Za merilo kvalitete vrvi ta ni tako zelo važna. Kot zgled navajam^ da so Fr modernih perlon in najlon vrvi resda velikosti 1400 do 2000 kp, konopljena vrv pa dosega tudi 1.100 kp. kar ni dosti manj (je pa še vedno popolnoma zadosti za eksekucdjo plezalca-padalca), pa konopljena vrv sploh ne vzdrži padca, ker pač sila v njej naraste na višje vrednosti. Raztržna sila za plezalca o vrvi ne pove skoraj nič. če ni dan še specifični raz.tezek ob pretrgu. Sploh želimo ulovitveno silo. s tem pa tudi raztržno silo (ker pač ni treba, da je ta močno večja od ulovitvene) čim bolj zmanjšati ob istem ar. Z drugimi besedami — zahtevamo čim bolj elastične vrvi. Seveda se nam mora to nekje poznati. Pozna se nam pri raztezku, vrv, kot jo zahtevamo, se nam nujno močno raztegne. Oglejmo si to računsko: slika 6. Pomeni, da se vrv podaljša za celo svojo dolžino! ■718 Slika 5 Slika 6 fle pri istem ar dovolimo Fr = 1200 kp. imamo: er 1200 —2-- 400 in er = 2/a. Dobili smo zanimiv rezultat, da so vrvi, ki na najboljši način zdržijo padec po svoji naravi hudo raztegljive. Kaže torej, da so tudi nam poznane vzhodnonemške vrvi zelo ugodne, če verjamemo, da imajo dovolj visoke Fr, in čc računamo, da je potek raztezanja tudi pri velikih obremenitvah podoben poteku raztezanja pri majhnih obremenitvah, ki jih mi normalno izvajamo pri raznih vrvnih manevrih in spustih po vrvi. Ce pogledamo nazaj, opazimo, da smo poleg ar zahtevali za podatek u ulovitveno silo F„. Ta pa zavisi od teže plezalca, zato jo moramo Se enolično definirati. Definirajo jo kot silo pri ulovitvi 00 kg plezalca pri maksimalnem padcu. Tako definirana ulo-vitvena sila se nam ujema z normiranim preizkušanjem mi na Dodcrojevi napravi 7. 80 kg bremenom. Ponovno opozarjam, da je podatek Fu bistven. Profesor dr. ing. Avčin je v svojih člankih vpeljal količino Gk, kritično težo za merilo kvalitete vrvi. Kritična teža je teža hipotetičnega plezalca, ki lahko maksimalno pade na vrvi, ne da bi se ta še strgala. V istem članku tudi sodi, da so količine ar Fr in er za plezalca nevažne, ker mu nič ne povedo. Z vpeljavo Gk namesto ar se strinjam, ker je ta podatek, četudi fizikalno manj eleganten, nazor.-iejši pomeni pa v bistvu isto. Pove namreč, da bo vrv maksimalni padec vzdržala ali tudi ne Pojasnilo, da Gk pomeni v bistvu isto kot ar: a mgh = ar. (h eh) mg = ar. (h.'2 h) = ax/2 = Gr Nikakor pa se ne strinjam, da sta podatka Fr in nepotrebna Sta kvečjemu premalo! Sodim, da je treba zahtevati kar celoten diagram F(e). Se bolje pa bi bilo zahtevati kar zgoraj definirano ulovitveno silo Fu. le da je to zaradi drage meritve precej huda zahteva. Iz vsega dosedaj povedanega potegnemo zaključek: Za karakterizacijo vrvi v pogledih, ki zanimajo nas plezalec, sta bistvena podatka: Gk in Fu oziroma alternativno ar in F„ Gk oziroma ar povesta, če vrv vzdrži maksimalni padec, in ju moramo dobiti navedena kot podatek za vrv, F„ pa pove. če mi zadržimo prestrezanje padca na taisti vrvi. lahko jo (F„ namreč) približno izračunamo iz diagrama K(e). Najbolje je seveda če nam to količino poda tovarna kot podatek za vrv. Preizkušanje omenjenih količin za vrv še ni normirano, čeprav se po svetu že vpeljuje. Kar se tiče vrvi, ki so trenutno v prodaji, sodim, da velja naslednje: vrvi, ki jih običajno Štejemo za dehele, to je 11 in 12 mm, so običajno zmožne zdržati maksimalni padec, vendar ne vse. Vsekakor se obremenitev giblje na zgornji meji trdnosti vrvi. Vrvi 10 in 9 mm pa niso v nobenem primeru zmožne zdržati maksimalnega padca in so torej potemtakem uporabne le za varovanje drugega v navezi, za varovanje prvega pa le, če varujoči obvlada in uporablja dinamično varovanje. ■719 Cisto načelno imamo torej za zadržanje maksimalnega padca na razpolago dve rešitvi * 1.'vrvi z velikim ulovitvenim raztezkom (ca. 100«'«), kar je za plezanje samo rahlo neprijetno in 2. dosledna uporaba dveh 0 mm vrvi. , Zdi se da je v danih primerih dosledna uporaba dveh 9 mm vrvi zelo dobra, da ne rečem kar idealna. Te vrvi imajo raztržno silo blizu 800 kp, kar je vrednost, ki jo človeško telo po prejšnjih razglabljanjih še prenese. Poleg tega so , raztezki komercialno razpoložljivih vrvi dovolj majhni, da ne motijo pri tehničnih manevrih Ti pa žc itak sami po sebi zahtevajo uporabo dveh vrvi. Raztrzno delo obeh vrvi skupaj je dovolj veliko, da se padec zdrži. Treba je paziti samo na to, da obe vrvi ne prestrezata padca naenkrat, to je, da ne primela obe hkrati. \ tem primeru bi nastopila situacija, kot če bi imeli vrv dvojne debeline ki Ima, logično, dvakrat večjo ulovitveno silo. Ena vrv mora padec prestreči m šele ko se ta strga, sme stopiti v akcijo druga. Le v tem primeru bo ostala pod kritično vrednostjo. Vse to je veljalo za maksimalni padec, ko med plezalcem in varujočim ni nobenega vmesnega .-ddna ali pa je vrv v vmesnem klinu togo blokirana, tako da ne more teči. Mladinska kronika TONČEK STKOJIN 14 aprila t. 1. se je pod Storžičem vršila smučarsko-alpinistična ocenjevalna vožnja v organizaciji Komisije za alpinizem in Mladinske komisije. V kategoriji mladincev ie prvo mesto zasedla ekipa PD Tržič v sestavi: Rudi Terovski, Janez Dolžan ln Branko Tema v času 4,25 brez kazenskih točk, II. mesto ekipa PD Jesenice s tekmovalci- Peter Boštin, Dušan Stopar in Mirko Klinar v času 5,35 brez kazenskih točk III mesto s časom 6.25 in brez kazenskih točk pa mladinska ekipa PD Mojstrana 7. vrsto- Klavdljcm Mlekušem. Zvonkoni Hrastarjem in Edijem Borjancicem. Prvo mesto med ženskimi ekipami je s časom 8,34 in 5 kazenskimi točkami zasedla ekipa PD Kranjska gora z mladinkami: Zmago Klofutarjevo, MeHko Klolutarjevo m Vando Gučkovo. V kategoriji pionirjev so dosegli I. mesto s časom 0,58 in brez kazenskih točk pionirji PD Bled z Dragom Aikom, Borisom Mulejem m Jankom Slo-karjem II. mesto s časom 1,14,3 in brez kazenskih točk pionirska ekipa PD Kranjska gora s pionirji Markom Žldanom, Jožetom Gazvodo in Slavkom Smolejcm m III. mesto s časom 1.23.3 in brez kazenskih točk pionirska ekipa PD Tržič s pionirji Vinkom Brezarjcm Mirkom Nadišarjem in Silvom Seiko, med ženskimi ekipami pa pionirska ekipa PD Bled s tekmovalkami Matildo Poklukar, Jano Mačkovo m Metko Svigelj s časom 4,12,4 in s 5 kazenskimi točkami. o 22 in 23 aprila t. L sc je vršil posvet načelnikov MO na Smohorju (778 m) pr. Celju. Posvet je pregledal delo zadnjih let, kritično ocenil napake in potrdil smernice za prihodnje razdobje. Iz diskusije je bilo opazili, da so oblike dela z mladino dobile vsesplošen značaj in da so pri vseh vidnejših PD že močni mladinski odseki. Mnogo poudarka so udeleženci dajali področju medsebojnih srečanj na centralnih akcijah Mladinske komisije, ki jih je samo v letošnjem letu planiranih kar devet Navzoči so opozarjali na negativna stališča nekaterih PD, ki zavirajo avtonomno rast MO in ne posvečajo dovolj skrbi za vzgojno materialno pomoč mladini. Tu in tam je bilo slišati naj bi se v delo mladinskih odsekov vneslo vcc praktičnega dela in poživelo s sodelovanjem izvedencev (geografov, botanikov, alpinistov itd) Skupno so tudi opazili, da niso izčrpane vse rezervne oblike dela z mladino m premagane preprekc za pritegnitev nečlanov planinske organizacije na centralne akcije. Potem, ko so številni diskutan t i podali svoje misli, so bili sprejeti sklep: in predlogi, ki so bili žc objavljeni v PV 1961/9. 1 maja na dan Praznika dela je bila v Ljubljani velika parada športnikov, tabornikov in planincev. Skupno 75 mladincev, članov MO planinskih društev mesta Ljubljane, enotno uniformiranih z emblemi PZS, je v mimohodu predstavljalo enotnost planinske organizacije. . VI redna skupščina PZS, ki je bila dne 27. in 28. maja v Novi Gorici, je mladinskim vprašanjem posvetila precejšnjo pozornost. Potrdila jc sklepe in odobrila proračun Mladinske komisije. Za novega načelnika Mladinske komisije je bil izvoljen tov. Tomaž Ranovec. ■720 V dneh od 2. do 6. julija se je centralne proslave ob 20-letnici vstaje jugoslovanskih narodov v Titovem Užicu udeležilo tudi 13 mladincev in mladina iz Slovenije. Udeleženci so se udeležili slovesnosti, deset od njih pa skupno z mladino ostalih družbenih organizacij pohoda na bližnji Zlatibor. Od 3. do 6. avgusta se je vršil v proslavo 20-let.nice vstaje ln 40-letnice organiziranega alpinizma mladinski pohod v Vrata. Pohod je bilo organiziran tako, da je v svoje vrste zajel mladino iz skoraj vse Slovenije in je potekal iz treh smeri. Izhodiščna točka za Štajersko smer je bila Logarska dolina. Od tu so udeleženci hodili po transverzali vse tja do Žirovnice, od koder je bil organiziran prevoz na mesto pro-iz Železnikov in še isti dan prenočili na Ratitovcu. Drugo jutro so sestopili v Bohinjsko kotlino in prenočili v Vodnikovi koči. Tretji dsn so se povzpeli na Triglav slave. Vseh udeležencev je bilo 25. Ljubljančani in okoliška PD po pričeli s pohodom in se nato spustili v Vrata. Udeležencev v tej smeri je bilo 52. Zadnji dan, to je 6. avgusta je bila v mladinskem taboru slovesna razglasitev rezultatov enoletnega tekmovanja MO in nagradnega natečaja Mladinske komisije za najboljši spis, fotografijo in likovno delo s pkmnsko tematiko. Načelnik Mladinske kemisije tov. Tomaž Banovec je v krajšem nagovoru povedal nekaj misli o preteklem leni, razdelil nagrade najboljšim MO in nagrajenim mladincem ter povabii MO. naj razmislijo o spremenjenem tekmovalnem sistemu, ki naj bi ga uvedli že prihodnje leto. Pri razglasitvi rezultatov je bil navzoč tudi predsednik PZS tov. Fedor Košir, ki je zbrani mladini čestital k doseženim uspehom in dal vzpodbudne misli za nadaljnje delo. Objavljamo rezultate tekmovanja »Gore in mladina« v tekmovalnem letu 1980 61. Posamezni MO so dosegli v generalnem plasmanu naslednja mesta: 1. Prevalje 11. MO Celje 2. MO Jcscnice 12. MO PTT Ljubljana 3. MO APD 13. MO Lj ubljana-matica 4. MO Postojna 14. MO Ziri 5. MO Mežica 15. MO Bled 6. MO Radovljica 16. MO Brežice 7. MO Medvode 17. MO Maribor 8. MO Trbovlje 18. MO Železničar Ljubljana 9. MO Tolmin 19. MO Vuzenica 10. MO Zagorje V posameznih tekmovalnih skupinah pa so dosegli najboljše rezultate: v I. skupini MO Prevalje (uspehi organizacije mladine), v II. skupini tudi MO Prevalje, ker pa je že dobil nagrado pri prvi skupini, je nagrada v tej skupini pripadla dnigopla-si ranemu t. j. MO Jesenice, za planinska terenska dela, v III. skupini pa je bil pri vzgoji mladine najboljši MO Akademskega PD. Istočasno je bila tudi razglasitev rezultatov natečaja za najboljši spis, likovno delo in fotografijo s planinsko tematiko, ki ga je razpisala Mladinska komisija pri PZS. Pii spisih je žirija, ki so jo sestavljali prof. Tine Orel, Tonček Strojin in Dominik Koci, pregledala 102 poslana prispevka in se odločila do podeli nagrade naslednjim mladincem: t. nagrado v znesku din 5000 Janezu Bizjaku za spis »Rdeči rudodendron« 2. nagrado v znesku din 3000 Janezu Svetini za spis »Na Vršacu pozimi« 3. nagrada enoletna naročnina PV Mileni Gregorin, PD Maribor za akvarel 4. nagrada enoletna naročnina PV Mirku VeSnarju za spis »Dnevnik planinca« 5. nagrado enoletna naročnina PV Janezu Kalanu za spis »V zasneženih planinah« Pri likovnih delih je žirija, ki so jo sestavljali: prof. Zornik Klavdij, akad. kipar Marjan Keršič-Relač in Milan Kristan, pregledala 196 poslanih likovnih del v različnih tehnikah in sklenila, da podeli nagrade naslednjim udeležencem: 1. nagrado v znesiku din 5000 Slavki Lukač iz PD Zagorja za lepljenko »Le v planine« .... „ , , 2 nagrado v znesku din 3000 Angeli Brzin iz PD Zagorja za lepljenko »Sprehod« 3. nagrada enoletna naročnina PV Mileni Grefiorin, PD Maribor, za akvarel »Obisk na planšariji« ■721 4. nagrado enoletna naročnina PV Angelci Breznik, PD Gornji grad za pra-skanko »Na Menini« 5. nagrado enoletna naročnina PV Janezu Vrhovcu, PD Celje za delo »Na vrhu, Posebr.o nagrado — Lovšinovo knjigo »Gorski vodnilü v Julijskih Alpah« pa si je z risbo »Počitek« pridobil Bogdan Ceh iz PD Jesenicc. Pri fotografijah so žirijo sestavljali: Dušan Skerlep, Marjan Smerke in Vinko Omerzelj. Žirija je ocenila 59 poslanih fotografij in se odločila, da podeli nagrade naslednjim: 1. nagrado v znesku din 5000 Joži BalarHu, PD Javornik za delo »Gorski stražar« 2. nagrado v znesku din 3000 Rafaelu Podobniku, PD Idrija za delo »Na zdravje- 3. nagrado enoletna naročnina PV Kostji Divjaku, Akademsko PD za delo »Višek sreče« 4. nagrado enoletna naročnina PV Branku Pilihu, PD Maribor za delo »Na majskih sneži ščih« 5. nagrado enoletna naročnina PV Janezu Vrhovcu, PD Celje, za delo »Na vrhu na soncu« Za najštevilnejšo udeležbo na natečaju pa je Mladinska komisija nagradila mladinski odsek PD Jesenice, PD Gorje pri Bledu in PD Ziri. društvene novice POROČILO O PROSLAVI V T. U2ICU Centralna proslava 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov v Titovem Uži-cu se je med drugimi udeležila tudi naša organizacija. V zvezi s proslavo, ki je bila 4. 7. v T. Užicu, jc bila od 2. do 6. julija organizirano taborjenje vseh množičnih organizacij na Belih vodah pod naslovom Užiška republika. Iz Slovenije se je tega taborjenja udeležilo 45 mladih planincev iz MO (Ljubljana-malica, TD, Postojna, Bled, Prevalje, Slovenske Konjice, MengeS, Ruše, Maribor). Iz Ljubljane smo odšli I. 7. s posebnim vlakom. Po precej naporni vožnji smo prispeli do T. Užic, od tam pa ie bilo še poldrugo uro do tabora na Belih vodah. Naselje iz platnenih hišic je sprejelo 6000 ljudi članov taborniške organizacije, Počitniške zveze, planinske organizacije, prometnih organizacij, članov Ljudske tehnike in športnih organizacij. Vsaka organizacija je imela svoj prostor za taborišče in popolno svobodo pri urejanju taborišča. Planinski tabor je bil ob ugodni lokaciji zelo pxijeten in udoben. Za prehrano je poskrbela .ILA in to v splošno zadovoljstvo. K programu ni bilo pripomb. Edino vodstvo štaba planinskih organizacij bi zaslužilo nekaj upravičene kritike. Zaradi nekaterih pomanjkljivosti kot n. pr. pri ozvočenju je bil stik štaba s posameznimi vodstvi zelo otežkočen. Zato je večkrat prišlo da nesoglasij in celo do velikih nesporazumov. fitabu lahko zamerimo tudi to, da je zelo malo storil za organizacijo izletov v bližnjo okolico. Za te izlete bi lahko idealno izkoristili 3. in 5. julij, ki smo jih prebili po šotorih. Vsi izgovori štaba glede na majhno epidemijo so bili neutemeljeni, ker so ostale organizacije kljub temu uspele organizirati pohode v bližnjo in daljno okolico. Edino 5. 7. je uspelo le majhni grupi ljudi, da so odšli na marš po sledovih Titovega umika od T. Užic do Partizanskih vod. Proslave se iz objektivnih pogojev nismo mogli udeležiti (bolezen). V drugače zelo živahnem tabornem življenju smo imeli priložnost, da se spoznamo med seboj ter nekatere druge oblike dejavnosti v planinski organizaciji. K tovariškemu vzdušju so precej prispevali taborni ognji in doživetja, ki so jih pripovedovali stari borci iz okolice T. Užic. Po petih dneh lepega vremena, navdušenja in tovarištva smo se v T. Užicu spet vkrcali na vlak in po precej naporni vožnji prispeli v Ljubljano. Tomaž Banovec IZ PROBLEMOV GRS Gorski reševalci se zavedajo pomena hitrosti pri obveščanju in sporazumevanju še posebno, kadar ure in minute odločajo o življenju ponesrečenca. Zato ■722 si danes ne moremo predstavljali moderne ekipe reševalcev brez radijskih oddajnikov. Tu pa nastopi nova težava. Reševalci delajo navadno v izredno težavnem terenu, včasih v najslabših vremenskih pogojih, v stenah itd. V takem svetu lahko vsak kos opreme zaradi teže in volumna resno ovira reševalca pri delu. Ker ni moč dobiti radijskih aparatov, ki bi vsaj približno ustrezali zahtevam, so se strokovnjaki iz vrst reševalcev sami lotili problemov. V nekaj letih so s pomočjo nekaterih inštitutov izdelali prototipe miniaturnih poltran-sistorskih in transistorskih oddajnikov. Ti oddajniki odlično delujejo na razdaljo do 70 km. Tako so reševalci na terenu lahko neprestano v zvezi s svojo bazo. Za sporazumevanje med reševalci v stenah pa so izdelah transistorske oddajnike, ki so montirani kar v zaščitnih čeladah reševalcev. Prednost teh oddajnikov je seveda izredno nizka cona in skrajno enostavno uporabljanje in vzdrževanje. Ob proslavi pripadnikov JLA na Triglavu je potekala radijska zveza takole: Ves potek proslave in posamezne govore smo z malimi prenosnimi oddajniki prenašali preko bodoče centralne relejne postaje v Kamniku v Ljubljano Tu so si sproti beležili podatke in posamezne odlomke snemali direktno na magnetofonski trak. Tako so vsi, ki jih je proslava zanimala, lahko takoj dobili poročilo in podatke, med njimi tudi Radio Ljubljana. PROSLAVA NA VRHU TRIGLAVA 6. oktobra so vojaki pod organizacijskim vodstvom podpolkovnika Franca Jernejca v sodelovanju s planinci prvič prenesli na vrh Triglava top in iz njega izstrelili slavnostni pozdrav v čast dneva artilerije JLA ob njeni dvajseti ob-leUiici. Dnevu vstaje LR Makedonije in v pozdrav Beogradu ob obletnici osvoboditve. Vojna pošta 1098 Tolmin je pripravila ta pohod na Triglav iz treh smeri: iz Bovca, Tolmina in iz Bohinjske Bele. Na iniciativo JLA jc tudi planinska organizacija aktivno sodelovala pri pohodu. To je bila predvsem skupna akcija planincev in vojakov, ki često sodelujejo. Ta povezanost planincev z JLA se odraža predvsem pri splošnem planinskem delu, posebno pri vzgoji naše mladine, alpinističnega kadra, GRS in pri gradnji planinskih objektov. Planinska zveza Slovenije je zaradi slavja odprla tudi pet planinskih po-stojnik okoli Triglava (Kočo pri Tri- glavskih jezerih, Dolič, Vodnikova, Kredarica, Planika), kjer so potem udeleženci pohoda lahko brezplačno spali in imeli več drugih ugodnosti. Skupina vojakov pod neposrednim vodstvom kapetana Srečka Tušarja je že v četrtek (5. X.) zvečer prenesla top iz Planike na vrh Triglava. V petek zjutraj so se zbrali na vrhu vojaki z godbo in planinci. Iz topa in pušk so lztrehh slavnostni pozdrav, postavili na vrhu državno in partijsko zastavo v spomin dogodku, ko je pred dvajsetimi leti prvič zaplapolala na Triglavu jugoslovanska zastava z rdečo zvezdo potem pa so vsi zaradi slabega vremena takoj sestopili m prišli okoli 13. ure z vsem materialom na Planiko. Tu se je nato odvijala glavna slovesnost, katere se je udeleilo okoli 150 vojakov in 50 planincev. Zastopniki planinskih društev so prišli iz mnogih krajev Slovenije, dva n. pr. celo iz Krškega. Slovesnosti se je udeležil tudi seluetar SZDL Tolmina in več visokih vojaških osebnosti. Pred planinsko kočo Planika je imelo več vojaških osebnosti in predstavnikov Planinske zveze Slovenije pozdravne govore, nakar so poslali udeleženci pohoda po planinski radijski oddajni postaji pozdravne brzojavke tov. Titu ob obletnici osvoboditve Beograda in Dneva artilerije JLA. tov. Lazarju Ko-lisevskemu ob Dnevu vstaje LR Makedonije in tov. Mihi Marinku. K prazniku so čestitali tudi planinci. Zaradi vse slabšega vremena so se udeleženci slovesnosti takoj razšli. Miha Potočnik ml. III. MLADINSKI ORIENTACIJSKI POHOD ZA MILOVANOVIČEV MEMORIAL Za leto 1981 sta ob 20-letnici vstaje slovenskega naroda dne 10. septembra organizirala Mladinska komisija pn PZS in I'D Bled — tokrat po stezah partizanske Jelovice. Na Lipniški in ostalih planinah Jelovice, ki je tesno povezana s partizanskimi borbami na Gorenjskem, jc preizkusilo svoje moči in znanje 152 mladih planincev in planink. t. j. 38 štiričlanskih ekip. Število prijav je bilo sicer Se veliko večje, vendar je pa slabo vreme, ki je vladalo vse do dneva pohoda, odvrnilo od tekmovanja številne ekipe. Pohod se je vršil čez Lipniško in Mošenjsko planino mimo kraja, kjer je bil formiran Cankarjev bataljon in mimo številnih spomenikov padlim par- ■723 tizanom. Tekmovali so v štirih kategorijah. V I. kategoriji mladinci, rojeni v letih 1941/46 (4 ure), v II. kategoriji mladinke iste starosti (3 ure), v III. kategoriji pionirji, rojeni v letih 1047, 50 (2 uri) in v IV. kategoriji pionirke iste starosti (1% ure). Start je bil na Topniški planini, pravico do tekmovanja pa so imeli člani mladinskih odsekov PD, člani Zveze tabornikov Slovenije in Počitniške zveze Slovenije. Vsaka ekipa je morala preiti vse kontrolne točke (KT) strnjeno tako kot skozi start in cilj. posebne naloge ekip pa so obsegale vprašanja iz prve pomoči, iz gorske flore in favne, streljanje z zračno puško, tiho in skrito prehajanje skozi določene terene, odgovarjanje na klicanje ponesrečencev 7. ustaljenimi znaki in druge splošne planinske stvari. Tekmovalne ekipe so prišle na Lipni-ško planino že na predvečer pohoda. Razmeščene so bile po šotorih in stajah, za razvedrilo pa so po izdatni večerji filedali barvne filme in zabavno glasbo. Ob tabornem ognju je zbranim mladincem opisal partizanske boje na Jelovici in svoje osebne doživljaje partizan Janko Prezelj. Naslednjega dne tik pred startom so mladinci položili lovorove vence pred petimi spomeniki padlih borcev-partizanov. Prireditev so počastili s svojo navzočnostjo nekateri člani UO PZS pod vodstvom predsednika PZS tov. Fedorja Koširja, zastopnika CK LMS tov. Jože Steh in Adam Grünfeld, predsednik okrajnega odbora Zveze borcev v Kranju in predsednikom OLO Kranj, tov. Ivan Bertoncelj, kapetan J LA tov. T.avš iz Ljubljane in tov. Vilko Fran, član GO Zveze tabornikov Slovenije. Organizacijo pohoda je imelo v glavnem v rokah PD Bled, ki je pokazalo vso svojo organizacijsko sposobnost in s tem mnogo doprineslo k tako uspeli prireditvi. Predvsem moramo pohvaliti tov. Marijo in Mirka Stareta, majorja JLA Janeza Lušino in njegovo soprogo ter tov. Svigljevo, vse iz Bleda, glavnega starterja tov. kapetana Lavša in vrhovnega sodnika tekmovanja tov. Tomaža Banovea iz Ljubljane. Posebno zahvalo smo vsekakor dolžni tudi ekipi pripadnikov JLA pod vodstvom kape-tana Srečka Tušarja, ki je prirediteljem pomagala, kjerkoli je bilo potrebno. Tekmovalne ekipe so dosegle naslednje rezultate: V I. kategoriji moških mladinskih ekip prvo mesto MO PD Radovljica (tov. Jože Pezdič, Janez Pretnar, Janez Justin in Janez Zirovc) 312 točk, drugo mesto s 301 točkami ZTS GS Kranj (Marjan Tičar, Jože Zontar, Rado Ovsenik in Edo Ocepek), tretje mesto MO PD Bled 1 z 291 točkami (Ljubo Soklie, Drago Arh, Tone Kavčič in Janez Brodnik), četrto mesto z 247 točkami MO PD Bled 2 (Franci Zemva, Franci Voleanšek, Ciril Kraigher in Milan Soklič). peto mesto MO PD Jesenice 1 s 168 točkami (Janez Kalan, Franc Trček, Rudi Hiti, Janez Miko), šesto mesto ZTS GS Kamnik-Domžale s 150 točkami (Bojan Polak, Lojze Ručman. Miha Prelovšek in Miha Golob) in sedmo mesto MO PD Obrtnik Maribor s 131 točkami (Edo Dvoršak, Branko Kojc, Valtcr Baumkirhner in D i ter Smigoč). V II. kategoriji ženskih mladinskih ekip je dosegla prvo mesto s 297 točkami MO PD Jesenice 3 (Nuäa Oman, Verona Polajnar, Simona Polajnar in Jerica Trček) drugo mesto ekipa MO TD Ljubljana-matica (Lučka Erjavec, Anica Erjavec Polona Bernot in Polonca Jerumcn) in tretje mesto ekipa MO PD Postojna 2 (Darinka Orel, Gabrijela Bole, Eva Fre-lih in Marta Zalar). V III. kategoriji pionirjev je dosegla prvo mesto ekipa MO TD Bled 5 s 208 točkami (Nejko Vrevc, Dušan Kelih, Ciril Jemc in Mirko Tavčar), drugo mesto ekipa MO PD Bled 7 s 191 točkami (Uroš Stare, Slavko Str-man, Božo Strman in Jurij S trm an), tretje mesto MO TD Radovljica-I.ipnica s 183 točkami (Milan Kalan, Vranko Kržišnik, Cvetko Blaž in Jože Resman), četrto mesto ekipa MO PD Radovljica s 178 točkami (Peter Smitek, Damjan Zbontar. Darko Lotrič in Vinko Solar), peto mesto ekipa MO PD Bled 5 s 175 točkami (Franek Svetina, Stojan Ulčar Andrej Vidic in Miro Ulčar), šesto mesto ZTS Jezerski biseri Bled s 174 točkami (Drago Sušič, Boris Grm, Janez Urh in Jože Vrevc), sedmo mesto ekipa MO PD Radovljica 2 s 160 točkami (Brane Ta-dič, Janez Vodopivec, Jaka Vidic in Jože Mulej), osmo mesto ekipa MO PD Ra-dovljica-Lipnica s 166 točkami (Jože Megušar, Peter Potrebuješ, Božo Pra-protnik in Janez Petrač), deveto mesto ekipa MO PD Gorje 1 s 1G1 točkami (Pavel Bolčina, Janez Pretnar, Vinko Larisi in Filip Kalan), deseto mesto ekipa MO PD Bled 3 s 148 točkami (Janez Lušina. Branko Brodnik, Milan Oster-man in Ivan Milatovič), enajsto mesto ekipa MO PD Bled G s 142 točkami (Slavko Arh, Jože Jakopič, Andrej Re-kelj in Marjan Milatovič), dvanajsto mesto ekipa MO PD Radovljica 3 s 135 točkami (Ljubo Meglič, Jakob Magajna, Vili Vugrešek in Dušan Molk), trinajsto mesto ekipa ZTS Jezerski biseri Bled 2 s 130 točkami (Janez Sopotnik, Lado Zemva, Anton Zemva in Ivan Lukančič) ter štirinajsto mesto ekipa MO PD Za- ■724 gorje s lai točkami (Pavel Jeglič, Vili Stern, Franc Skrabar in Franc Guna) V IV. kategoriji pionirk jc dosegla prvo mesto ekipa MO PD Gorje 3 s 83 točkami (Pavla Kalan, Helena Kogoj. Tinra Zupan in Silva Frčaj), drugo mesto s 77 točkami ekipa MO PD Bled 8 (Metka Švigelj, Irena Jenko, Polda Kavčič in Majda Kržišnik), tretjo mesto ekipa MO PD Bled 10 s 60 točkami (Cvetka Rinder, Breda Langus, Jožica Rorštnik in lvica Kavčič) ter četrto mesto MO PD Bled 9 s 48 točkami (Silva IJlčar, Miša Bern, Maja Ciglar in Mojca Svigelj). Diskvalificirane so bile moške mladinske ekipe MO PD Postojna 1, MO PD Radovljica-Lipnica, MO PD Vuzenica in ZTS Dolomitski odred, odstopile pa so ekipe MO PD Ljubljana-matica. MO PD Poljčanc in ZTS Zmajev odred ter pionirske ekipe (moške) MO PD Jesenice 2, MO PD Gorje 2 in MO PD Ljubljana-matica 1. Mladinski prehodni pokal jc osvojila mladinska ekipa PD Radovljica, pionirski prehodni pokal pa pionirska ekipa PD Bled. Vsaka prva ekipa jc poleg tega prejela še kolektivno nagrado (kompas M 53 v vrednosti 5500 dinarjev), člani ekipe pa še posamezne praktične nagrade v vrednosti do 3000 dinarjev. S planinskimi rekviziti sta bili dalje nagrajeni šc dve prvoplasirani ekipi mla-dinccv, ena prvoplasirana ekipa mladink, dve prvoplasirani ekipi pionirjev in ena prvoplasirana ekipa pionirk, vse ekipe pa so prejele tudi diplome. PLANINSKA PROSLAVA 20. OBLETNICE LJUDSKE REVOLUCIJE IN 40. OBLETNICE ORGANIZIRANEGA ALPINISTIČNEGA DELA V SLOVENIJI se je vršila v dneh 5. in 6. avgusta letos v Vratih. Izredno lepo, jasno in sončno vreme je prispevalo k temu, da je bila proslava zares veličastna, obenem pa planinsko prisrčna in je privabila številne množice planincev v Vrata. Na predvečer proslave dne 5. avgusta ko se sešli v Vratih bivši skalaši - ustanovitelji in člani nekdanjega TK Skale, ki je prva pri nas začela gojiti sistematično plezanje v naših stenah in ki jc z veliko vnemo razvijala najraznovrstnej-še oblike planinskega delovanja. Predsednik PZS tov. Košir je v svojem nagovoru poudaril pionirske zasluge ska-lašev za razvoj planinstva in alpinizma pri nas in prečital imena onih skalašev, ki jih je skupščina P7.S za njihove za- sluge odlikovala z zlatimi in srebrnimi častnimi znaki. Tovariški večer, ki je sledil slovesnemu delu, je potekel v obujanju spominov na drzne vzpone skalošev v naših gorah in na mnoge lepe dneve, ki so jih skalaši preživeli v planinah. Posebno slovesen okvir tej prireditvi je dal tudi ognjemet, ki je razsvetlil vse strmine in previse gora, ki obdajajo dolino Vrat, posebej pa še mogočno triglavsko severno steno, priljubljeno torišče skalaških plezalcev. Ob koncu prireditve je pred Aljaževim domom zagorel še ogromen kres, ob katerem so se udeleženci proslave pomenkovali in zabavali še pozno v noč. V nedeljo 6. avgusta jc bila proslava 20. obletnice naše ljudske revolucije. Osrednja točka proslave jc bil slavnostni govor načelnika GRS pri PZS tov. dr. Mihe rotočnika, ki je bil v celoti objavljen v letošnji 10. številki Planinskega vestnika. Sledile so recitacije in pevske točke, na kar je bila osrednja proslava zaključena, udeleženci proslave pa so odšli do spomenika padlim partizanom — gornikom, kjer je imel spominski nagovor bivši dolgoletni predsednik skale tov. prof. Janko Ravnik. Posebna delegacija skalašev je odšla šc do vznožja Triglavske stene, kjer je vzidana spominska plošča ponesrečenemu Dr. Miftfi Potoinik govori v Vratih ■725 skalašu — odličnemu alpinistu dr. Kle-mentu Jugu. kjer se jc tov. dr. Mirko Kajzelj spomnil vseh tistih plezalcev, ki so v vnetem iskanju lepega in dobrega izgubili življenje v naših stenah. K spomeniku padlim partizanom — gornikom in k plošči dr. Juga so bili položeni spominski venci. Po opoldanskem odmoru jc bila še majhna slovesnost v mladinskem taborišču, ki so ga mladi planinci postavili onkraj Bistrice, potem ko so iz raznih smeri preko naših gora prišli v Vrata na proslavo. Razdeljene so bile nagrade ob zaključku vsakoletnega mladinskega tekmovanja, pozdrave in pohvale pa sta izročila mladim planincem načelnik mladinske komisije pri PZS tov. Bano-vec in predsednik PZS tov. Košir. Planinska proslava v Vratih se je dostojno uvrstila v okvir letošnjih proslav v naši državi in bo udeleženeem šc dolgo ostala v lepem spominu. F. K. GF.NF.RAT.NA SKUPŠČINA MEDNARODNE ALPINISTIČNE UNIJE (U1AA) se je vršila letos v dneh od 27. B. 1961 na Dunaju. Navzoči so bili delegati držav članic in sicer Avstrije, Bolgarije, Cehoslovaške, Čila, Francije, Grčije, Holandije, Italije, Jugoslavije, Luxem-burga, Maroka, Nemčije, Poljske, Španije, Švedske in Švice. Udclcžence sta sprejela federalni minister za šolstvo dr. Heinrich Drimmel in dunajski župan Franz Jonas, ki jim je priredil tudi kosilo. 2e na seji izvršnega komiteja kot tudi na sami skupščini je bilo zopet, kot že tri leta doslej, osrednje vprašanje vprašanje sprejema ZSSR v Unijo. Tudi letos je bil sprejem odklonjen iz formalnih razlogov, ki pa so seveda popolnoma neprepričljivi in imajo zgolj namen zavlačevati ali pa sploh onemogočiti pristop Sovjetske zveze v ta mednarodni forum. Jugoslovanska delegacija je kot doslej stala na načelnem stališču, da se v Unijo včlani lahko vsaka država, ki goji alpinistiko in planinstvo. Letošnjo skupščino je vodil mesto obolelega predsednika g. Egmonda D Ar-cisa njegov namestnik dr. Wyss-Du-nant, bodoči predsednik SAC. Jugoslavija je skupščini pravočasno predložila predlog za izpremembo statuta, ki naj bi vsaj deloma omilil dosedanje toge predpise. Zborovalci so se sicer strinjali, da je treba statut izpre-meniti, taktično pa so izglasovali v duhu politike zavlačevanja lc to, naj izpremembo statuta pripravi posebna komisija, ki bo na naslednjem zasedanju predložila svoje predloge. Tej komisiji predseduje Jugoslavija. Zc na tej skupščini pa je bilo izglasovano, da glasujejo na skupščini lahko za odsotne člane le tisti pooblaščenci, ki predsedniku skupščine pred začetkom zasedanja predlože pismeno pooblastilo pooblasti-telja. Na dunajski skupščini so bila podana tudi poročila komisij, ki delujejo v okviru Unije in sicer komisije za trdnost vrvi, komisije za film, komisije za delo z mladino, komisije za plačilo stroškov reševanja v inozemstvu in komisije za zaščito alpske prirode. Prihodnja skupščina bo leta 1962 na otoku Krfu v Grčiji. F K DOGRAJENA JE CESTA NA MRZLICO Planinsko društvo Trbovlje je zgradilo oz. obnovilo v letu 1946 svojo planinsko kočo na Mrzlici kot eno izmed prvih koč v Sloveniji v povojni dobi. Razumljivo je, da v takratnih razmerah ni bilo mogoče zgraditi koče tako hitro in dobro kot danes. Ovirala sta nas pomanjkanje sredstev in materiala. Lesena koča, ki je služila med okupacijo kot sauna v dolini, je v petnajstih povojnih letih odigrala svojo vlogo. Zato se jc društvo žc pred tremi leti odločilo, da bo zgradilo na Mrzlici povsem novo kočo iz običajnega materiala. Za gradnjo nove koče oz. doma pa je potrebno prepeljati večjo količino gradbenega ■726 Otvoritev cent,- na Mrzlico 27. IX. 1961 Fola Beri,,šok Milan. Trbovlje materiala vseh vrst. Ker so prenosi in prevozi z vprego izredno dragi, se je društvo odločilo, da pred pričetkom gradnje novega doma usposobi obstoječo vozno pot tudi za prevoz z motornimi vozili, da bi bil s tem omogočen hiter prevoz gradbenega materiala. Z gradnjo ceste oz. razširitvijo obstoječe vozne poti na odseku Podmeja (Prečna nad Trbovljami) — koča na Mrzlici se je pričelo 18. aprila 1961. Delo je vodil gradheni odbor PD s prizadevnim tov. Tonetom Sternišo na čelu, izvajala pa ga je delovna skupina z najetim buldožerjem in prostovoljci. Buldožer jo razširil traso v dolžini cca 4500 m, na širino cestišča 4 m, delovna skupina s prostovoljci pa jc urejala kanalizacijo, pridobivala in vlagala ksmcnjc, grsmoz in pesek. Buldožer je opravil 270 efektivnih ur, delovna skupina 7592, prostovoljci pa 3238 delovnih ur. Delo je trajalo 172 delovnih dni, od katerih je bilo 43 dni deževnih. V tem času je bilo pridobljenega, prevoženega in vdelanega 800 ms kamenja, gramoza in peska. Vrednost zgrajene ceste znaša ca 15 milijonov dinarjev, dejansko pa je društvo potrošilo za njeno gradnjo vsa lastna sredstva in poklonjeno pomoč pod- jetij in ustanov v skupnem znesku, ki predstavlja petino te vrednosti. Večji del sredstev smo potrošili za utrditev ceste na dveh zelo zamočvirjenih predelih. Gradnjo ceste so omogočili predvsem: Rudnik rjavega premoga Trbov-lje-Hrastnik, nato pa še občini Trbovlje in Žalec, Okrajno gozdno gospodarstvo Celje, Komunala, SG-P Zasavje, Cementarna in STT Trbovlje ter kmetje, ki so odstopili zemljišče, kjer poteka trasa brezplačno. Novozgrajene ceste se bodo lahko v izdatni meri posluževali kmetje in pa gozdno gospodarstvo. Cesta prenese motorna vozila do 4 ton nosilnosti. Otvoritev ceste je bila vključena v okvir VIT. planinskega tedna v sredo 27. septembra 1061 na sedlu Prečna. Otvoril jo je tov. Martin Gosak, predsednik občine Trbovlje. Navzočih je bilo ca. 50 planinccv, med njimi predstavniki občin Trbovlje in Žalec, gozdnega gospodarstva, tiska, družbenih organizacij in društev iz Trbovelj. Po otvoritvi je bil ogled zgrajene ceste. Ob zaključku poročila naj poudarim, da je bila cesta zgrajena izključno le za čim hitrejši in lažji prevoz gradbenega materiala za gradnjo novega planin- ■727 skega doma na Mrzlici. Kot iskrenim in idealnim planincem pa nam je zelo, zelo žal. da bodo cesto uporabljali tudi ljudje, ki s planinstvom nimajo zveze. S svojimi vozili bodo vnesli nemir v gozdno tišino in gozdne živali, planin-cem-pešcem pa bodo poleg tega za-smrajali še zrak. Klasičnemu planincu se je težko sprijazniti z napredkom v dobi tehnike in prodirajoče udobnosti v gorah, zato bo tudi zanj ostalo v bodoče še več možnosti, da se povzpne na priljubljeno Mrzlico z mirnih strani, kjer se bo razhodil, globoko izdihal in se v miru razgledoval. -j- l PODPREDSEDNIK SKUPŠČINE REPUBLIKE MALI NA VRŠlCU Dne 1. oktobra 1A61 je Poštarska koča na Vršiču doživela veliko presenečenje in čast. Obiskal jo je s svojim spremstvom podpredsednik skupščine republike Mali gospod Jakouba Maiga. Ta dan smo bili v postojanki zbrani številni člani PD PTT Ljubljana, ki smo pripravljali zaključna dela in pospravljanje v koči, da smo jo lahko potem zaprli. Uglednemu gostu smo priredili skromen spreiem. Ves navdušen nad lepotami, ki jih nudi pogled vse naokrog z Vršiča, in nad sprejemom, ki smo mu ga priredili, je v knjigo vtisov zapisal približno takole: »Sem zelo srečen, da sem prišel v Ljubljano, posebno pa sem zadovoljen, da me je pot pripeljala v gore na Vršič, v vašo kočo PTT skromno, toda prisrčno. Sem zelo ganjen nad vašo pozornostjo in sprejemom vaših članov«. Predsednik društva, tov. Jože Dobnilc je njemu in članom spremstva podaril planinske znake, nekdo pa mu jc poklonil nekaj planink, katerih je bil posebno vesel. Se skupni fotoposnetek pred kočo in že sc je ugledni gost s spremstvom s prisrčnim stiskom rok poslovil od nas. Joža Praprotnik PROSLAVA 20-LETNICE VSTAJE NA PECI Pobočja sive Teče so na dan 20. avgusta doživela velik praznik. Čeravno je vladalo skrajno slabo vreme, se je povzpelo na Peco, kjer je marljivo PD Mežica zgradilo nov sodoben planinski dom, preko 200 planincev, da na kraju, kjer je bilo med NOB stalno zavetišče partizanov, proslavijo 20-lctnico vstaje. Društvo tudi ni moglo izbrati boljšega kraja za to proslavo, saj so ravno pod skalami Pece v Topli osnovali dne 1. 4. 13-13 prvi koroški bataljon pod komandantom tov. Francem Pasterkom Lenartom. Tu se je snovala tudi enotnost s tovariši neosvobojene Korožkc, s katerimi smo se skupno borih za osvoboditev. Pričetek slavja so oznanili na predvečer proslave streli iz možnarjev in rakete, kljub obilnemu dežju pa je naslednjega dne potekal slavnostni program po določenem vrstnem redu. Po državni himni v izvedbi rudniške godbe na pihala je sledil slavnostni govor republiškega poslanca in najstarejšega partizana na tem področju tov. Tetra Tomažina, nakar so sledile recitacije in pevske točke, vmes pa godbeni vložki Program je bil zelo pester, razpoloženje odlično. Okupator ie že zelo zgodaj slutil in občutil nevarnost partizanov na tem področju. Da bi zatrl to Ribanje, je hotel utrditi tedanjo planinsko postojanko na Peci ter v osrčju Pece zgraditi svoje bunkerje. Partizani so mu to nakano preprečili s tem, da so leta 1843 zažgali planinsko kočo. Namesto nje so po osvoboditvi zgradili na istem kraju še lepši in večji planinski dom. Na Peci je bil po domačih izdajalcih leta 1941 uničen tudi spomenik legendarnega junaka Pece Kralja Matjaža. Društvo bo obnovilo tudi ta spomenik, ki je že v delu Spomenik bo še veličastnejši, vlit v bron. Stal bo v naravni votlini, oddaljeni okrog 10 minut od planinskega doma. Društvo ga bo najbrž odkrilo že julija 1962. PLANINSKO DRUŠTVO ZAGORJE je odprlo bivak na Cemšeniški plam- nini 1206 18. junija 1961 so se zbrali zasavski planinci k slovesni otvoritvi bivaka na Cemšeniški planini. K otvoritvi so prišli zastopniki zasavskih in sosednih planinskih društev nad 700. Planinsko zvezo so zastopali tovariši Bučar Tone, Stanko Hribar in Evgen Lovšin. Poleg predstavnikov lokalne oblasti in političnih organizacij so otvoritev obiskali v posebno velikem številu člani PD Domžale. Z otvoritvijo je bil združen mladinski tabor, na katerem so posredovali zbranim mladincem prav tople in vzpodbudne misli tov. Evgen Lovšin, Vitko Jurko in Franc Golob. Sledilo je tekmovanje mladincev, pri katerem je odneslo prvo mesto PD Ilrasnik. Bivak je zgradilo PD Zagorje ob posebnem prizadevanju odbora in članstva, ki je z udarniškim delom ustvarilo vrednost 300.000 dinarjev in gre poseb- ■728 na zahvala tovarišem Karlu Fušniku gospodarju Joži Dolcu in Alojzu Finku. Seveda je pri tem stal ob strani ves gospodarski odbor, s prevozi pa so sodelovali tudi okoliški kmetje. Z dograditvijo bivaka se je prenočninska kapaciteta na Cemšeniški planini povečala za 16 ležišč. Spričo vedno večjega obiska planincev iz Zasavja in Savinjske doline je bila gradnja gospodarsko utemeljena, s stalnim oskrbovanjem pa bo zagotovljeno prijetno bivanje na tej dominantni zasavski planini, ki je vključena v zasavsko planinsko transverzalo. Slog bivaka se sklada z okoljem in kaže obličje prave planinske postojanke brez hotelskega komforta. Bivak je odprl ob častnem zastopstvu predstavnikov oblasti in številnih planincev predsednik PD Zagorje tov. Franc Golob, ki je izrazil zadovoljstvo nad številno udeležbo, posebno pa nad navzočnostjo tov. ing. Veka Korošca in Vinka Podieda, ki sta bila pionirja za gradnjo prvega študentskega bivaka na isti planini pred 30 leti. PD Zagorje je imelo to gradnjo v programu že daljšo dobo, vendar mu spričo pomanjkanja sredstev doslej ni bilo mogoče te velike želje uresničiti. Z lastnimi sredstvi in žrtvovanjem članstva je bivak vendarle rezultat enoletnega intenzivnega dela. Dobro markirana pota na postojanko držijo iz Trojan, Medijskih toplic, Za- gorja, markacija Zasavske planiske poti pa privede planinca iz Partizanskega vrha ali Zasavske gore. Z motornimi vozili je možen dostop iz Trojan do podnožja, odkoder je le še pol ure hoda do vrha. Razgled z vrha zajame skoro vso Slovenijo, posebno pa zasavski premogovni bazen in področje, kjer so se vršili boji v času NOB. Z dograditvijo bivaka na Cemšeniški planini je izpolnjena vrzel v sistemu zasavskih gorskih postojank in bo vsem planincem dobrodošlo zatočišče na pohodih po zasavskih vrheh. PLANINSKA SLIKARSKA RAZTAVA Planinsko društvo Trbovlje je v okviru svojega VII. planinskega tedna, ki je trajal od 23. septembra do 1. oktobra t. 1., organiziralo med drugim tudi že drugo razstavo slikarskih del svojega člana tov. Miloša Vastiča. Razstava je bila v velikem foyer ju Delavskega doma v Trbovljah. Obiskalo jo je skoraj 5000 ljudi. Ogled je bil brezplačen. Zajemala je njegova dela iz zadnjega obdobja. Tov. Vastič Miloš je star 47 let, s slikanjem pa se je začel intezivno ukvarjati s svojim 40. letom. Zadnje leto je obiskoval slikarsko šolo Ivana Roba v Ljubljani in sicer v prostem času. Sicer pa je amater - samouk. ■729 Svoja dela ustvarja v olju, temperi, akvarelu in tušu. Pri srcu mu najbolj leže gore in planinsko cvetje. Prav to pa je tudi razstavljal. Na razstavnem prostoru je pričaral pred nas planiško dolino s Tamarjem, Poncami, Jalovcem. Travnikom, Cipernikom, zasavsko hribovje, Julijce, — predvsem Martuljek v mesečini, planinsko cvetje in še številna druga dela. Razstavo sta zelo po-živeli tudi imenitni deli Rudarji in Plavžar. Tov. Vastiču želimo še mnogo uspehov na njegovih planinskih poteh s stojalom in platnom v robeh. T. L. NOVO PLANINSKO ZAVETIŠČE NA JELENKU NAD SR IDRIJO PD Idrija je moralo lani zapreti staro planinsko zavetišče na Jclenku nad Sp. Idrijo, ker ni več ustrezalo sanitarnim predpisom. Letos poleti pa je društvu uspelo, da si je uredilo novo zavetišče v kmečki hiši, ki leži slabih pet minut nad cesto iz Šp. Idrije, ki pripelje planinca na Krniško planoto. Novo zavetišče ima na razpolago lepo in veliko sobo, kjer dobijo obiskovalci znanega Jelenka (1107 m) vsa potrebna okrep-čila. Društvo se je povezalo tudi z lovsko družino v Sp. Idriji, ki je zgradila lani v bližini lepo lovsko kočo, kjer lahko dobijo planinci tudi prenočišča po enakih cenah in pod istimi pogoji kakor v planinskih kočah. PD Idrija jo tako rešilo zelo pereč problem in odprlo zavetišče za številne obiskovalec tega planinskega predgorja, ki slovi posebno po zelo bogati planinski flori. c t OTVORITEV NOVE PT.ANINSKE KOČE POD DJEROVICO Planinsko-smučarska zveza Srbije je s sodelovanjem plani nsko-smučarskega druStva Djerovica v Peči dne 24. septembra 1961 otvorila pod Djerovico, najvišjim vrhom Srbije, planinsko kočo Pločice. Otvoritve so se udeležili številni planinci, nekateri pa so to priložnost izkoristili tudi za vzpon na vrh Djerovicc in na ostale vrhove Prokletij. V. JUBILEJNI ZLET PLANINSICE ZVEZE SRBIJE Dne 30. 9. in 1. 10. 1981 jc Planinska zveza Srbije v koordinaciji z okrajno planinsko zvezo Zaječar organiziralo v počastitev 60-letnice organiziranega planinstva v Srbiji (srbska planinska organizacija je bila ustanovljena dne 27. maja 1901 v prostorih beograjske univerze) V. jubilejni izlet pod planino Rtanj, ki je v vsakem pogledu zelo uspel. Izleta so se udeležili številni planinci iz Srbije, z delegati pa so bile zastopane tudi planinske zveze Hrvatske, Bosne in Slovenije. Vseh udeležencev jc bilo nad 1200, kar pa je še posebno razveseljivo — najmanj 90% vseh je bilo mladine Slovesni del programa se je pričel že dne 30. 9. popoldne, zlet pa je bil zaključen dne 1. 10. popoldne. Udeleženci so v glavnem prenočevali pod šotori, katerih je bilo okrog 350. Tabor je bil nameščen na zeleni trati med drevjem, komaj nekaj sto metrov nad starim rudarskim mestom Rtanj. Organizator je poskrbel za odlično organizacijo v taboru. Razpoloženje v taboru je povzdignila ilumina-cija, ki je v prelestnih barvah razsvetlila tabor z njegovo okolico, svojo nalogo pa je v celoti izpolnil tudi mogočen taborni ogenj, okrog katerega je bila zbrana res vsa mladina z gosti ob narodnih plesih. Kamorkoli si pogledal, povsod je vladal vrvež, nasmejani obrazi so pričali o ugodnem razpoloženju mladincev. Program je bil zelo pester in so izvajalci želi buren aplavz. Nedeljsko dopoldne je bilo namenjeno obisku Šiljaka (1564 m), najvišjega vrha Rtanj planine. Nanj se jc ta dan povzpelo najmanj 500 mladih planincev, večina šele prvikrat. Seveda so obiskali vrh tudi vsi gostje. Ob zaključku izleta je med drugimi spregovoril tudi predsednik Planinsko-smučarske zveze Srbije tov. Koča Jon-čič, ki je na kratko obrazložil namen in vlogo, ki jo ima planinstvo danes, ter se tudi zahvalil okrajni planinski zvezi Zaječar za odlično organizacijo tabora upravi rudnika Rtanj za vso pomoč, ki jo je nudil pri organizaciji izleta, vsem ostalim pa za številno udeležbo. Zastopnika PZS tov. Tone Bučer in Rado Lavrič sta Planinski zvezi Srbije poklonila v spomin na ta visoki jubilej spominsko sliko — Martuljkovo skupino R. L. SESTANEK KOORDINACIJSKEGA ODBORA PD ZA ZASAVSKO PODROČJE Dne 1.10. se je vršil v novi planinski postojanki na Goreh, ki jo je zgradilo PD Dol pri Hrastniku, sestanek koordinacijskega odbora zasavskih PD. Na ■130 Ob razdelitvi zlatih znakov PZS v društvenem lokalu. programu so imeli pregled sklepov zadnjega takega sestanka na Bohorju, ki se je vršil dne 27. 8. t. 1., pogodbe z oskrbniki planinskih postojank, izdajo vodiča zasavske planinske poti in razpravo o pretekli sezoni. Sklenili so, da bodo razmnožili in razposlali na vsa področna društva pogodbo, ki jo je PD Hrasnik sklenilo s svojim oskrbnikom, ki je po njihovem mnenju še najboljša in katera naj bi služila kot vzorec ostalim društvom pri sklepanju enakih pogodb ter da bodo dvignili za 50 dinarjev cene prenočišč. Sestanek je tudi ugotovil nevzdržnost cen pri vinu, ki jih je priporočila PZS. Hkrati je ostro reagiral na izvajanja predstavnika PZS tov. Milana Kristana v pogledu oddaje nekaterih nižinskih postojank turizmu oziroma gostinstvu, kar naj bi se mogoče izvršilo že v bližnji prihodnosti. Kot svoje argumente je navedel, da so bili domovi zgrajeni z njihovimi napori in da bi s tem zamrla planinska dejavnost ter da ljudski odbori nimajo še dovolj smisla za planinstvo in podobno. L. R. PLANINSKO SLAVJE V POŠTARSKI KOCI NA VRSlCU Planinsko društvo PTT Ljubljana je 30. septembra 1961 zaprlo svojo postojanko na Vršiču. Ob tej priložnosti jc bila v Poštarski koči majhna slovesnost —■ skromna večerja in posebna društvena seja, na katero so povabili svoje najaktivnejše člane. Planinska zveza Slovenije je namreč odlikovala med našimi člani ing. Vinka Modca z zlato, Jožeta Kobilico, Ivana Zabela in ing. Pavla Lavrenčiča pa s srebrno značko za dolgoletno planinsko delo. PD PTT Ljubljana jim je ob tej priložnosti izročilo lepa spominska darila. Letos je izpolnilo normo trikratnega sodelovanja pri tradicionalnem partizanskem maršu, ki ga vsako leto prirejajo planinska društva PTT Jugoslavije, pel članov: Jože Kobilica, Alojz Volkar, Maks Skribe, Jovo Hinič in Dominik Koci. Predsednik društva jim je izročil posebno značko in lepo izdelano diplomo. Slavja so se udeležili tudi vsi letošnji »transverzalci«: Mimiea Košmerlj, Maks Sirovnik, Jože Dobnik, Franc Sekrjanec, ■731 Helena in Franc Fnjkar in pionir Matjaž Kosmerl j. Tudi tem je predsednik društva izročil posebne znake, pionirju Matjažu pa je mladinski aktiv PD PTT poklonil še praktično dorilo za spomin na njegov lepi uspeh in vzpodbudo ostalim. Poleg tega pa je društvo skromno nagradilo tudi vse osebje, ki je letošnjo sezono skrbelo za udobnost in prijetno počutje gostov v planinski postojanki. To vsem tem se je razvilo prijetno planinsko kramljanje z eno samo željo vseh, da bi se takole še večkrat lahko srečali v lepih slovenskih gorah. Joža Praprotnik WESTER NA RJAVINI V stari vpisni knjigi,ki jo je Se nem,-avstr. Alpenverein, sekcija »Krain« 1. 1896 »poklonil obiskovalcem Rjavinc«, je med drugimi vpisan tudi Jos. Wester in sicer 17. avg. 1930. Njegova vpisna številka je 56 in to v 34 letih, kar pomeni za ta lepi in razgledni vrh tudi za tiste čase neverjetno slab obisk. Lnpidama li stare vpisne knjige na Rjavini Westrova beležka zasluži iz več ozirov, da jo objavimo v faksimilu: Značilno Westrovo natančnost v vsem njegovem nehanju kaže tu do minute točen čas, ki ga je prebil na vrhu. Tega ne pred njim nihče drug ni storil. Kot zavednega domoljuba so ga navdušili vriski in petje stoglave čete n a š i h (podčrtal on sam) vojnikov vrh Triglava — »Lahom na poziv«! Krepka in odločna pisava izdaja polno moško moč našega planinskega klasika. v, M. Alpinistične novicc PET ČLANSKA ODPRAVA AO Litostroj v skupino Mt. Bianca z izjemo Steblaja in Ruparja iz Akademskega AO ni dosegla posebnih uspehov. Vsi razen Steblaja so opravili samo vzpon na Mt. Blanc. PREČENJE ATOtUILLES DE CHA-MONIX sta konec avgusta opravila Tone Sazonov in Branko Pretnar (oba AO Lj-matica). Prečenje sta pričela na A de I'M (2844 m) in preko A. de Petit Charmoz nadaljevala turo po severoza-padnem grebenu na Grands Charmoz (3445 m). To je težja vstopna varianta, ki jo plezalci manj uporabljajo. Greben V. stopnje ju je precej zaposlil in bivakirala sta prvič na škrbini v severoza-padnem grebenu. Naslednji dan sta šele popoldne dosegla vrh Grands Charmo-za. Na grebenu proti Greponu (3482 m) ju je ujela druga noč. Tretji dan sta prečila Grepon na Col de Nantillons in po Speneerjevem kuloarju dosegla škr-bino med obema vrhovoma A. de Blai-tiere (3522 m). Tu sta pustila vso opremo in se povzpela na glavni vrh A. de Blai-tiere. Med povratkom v škrbino se jc vreme pričelo kujati. Prečita greben pod A. de Fou in tu tretjič bivakirata. Na- slednji dan je vreme lepo in povzpneta re na A. de Fou in na nasprotni strani se spustita na Col de Caiman in do noči sta pod Dent du Caiman (3554 m). Peti dan preko Dent du Crocodil (3640 m) že v temi prideta pod vrh A. de Plan (3673 m). Ponoči sestopata v dolino in tik pred dnem prideta v kočo Requin. WirYMPERJEV KULOAR na A, Veite so plezali navezi Steblaj-Rupar in Sazonov-Pretnar. Sestopili so po grebenu Moine. Isti štirje so preplezali severno steno A. de I'M po smeri Mana^on in po normalni smeri dosegli A. de Moine. SEVEROZAPADNI GREBEN A. dc Grands Charmoz sta v direktni smeri plezala Steblaj Lojze in Rupar Janez. Bivakirala pod vrhom. Sestopila po kuloarju Charmoz-Gr6pon. AO JESENICE je julija izvršilo odpravo v Zapadne Julijce in Dolomite. Vreme plezalcem ni bilo povsem naklonjeno. Mudili so se v skupini Poliškega Špika in Mangrta. Skrinjar in Balant sta bila tudi v Dolomitih in preplezala Dibonov raz v Veliki Cini. ■732 KAVE Z A MAHKOTA - ING. FAJ-DIGOVA (oba AO Lj-matica) se je letošnje poletje daljši čas mudila v Centralnih Alpah. Njune ture: 30. julija severozahodna stena A. Verte. direktna smer Charlet-Platonov. Bivakirala na vrhu in naslednji dan sestopila po Whymperjevem kuloarju. 18.—19. avgusta sever, stena Grands Charmoz, smer Merkl—Welzenbach skupaj s še enim Avstrijcem. Kot prvopri-stopnika je tudi našo navezo ujelo v steni slabo vreme. Sedli so v sneg. Tri dni je snežilo. Le odlični opremi in izredni kondiciji Mahkote se je zahvaliti, da so četrti dan izplezali na severoza-padni greben. Tu so šc enkrat bivakirali, naslednji dan pa so se spustili po vrveh v dolino. 27. in 28. avgusta greben Inominata v Mt. Blancu, tura velikega formata, ki jo na tej strani Mt. Bianca prekaša lc šc Peulereyev greben. Z vzponom sta pričela iz koče Gamba na višini 2400 metrov in končala na samem vrhu Mt. Bianca. Zaradi slabih razmer sla v zgornjem delu vzpona izbrala varianto Guglicrminn. Sestopila sla po ledeniku Dome. CENTRALNI STEBER v severni steni Plane so 16. in 17. septembra preplezali Lojze Steblaj (AO Litostroj) Rupar Janez (Akademski AO) in Juvan Ljubo (AO Lj-matica). TRŽAŠKA SMER v Triglavski severni steni je bila letos prvič ponovljena. Plezala sta Janez Škarja (AO Železničar) in Fedja Balabanov (AO Po-žarevae). ČOPOV STEBER alpinistična mladina zelo obiskuje. Letos ima preko petnajst ponovitev. Letos ga je plezal tudi predstavnik predvojne generacije 52 letni prof. Marjan Lipovšek v navezi z Barbko Lipovšek in Dragom Zagor-cem. Smer je ponovila tudi prva ženska naveza. Plezali Barbka Lipovšek (Akademski AO> in Helena Lužar (AO Kamnik). KRUSlCEVO SMER v severni steni Špika sta letos prvič ponovila Boris Kambič (Akademski AO) in Stanko Gi-lič (AO Reka). ZAJEDA SIT je bila letaš prvič ponovljena v enem dnevu. Milan Valant in Tomaž Ažman (oba AO Jesenice) sta preplezala steno v B in pol urah. Marko Bu-tinar in Pavle Dimitrov sta isto smer preplezala v 7 urah. To je peta in šesta ponovitev te stene. DULARJRVA ZAJEDA v Jalovcu jc bila 2. in 3. julija prvič ponovljena. Plezala sta Tone Škarja in Marko Voljč (oba AO Kamnik). Ocena VI. GRAND CAPUCIN — vzhodno steno, smer Bonatti—Ghigo iz leta 1951 je ponovila naveza Aleš ICunaver in Mikec Drašlar. To prvo six-sup VI v Centralnih Alpah sta naša prezalca preplezala v dveh dneh. Plezanje je povsem tehnično in izredno zračno' v tej 500-metrski steni, ki sc navpično dviga iz bleščečega ledenika. Naša naveza je plezala skupaj z angleško. Bivakirali so na drugem Bonattije-vem bivaku. Naveze pred njimi so pojedle ves sneg. tako da jih je mučila žeja. Na sestopu ju je ujelo slabo vreme. Imela sta težave z vrvjo. Le s ležavo sta našla v megli pravi sestop po ledeniku. Lj iz planinske literature ÖSTERREICHISCHE TOURSTEN-ZETTTING, maj 1961, je nekaj podobnega kot Gebirgsfreund. Izhaja žc 74. leto, je glasilo ÖTK (österreichischer Touri-stenkluba), ki je po svojih sekcijah še vedno močna organizacija. DER WINTER, die aktuelle deutsche Ski-Revue, 10. zvezek, maj 1961. To je moderno metirana revija, ki ne išče skladnosti, ampak ji je neskladnost element lepote. Po vsebini ne prinaša kaj posebno tehtnega branja., vendar živahno, brez šablone in pridiganja skrbi za to. da je smučarstvo pred javnostjo kot nekaj neobhodno potrebnega za ljudsko zavest. DER NATURFREUND. Dunaj, marec junij 1961. Je glasilo Turistenvereina Die Naturfreunde in izhaja že 54. leto. Po obliki ne kaže, da bi se lahko znebil finančnih skrbi, po vsebini pa je sredi med literarnim glasilom in organizacij- ■733 skim biltenom, nagiblje se pravzaprav vedno bolj k biltenu. Spričo velikega mednarodnega zaledja v delavskem gibanju, kolikor ga politično obvladajo evropske socialne demokracije, je »Der Naturfreund« vendarle pomembna planinska publikacija. V Švici izhaja v obliki časopisa kot glasilo organizacije, samo da ima še francoski naslov: Organe officiel de l'Union touristique »Les Amis de la Nature«. DIE BERGWACHT des Bayerischen Roten Kreuzes, ISGO; 40 J AH HE BERGWACHT 1960. To sta dve publikaciji bavarskega Rdečega križa v razmeroma zelo solidni opremi v potrdilo pomena, ki ga ima spričo vedno večjih množic v gorah gorska reševalna služba. V obeh je poleg običajnih poročil in društvenih beležk tudi nekaj člankov, ki nimajo enodnevnega značaja. Tako dr. G. Ne-ureutherja članek »Kot zdravnik v Kara-korumu - in opis zasilnih gorskih reševalnih nosil (izšlo v separatu). lnstruk-tivni so tudi klišeji. München je še vedno poleg Švice in Chamonixa — središče prizadevanja za modernizacijo gorske reševalne službe. -p NOS MONTAGNES, maj 1961, izhaja že 40 let desetkrat na leto in je glasilo švicarskih žensk, združenih v lastnem ženskem klubu (CSFA; Club Suisse de Femmes Alpinistes). Med člani je sem in tja opis kake lepe ali imenitne ture v evropskih ali eksotičnih gorah. V pričujoči številki je tak zanimiv opis »Libanonske cedre«, dalje opis dolomitskili vzponov. T o. ZA KRASAMI DOMOVA, 4—5. 1901. jc prav tako revija, ki skrbi za popularizacijo turizma in planinstva. L. 1961 je dobila novo, še privlačnejšo opremo, modernejši ovitek in nekatere novosti v meterskih metodah. Članek dr. Stranisla-va Zajička prinaša novosti o ekstremi-stičnih uspehih češke plezalske naveze Cerman — Kuchaf, ki sta zdaj na vrhu češkega plczalstva. Prinaša tudi karikature in humor. T q GOZDOVI IN STENE, glasilo mladinskega odseka Planinskega drušva »Obrtnik« Maribor, št. 4, maj 1961. Številka jc posvečena 20-letnici vstaje slovenskega naroda in je izšla za otvoritev planin- skega doma na Kozjaku. Uvodno besedo je napisal Alojz dc Corti, življenje v MD pa je opisala požrtvovalna mladinska voditeljica alpinistka ing. Joža Marn. Sotrudnik tega simpatičnega glasila MO jc tudi Vanč Potrč, ki je priobčil »Vtise iz alpiniade v Bolgariji«. Neutrudni Danilo Škerhinek ima sestavek »Po poteh štirinajste« in besedo o AO pri PD Obrtnik. ing. Joža Marn pa o turah po Kamniških planinah. T q ZBORNIK POČITNIŠKE ZVEZE 1960 Rast in napredek Počitniške zveze v Sloveniji se najlepše kaže v njenih zbornikih. ki jih izdaja Glavni odbor za Slovenijo, in so iz leta v leto zajetnejši. Zbornik za leto I960 je narasel že na 190 strani teksta, slede pa še številni oglasi. Vsebinsko je Zbornik močno raz-noličen. Prinaša organizacijska in idejna poročila, govori o vključitvi ferialrev v praznovanje dvajsetletnice revolucije, poroča o Teku ob žici okupirane Ljubljane, o zborovanju v Završniri, daje napotke za potovanja, govori o cenah na potovanju, o opremi, ki jo je vzeti s seboj itd. Ne manjka niti spominov na partizanske čase. Več člankov govori tudi o turi po Jugoslaviji, ki je nekaka grand tour slovenskih ferialccv. Drugi članki poročajo zopet o delu in o izletih posameznih družin PZ. o avto-štoparstvu, o kolesarskih turah itd. Posebno omembo zaslužita opisa potovanja na Poljsko in v ZDA, kamor so odšli piranski študentje pomorci na redno prakso. Nas planince zanimajo predvsem planinski' članki, ki jih tudi ni malo. Paradoks je, da beremo v tem Zborniku skoraj več o planinski transverzali kot v Planinskem Vestniku. Mateja Navinšek prikupno piše o turi na Jalovec, Anica Paulič pa o hoji po transverzali od Kranjske gore do Ankarana.O Prekmurski transverzali poroča Herbert Sefer. Milan Cilenšek je v eni sapi obiskal morje, Julijske in Kamniške Alpe, mimogrede pa še na kratko razloži, kaj je transverzala. Videti je, da ideja, zbirati žige. mladino močno mika. V Zborniku ne manjka tudi prikupnih fotografij. Za najboljše članke in fotografije so vsako leto razpisane nagrade, kar ni slaba ideja. T ^ ■734 razgled po svetu RAZSTAVE PLANINSKEGA SLIKARSTVA so posebne vrste propaganda za gorski svet, čeprav nima nič opravka s prozaičnostjo običajnega propagandnega garanja. V Švici so leta 1961 v Thunerholu šest tednov imeli odprto X. švicarsko razstavo na temo gorskega pejsaža. Dela je sprejemala posebna žirija. Prva razstava se je vršila v Ziiri-cliu 1. 1883, nato pa je SAC sprejel v svoj statut tudi podpiranje znanosti in umetnosti, ki se ukvarja z gorami, torej »alpinske«, planinske znanosti in umetnosti. Sekcija Uto je na svojo roko priredila tako razstavo že 1. 1871. Samostojne razstave v lastni režiji prireja SAC zadnjih 20 let in to vsako leto v drugem mestu. Nedvomno s takim delom podpira slikarstvo, grafiko pa tudi plastiko, ki si jemlje svoje motive v gorskem svetu in njegovih elementih. SAC skrbi za popularizacijo gorske slike tudi z objavami barvnih reprodukcij v »Les Alpes«. Te objave so lani naletele na hudo kritiko naročnikov, češ da so preveč moderne oziroma modernistične, daleč od vseh tradicionalnih upodabljanj gorskega sveta. Toda umetnost je v tem, kaj umetnik občuti, kako stvari gleda in doživlja. Cc seveda umetnik stopi na mejo abstrakcije, mora biti pripravljen na to, da ga ljudje ne bodo razumeli. HYSPA je okrajšava za razstavo higiene in športa (Die Hygiene — und Sport — Ausstellung), ki se je od maja dalje vršila Bernu. Med drugimi je prikazovala tudi pisto z umetnim snegom. To ni več tehnični, je le finančni problem. Tudi skoki do 10 m so možni pod halo. Toda to ni smučanje, ampak smuška akrobatika. Smučanje je možno samo na svežem zraku, je vir telesnega in duševnega zdravja, nc pa industrijsko igračkanje in managersko podjetje. Seveda, gledano s stališča trgovine in turizma je pa taka senzacionalna atrakcija vendarle tudi propaganda za pravo podobo smučarije. JUBILEJNO LETO prvenstvenih vzponov v Alpah je leto 19G1. V Zahodnih Alpah Je bilo pred 100 leti osvojenih mnogo vrhov, med njimi: Monte Viso (3813 m), W. Mathews, F. W. Jacomb, z vodnikoma M. in J. B. Croz; Aiguille in Dome de Polset, W. Mathews in M. Croz. Punta Doravidi, južni vrh, W. Mathews in oba Croz. Mont Purri, M. Croz; Weishorn (4505 m), John Tyndall, J. J. Bennen in U. Wenger; Nordend — Monte Rosa (4600 m), F. F. Buxton, J. J. Cowell, Michel Payot; Castor (4225 m), W. Mathews in F. W. Jacomb, M. Croz; Lyskamm (4480 m), J. Hardy, A. C. Ramsay, F. Sibson, T. Rennison, J. A. Hudson, W. E. Hall, C. H. Pilkington. R. M. Stephenson, J. P. Cachat, Franz Lochmatter, Karl Herr, St. Zumtau-gwald P. in J. Perren; Gross Schreckhorn (4078 m). L. Stephen s C. Michelom P. Michel in U. Kaufmann. Dober koledar prvih vzponov v Alpah je knjiga Karla Ziaka: »Človek in gorac, izšla 1. 19SÖ v Salzburgu. J. J. SCHÄTZ je dokaj znani nemški planinski pisec, ki je letos januarja umrl 73 let star. Bil je več let urednik revije »Der Bergsteiger«, »Alpenfreund« in »Bergkamerad«, ter je napisal več knjig in člankov. Pred 30 leti je izdal »Das goldene Buch der Berge« z Nietzsche-jevim geslom: »Kdor hodi na visoke gore, se smeje vsem tragedijam.« Nato je po 24 letih izšla knjiga »Čudeži gora«, leta 1954 pa -Leuchtende Berge«. Pisal je tudi novele in jih zbral pod naslovom »Moč gora«. Ostale publikacije: »Sveta Himalaja«, »Zlata knjiga o Oberam-mergaüu«, »Južna Tirolska«, »Karwendel«, poleg tega pa še več drobnih zvezkov pod skupnim naslovom »Najlepše«. DAV ima 171 288 članov, od tega 106 235 takih, ki imajo lastne dohodke. 42 756 je zakonskih žena in mladine med 18. in 25. letom, ostali so mladina in otroci pod 18. letom. Letna članarina za prvo skupino znaša 8 DM. Posebno gledajo na mladinske odeske in na ekspedicije. L. 1959 je DAV poslal svoje ljudi na Korziko, Skandinavijo, Island, Pire-ncjc, Anatolijo, Severno Afriko in Hin-dukuš, kjer so prvi stopili na Mdrsamir (6059 m)' Ekspedicija v Karakorum ni bila uspešna. 7266 m visokega Dirana niso mogli doseči, pač pa so precej kartogra-firali in prinesli domov znanstveni »plen«. ŠVICARSKI GENERAL GUISAN, ki jc lani umrl 80 let star, jc užival pri vseh švicarskih nacijah neomejen ugled in je 1. 1939 in kasneje združeval okoli sebe vse pozitivne sile v Švici, da 1. 1S40 ni Sla za Belgijo, Dansko, Norveško. Njegove zasluge med vojno je posebej poudarila lanska zadnja številka Alpin Journala. Bil je tudi zelo zaslužen član ■735 SAC in ga je skupščina SAC 1. 1046 v Montreuxu soglasno izvolila za častnega člana. Kako je gledal na gore in na vzgojne vrednote gorništva, je razvidno iz njegovih besed, ki nam jih je posredoval dr. ing. Avčin. Ki vse tako, kot pravimo mi, a vendarle poudarja pomen gora za sodobnega človeka. ZIMSKI VZPONI v 1. 1961 so bili številni predvsem zato, ker jc šla zima alpinistom na roke, bilo je lepo vreme. Severno steno Velike Cine je preplezala konec februarja italijanska naveza in doživela tik pod vrhom nesrečo. Plezalca sta deloma sama, deloma s pomočjo reševalcev kljub lemu izplezala. Nemška naveza Siegert. Zager, Bittner in Kau-sehke je Veliko Cino preplezala, imela pa je pod steno aprovizatorja. Vzpon je trajal pet dni, štirje bivaki! Pet bivakov so marca 19R1 rabili Italijani Aecquista-pace, Lanfronchi in Aletti za severno sleno Zahodne Cine. Bonatti in Panei sta marca 19R1 prišla na vrh Mt. Bianca po Sentinelle Rouge preko pobočja Brenve. Francoza Antoine Vieille in Robert (Juil-laume pa sta nekaj dni prej prišla po južni strani na Pointe Adolf Rcy. O Hiebelcrjevi pustolovščini v Eigerju tu ni treba govoriti. Kvečjemu to, da je »Daily Telegraph« v Londonu nasedel tako, da je zapisal: »Možje, ki so stali v tem času na vrhu Eigerja, zaslužijo ostati v spominu človeštva za vse čase«. AMA D AB LAM, himalajski vrh, ki smo ga tu že imenovali, so v začetku leta 1961 spravili pod sebe štirje Angleži, člani himalajske ekspedicije Edmunda Hillaryja. Bili so dr. Mike Ward, fiziolog, kirurg in zdravnik ckspcdicije, Bishop, medicinec iz Nove Zelandije, M. Gill in W. Romanes. Na vrh so prišli brez šerp. Serpa Girme, ki bi jih moral spremljati, si jc zlomil nogo in so ga morali spravili v Kathrnandu. L. 1959 so na Ama Dab-lam skušali priti Angleži pod vodstvom Emlyna Jonesa, izgubili pa so pri tem dva moža. O tem smo izčrpno poročali. O KITAJSKI EKSPEDICIJI NA EVEREST (Comolungmo) I960 je zapisal svojo beležko tudi G. O. Dyhrenfurth. Pravi da panoramska slika z grebena Comolungme omogoča idenficirati štiri vrhove na severu in severovzhodu. To so Cangtse (7537 m), P. 6882 m, Khartn Cangri (7032 m) in Kharta Phu (7221 m). Iz tega je razvidno, da kitajska fotografija ni posneta z Everesta v višini 8700 m z grebena NO, ampak iz neke točke 7 km zahodno od Everesta, z višine kakih 10 km. To jc torej kitajski ali sov- jetski letalski posnetek. Ce bi sliko le malo podaljšali proti desni, bi dobili tudi Everest v kamero. Pri tej trditvi se Dyhrenfurth sklicuje na svojo karto skupine Everest v knjigi »Der dritte Toi« (München 1960) in na «Berge der Welt« 1954, Everest — Portfolio der Indian Air Force. Pri posnetku je bilo letalo usmerjeno proti NO, sonce je stalo v SO, slika je bila torej posneta ob ca. 10 uri dopoldne, nikakor pa ne zjutraj. Kitajske navedbe o kraju in času posnetka niso resnične. Poleg te rokavice je vrgel Dyhrenfurth Kitajcem še eno. Pravi takoie: ->Itar se pa tiče protislovja med indijskimi in kitajskimi poročili o vremenu 24. in 25 maja 1960, bo vsak razsoden človek sam lahko razsodil, kateremu poročilu lahko verjamemo.« ŠVEDSKA DRUŽBA za antropologijo in geografijo je odlikovala ing. top. Edvarda Imhofa, prof. dr. h. c. iz Zürichs za njegove zasluge v kartografiji. Dobil je Sven Hedinovo zlato medaljo in to iz. rok švedske kraljice Luise v Stockholms ker jc bil kralj Gustav VI. takrat na državnem obisku v Avstriji. Ing. Im-hof je v glavnem avtor švicarske metode reliefnega ponazarjanja na kartah in- to z znanstveno kombinacijo morfoloških umetniških in kartografskih analiz. Ing. Iinhof je znan kot Grand Old Man švicarske kartografije. S F A C, švicarski ženski alpski klub, je imel maja 1961 svojo 44. skupščino in ima zdaj 56 sekcij ln 6133 članic, 204 več kot prejšnje leto, torej vendarle raste. 1281 članic je zavarovanih zoper nezgode v gorah, največ nesreč se zgodi smučarkam. JUNGFRAU je gotovo ena najbolj znanih gora v Alpah. Letos je 150 let kar sta bila kot prva na vrhu brata Meyer iz Araua. Sekcija SAC v Lauter-brunnenu je v proslavo tega dogodka razpisala fotonatečaj posnetkov Jung-fraua. PREDOR LÖTSCHBERG je letos praznoval 50-letnico obstoja. Dolg je 14 535 m. L. 1908 je prišlo pri gradnji, ki je trajala 6 let, do vdora, zato so prvotno traso opustili, jo zazidali z 10 m debelim zidom in jo na dolžini 800 m obšli. V notranjščini je imel kamen pri gradnji 34° C. Ko so z obeh strani predrli, s severne 7353 m z južne 7182 m. so ugotovili, da gresta obe osi komaj 25 cm vsaksebi. Leto potem je bil dvotirni pre- ■736 dor že vzpostavljen za promet. Vhodna točka je na 1197 m nadm. v., izhodna pa na 1216 m. VISOKOGORSKA TURA je dobila svojo definicijo tudi v juridičnih aktih in razpravah in sicer zaradi zavarovalnih problemov in sporov. Pojem je definicija zelo skrčila: Visokogorska tura je tista, ki povede v pokrajine večnega snega in ledu in terja od človeka premagovanje posebnih težav. Tako pojmovanje da ustreza povprečnemu človeku, pa tudi veščaku. — Ce pride do nesreče v gorati in zavarovanec terja svojo pravico, potem je treba ta pojem določiti, seveda v skladu s krajevnimi pogoji. Ali bi pri nas gornja definicija Švicarskih juristov tudi veljala? AMA DABLAM (6850 m) imenujemo himalajski Matterhorn. Več alt manj mu je res podoben s severa, zermattskemu. Vzdiguje se južno od Everesta, od verige Lhot.se—Nnptse ga loči dolina Imja-Khola. Dyhrenfurth in Kurz (Chroniquc Ilimalayenne) navajata višino 6856 m. zadnje čas pa so ga nekatere agencije dvignile na 73GO m. V bližini Ama Dab-lama je dosegel koto ca. G500 m pokojni Ghiglione. Hillary je moral Nepalu plačati globo 500 rubij (kakih 445 sv. frankov), poleg tega pa še 2000 rupij za vrh sam. Ko se je opravičil, so mu seveda radi dovolili še vzpon na Makalu (8481 m po novem), na katerega so 17. maja 1955 prišli Francozi pod vodstvom J. Franca. Devet članov francoske ekspedi-cije je tedaj stopilo na vrh. ANGLEŠKE EKSPEDICIJE 1961. Official Journal of the British Mountaineering Council poroča, da Angleži letošnje leto intenzivno izrabljajo za svoje delovanje v raznih gorstvih našega planeta. Našteva naslednje ekspedicije: Derbyshire — Himalayan — Expedition pod patronatom vojvode Devonshir-skega, ki pod vodstvom Roba Pettigrewa raziskuje masiv Piz Pinjal — Karako-ram — Expedition Royal Air Force. Clani RAF Mountaineening Association, Royal Naval Ski in Mountaineering Cluba bodo skupno s pakistansko Air Force fotogrametrično posneli centralni Karakorum, posebno masiv Mašerbrum s 7200 visokim Peak Baltistan. Vodja te »imperialne« ekspedicije je Captain A. J. M. Smyth. — Kanjirale — Ilimal — Expedition po vodstvom Johna Tyssona. Cilj je masiv Api — Nampa v severozahodnem Nepalu, Kanirola , Sisme in Patrasi Ilimal, vrhovi med 6500—7600 m. Ekspedicija v Vzhodno Grönlandijo, organizira jo Leicester — University Mountaineering Club v severozahodni Scores by — Land in Nathort's Land vodi jo G. Halliday. Cilji botanične zoološke in glaciološke raziskave, nadaljevanje ekspedicije iz 1. 1960 v Staunin-gove Alpe. BONATTIJEV STEBER v Aiguilles des Drus sta 13. in 14. marca 1961 preplezala Guillaume in Vieille. Prvi je znan plezalec, drugi novinec. Zimska ponovitev je uspela pri drugem poskusu, pri prvem ju je pritisnil k umiku nov sneg. Plezala sla izredno hitro. AFERA ZIMSKEGA VZPONA čez severno steno Eigerja se je razmeroma konciliantno razvozlala že aprila 1961. Sam predsednik DAV Dtitting jc obsodil Hiebelerjevo lažno izjavo, da jc s svojimi tovariši v šestih dneh preplezal od 6. do 12. marca 19G1 severno steno Eigerja, vendar s tem ni hotel zmanjšati alpinistično vrednost dejanja. Toni Hie-beler pa je svojo lažno izjavo javno obžaloval v Münchenu v interwiewu za bavarsko televizijo. Pristavil je, da ne bo poskušal dokazati, da je sposoben preplezati severno steno Eigerja pozimi v enein samem vzponu. — Hiebelerju pa očitajo, da tudi ni spoštoval resnice v svojem članku v »Bergkameradu«, čigar urednik je on sain. Od vstopa pri predoru iungfrauske železnice je do vrha stene 1420 m. kar je še vedno spoštovanja vredna višina in upoštevanja vreden zimski vzpon, toda ni prav, če Hiebcler prišteje še spodnji del stene, iz katerega jc po snežiščih ušel. Posebno kočljivo zanj je še dejstvo, da je pred nemškim sodiščem v Lorrachu pred kratkim doživel poraz v pravdi proti Grünleitnerju in Sticgerju, ki jima je javno v Bergkameradu očital, da sta s svojim vzponom čez Eiger javnost potegnila za nos (o tem smo obširno poročali). Vzpon mora bili narejen v eni potezi, pretrgajo ga lahko samo bivaki v steni sami, ne zunaj nje. Cc uideš iz stene in se nato vrneš — na drugo etapo v steni, se črta ves vzpon. Ni? ne spremeni dejstvo, da so Hiebeler in njegovi spodnji del Eigerja prigarali, saj so morali preko 400 m višine prenesti vso opremo in proviant za nadaljnjih šest dni in ga deponirati v predoru. Pri drugi etapi jc treba torej odšteti spodnjih 400 m in naporni prenos, vmes pa je minilo osem dni. Sicer pa Hiebelerju priznajo, da je izvrstno organiziral ekspedicijo, posebno, kar se tiče prehrane in materiala. Na roko mu je šlo tudi vreme, če bi to ne bilo tako, se lahko ■737 vprašamo, če bi organizacija kaj prida pomagala. In kaj bi v tem primeru mogla storiti gorska reševalna služba? PREDOR POD VELIKIM SV. BERNARDOM ne bo odprt pred koncem leta 1962. Naleteli so na težke kamenine, nagajala je voda, tako da so se dela zavlekla. Z italijanske strani bo predrtine 5,7 km, švicarske 5,9 km, cestni predor bo torej dolg ca. 11, 6 km. ~ BONATTI sc jc uvrstil med vodje ekspedieij in sicer bo šel v peruanske Ande. Njegovi spremljevalci so Bruno Fcrrarlo, znan dolomitski plezalec, ki je spremljal ing. P. Ghiglioneja na Ruven-zori, Andrea Oggioni, (mrtev 9—17. 7. 19G1), in Carlo Frigieri, ki sta blia oba v Andih že 1. 1958. Ekspedicija sodeluje z Instituto Geografico Militare del Peru in s Club Andino della Cordillera Bianca. FULVIO CAMPlOTTI jo 1. 1961 spet vznemiril planinsko javnost. Njegova tura »100 žensk na Monte Rosi« je še vsem v spominu, letos pa jo je hotel izdati v predelani izdaji na Ml. Blancu. Club Alpin Frangais je sodelovanje z njim odklonil, Campiotti pa jc to gesto javno označil kot nerazumljivo in čudno. Da bi ostal na vrhu vala senzacije, je začel z organizacijo druge ture »Sto otrok na Monte Rosi«. 12 do 14 letni dečki pod vodstvom njegovih znank z Monte Rose se smejo udeležiti tega vzpona, če predlože rojstni list in dovoljenje staršev. Sekcija Varallo CAI je že privolila v to podjetje, ki naj bi imelo internacionalni značaj — povabljeni bodo otroci iz Francije Avstrije, Španije, Jugoslavije, Švice, Nemčije, SZ, CSR, Anglije in ZDA. Tura naj bi služila propagandi planinstva in naj bi dokazala, da v Alpah ne preži nevarnost za vsakim oglom. Poročila o turi bodo izhajala v petih jezikih, po turi bo banket v Alagni. na katerem bo otrokom govoril Campiotti. Za Campiottijem stoji mesto Milan. PLEZANJE V UMETNI SKALI-demonstrirajo v Švici v okviru žc omenjene razstave Hyspa. Umetna stena je visoka 15 do 9 m in ima glavne elemente, s katerimi se plezalec srečuje v pravi steni: previs, kamin, plati. Na napravi se demostrira zabijanje klinov, varovanje, spuščanje z vrvjo. Pri konstrukciji naprave iz jekla, žice in betona je sodeloval Ernest Schmied, član švicarske ekspedicije na Everest. Razstavo Ilyspa prirejajo v Švici že 30 let. Ker je seveda močno povezana z vsem, od česar Švica dobiva lepe dohodke, je tudi redakcija »Les Alpes« opustila svoje načelno stališče, s katerega šiba in pobija vsako profanacija alpinizma, in z dobrohotnim smehljajem pospremila umetno pisto in umetno steno na razstavi Hyspa v Bernu 1961. EGMOND D'ARCIS, predsednik UIAA, je napisal članek o »Obrambi gora«, v katerem pravi, da morajo vsa planinska društva najtesneje sodelovati z organizacijami za zaščito narave, z oblastmi, od katerih je odvisna privolitev za razne naprave v gorski prirodi. Članek je napisal zaradi vedno novih načrtov, s katerimi prihaja na dan turistično gospodarstvo, predvsem načrtov za žičnice. RIMSKA TELEVIZIJA jo povabila nemške plezalce, ki so 13.—17. febr. 1061 preplezali severno steno Velike Cine, jih imenovala »junake treh Cin«, jih predstavila publiki, dekleta raznih nacij. celo Rusinja in črnka iz Madagaskarja pa sta pili z junaki sekt. Kmalu po njihovem uspehu sta dva plezalca iz Belluna v isti smeri prišla v hudo stisko. Dvanajst reševalcev se je potilo, da so ju spravili iz stene. V tem primeru sekta ni bilo. Zaradi senzacije, ki jo je počela rimska televizija, so se spodtaknili znani nemški alpinisti sami, med njimi še mladi Fritz Schmitt in 88 let stari Willi Rick-mers. Oba sta odklonila, da bi alpiniste izenačili z ostalimi športniki in jih razstavili na častni oder pred publiko. Alpinizem ne sme postati nogomet, niti ne sme podleči vsem tistim ekcesom modernega športa, ki nima nič opraviti s človeškim zdravjem in telesno kulturo, ampak lc z denarjem, s komercializacijo in profesionalizacijo. Ekstremizem v alpinizmu utegne nositi v sebi nevarnost vseh teh spačkov, ki res nimajo nobene zveze s klasičnim alpinizmom. TEČAJI IN TABORI so gotovo najprimernejša oblika za vzgojo alpinističnega naraščaja, poleg plezalnih šol, ki imajo seveda drug značaj. V inozemstvu so se tečaji in tabori najbolj uveljavili v Franciji. FFM (Francoska planinska zveza) in CAF jih prirejata že več let. V 1. 1961 se je vršil tečaj FFM v ENSA (znana visoka šola alpinizma in smučanja) . Le Haut Commisariat ä la Jeunesse et aux Sports nosi za udeležence 70°/i> potnih stroškov in stroške za prehrano (vodi ga mož iz Annapurne Maurice Herzog). Tečaj je bil namenjen začetnikom. Za njim se je vršil tečaj za ■738 tiste, ki so sposobni sami plezati smeri oznaCene z AD (IV, V). Tudi tega je priredila FFM pri ENS A. CAF je tudi priredil svoj začetniški tečaj za člane od 16 do 30 let, izpopolnit veni tečaj CAF pa jc bil v Besanconu v zavetišču Pi-latte. Kakor vsako leto se je tudi 1. 1961 vršilo v Chamonixu mednarodno zborovanje vrhunskih alpinistov. INDUSTRIJSKA MUZIKA je v zavetiščih in kočah CAF prepovedana. Oskrbniki so pooblaščeni, da zabranijo gostom v kočah uporabljali traiisistorje, elektrofone in podobne stvari. GUIDO MAG NONE je postal vitez častne legije za zasluge, ki si jih je pridobil za francoski alpinizem kot član ckspcdicij na Fitz Roy, Makalu in Tour de Mustagh. PAUL FALLOT je bil predsednik znanstvenega komiteta CAF. Po poklicu geolog je v deceniju 1951—1960 organiziral študij alpske lavne, predvsem insek-tov, dalje študij glaciologije, botanike, višinske fiziologije in seveda svoje lastne stroke geologije. Okoli sebe je združil najpomembnejše francoske strokovnjake in z njimi delal za znanstvene in kulturne cilje CAF. Njegova je zasluga, da sta šla na Makalu tudi geologa Bordet in Latreille, na Jannu 1. 1959 geolog Freuion in zoolog Dreux. Bil je univerzitetni profesor v Grenoblu, Nancyju in v Parizu na College de France. Francosko geologijo je usmerjal k paleogeogra-fiji in tektoniki. CAF jc z njim izgubil ugledno osebnost. Za njim je predsedstvo znanstvenega komiteta prevzel njegov učenec Louis Glangeaud, profesor na Sorbonni. — Tudi naša planinska organizacija bi morala po svojih močeh združevati znanstvenike in kulturne delavce, ki so po svoji stroki ali usmerjenosti vezani tudi na gorski svet. TRIVOR (7720 m) je vrh v zahodnem Karakorumu. 17. avgusta 1960 sta se povzpela nanj angleška alpinista W. Novce, ki ga že poznamo, in J. Sadler. WALTER PHILIPP je znan avstrijski plezalec, ki je preplezal vse najtežje smeri. Ko ocenjuje največje predvojne storitve, se mu zdi, da je najtežji južni steber Marmolate (raztežaji prostega plezanja so tu težji kot v jugozahodni steni Marmolate, izstopni ozebnik pa dvakrat daljši). Enako je cenil tudi Hermann Buhl. Druga najtežja smer pa je po Philippu južna stena Marmolate di Roeca (smer Vinatzer—Castiglioni), v ka- teri so enako težke pasaže prostega in akrobatskega plezanja. Za tema dvema smerema postavlja južno steno Marmolate d'Ombretta (Conforto — Bertoldi), južno steno Torre Trieste in jugozahodno steno Marmolate. Ocenjevanje ten smer; se je zamajalo zaradi sodobnega ekstremizma, ki šteje med VI. stopnjo vse moderne smeri z uporabo modernih tehničnih sredstev in manevrov. Nedvomno tu nekaj ni v redu, ekstremne storitve v prostem plezanju morajo obdržati svojo ccno tudi v dobi, Iti gre »onstran vertikale«. Razlika je tudi v ponavljanju smeri. Ponoviti smer ek-stremno težkega prostega plezanja je verjetno nekaj drugega kakor ponavljanje modeme smeri, v kateri ostanejo klini. MONTE DELLA DISGRAZIA ima od 7. do 0. marca 1961 zapisano prvo zimsko smer v severni steni. Zmogli so jo milanski alpinisti Calonaeei, Lazzarino, Merendi in Taldo. TORRE VENEZIA ima eno od velikih dolomitskih smeri, po »veliki poči«, ki sta jo 27. in 28. julija naredila Biazin in Melucci. Težave v njej primerjajo Ca-ssinovi smeri v Zahodni Cini in v jugozahodni steni Marmolate. Samo nekoliko lažja je od severozahodne stene v Roda di Vael (Brandler in Hasse). Primerjali bi jo lahko severozahodni steni Torre di Valgrande, vendar so težave v Torre Venezia bolj napete v prostih in akrobatskih raztežajih. Jugozahodni greben Torre Venezia. ki meji na južno steno na desni pa so 17. do 20. juniju 1960 preplezali Acqui-stapace, Hedaeili in Zueehi iz Mandella del Lario. Visok je 450 m, porabili so 180 običajnih klinov in 20 svedrovcev. Smer se drži rumene poči desno od grebena in izstopi v Tissijevi smeri. Zadnji dan so imeli plezalci dež, tudi v tretjem bivaku jih jc vso noč močilo. Prvo zimsko ponovitev Andricheve smeri v Cimon del-la Pala sta opravila marca 1961 Scalet in Pranzina. Prav tako prvo zimsko ponovitev marca 1961 so opravili v lepem, a strmem ozebniku severne strani Cullc del Cengalo Francozi Kohlinann, Maze-aud in Zerf. Ozebnik loči Piz Badile od Piz Cengalo. V Vercorsu so v južni steni Glan-dasse 2. in 3. aprila plezali francoski asi Lepage, Livanos in Vaucher. Prvenstvena smer v 450 m visoki steni je zahtevala 85 klinov. Smer je lepa, ne ekstre-mno vertikalna, vendar z ambientom velike stene. Ker so imeli premalo opreme, so težavam v zgornjem delu ušli. ■739 STATISTIKA ČLANSTVA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZA LETO 1960 vrsta Članstva Skupaj odrasli , člani mladinci pionirji 1. Ajdovščina 150 47 67 264 2. Akad. PD Ljubljana 100 781 77 958 3. Bled 374 58 350 782 4. Bohinjska Bistrica 170 67 38 275 5. Bohinj - Srednja vas 185 135 140 460 6. > Bohor« - Senovo 174 50 137 361 7. Bovec 72 30 70 172 8. Brežice 144 70 305 519 9. Celje 1 182 570 64 1 816 10. Cerknica 100 20 20 140 11. Cerkno 122 64 79 265 12. Črnomelj 95 13 14 122 13. Črnuče 170 54 136 360 14. Dol pri Hrastniku 233 31 9 273 15. Domžale 251 124 236 611 16. Dovje - Mojstrana 241 69 31 341 17. Gorje pri Bledu 332 94 300 726 18. Gornji grad 101 44 66 211 19. Gozd Martulj 74 36 44 154 20. Hrastnik 460 78 198 736 21. Idrija 389 97 200 686 22. Ilirska Bistrica 68 4 13 85 23. Javornik - Koroška Bela 579 147 76 802 24. Jesenice na Gorenjskem 732 138 291 1 161 25. Jezersko 67 11 17 95 26. Kauuiik 640 198 112 950 27. Kobarid 80 21 9 110 28. Kočevje 64 4 3 71 29. Koper 290 62 40 392 30. Kostanjevica na Krki 49 1 96 146 31 Kranj 716 365 190 1 271 32. Kranjska gora 116 59 65 240 33. Križe 115 21 221 357 34. »Kum« Trbovlje 345 36 62 443 35. Laško 427 60 200 687 36. »Liscat: Videm - Krško 337 141 47 525 37. Litija - Šmartno 232 31 6 269 38. »Litostroj« Ljubljana 326 41 14 381 39. Ljubljana - matica 5 381 2 485 909 8 775 40. Ljubno ob Savinji 37 48 17 102 41. Ljutomer 105 14 164 283 42. Luče ob Savinji 146 71 1U0 317 43. Majšperk 93 6 4 103 44. Maribor - mesto 2 204 866 426 3 496 45. Medvode 338 199 — 537 46. Mengeš 262 167 156 585 47. Mežica 552 106 107 765 48. Mozirje 89 38 53 180 49. Murska Sobota 51 68 9 128 50. Nova Gorica 214 43 77 334 51. Novo mesto 108 92 94 384 52. Obrtnik Maribor 325 140 40 505 53. »Oljka k Polzela 110 63 47 220 54. Oplotnica 50 30 43 123 55. Podbrdo 123 19 69 211 56. Poljčane 65 17 6 88 J v n s t A C L A N S T V A rii PLANIfvSKO DKUSTVO Skupaj (s odrasli mladinci n cianl pionirji 57. Postojna 150 105 120 435 5(1. Prevalje 415 150 202 767 59. PTT Ljubljana 950 133 118 1 201 60. PTT Maribor 300 9 18 327 61. Ptuj 107 60 5 172 62. Radeče pri Zidanem mostu 140 44 20 212 63. Radlje ob Dravi 55 30 18 103 64. Radovljica 769 265 211 1 245 65. Ravne na Koroškem 386 141 123 650 66. Rimske Toplice 94 29 30 153 07. Ruše pri Mariboru 414 302 450 1 166 OS. Sežana 33 21 — 54 69. Slovenj Gradec 353 179 301 833 70. Slovenska Bistrica 500 100 200 800 71-. Slovenske Konjice 174 .17 68 279 72. Solčava 61 11 4 76 73. Šentjur pri Celju 77 70 62 209 74. Šentvid pri Ljubljani 301 55 18 374 75. Škof j a Loka 575 131 71 777 76. Šoštanj 431 100 220 751 77. Tolmin 275 111 110 504 78. Trbovlje 531 68 244 843 79. Tržič 378 72 330 780 80. Velenje 210 103 71 384 81. Vuzenica 93 59 5 157 82. Zabukovca 159 58 22 239 83. Zagorje ob Savi 429 264 208 901 84. Zreče 09 9 62 160 85. Železničar Ljubljana 488 153 70 711 86. Železniki 177 63 151 391 07. Žerjav 2Ö7 85 49 401 88. Ziri 138 42 73 253 Skupaj 30172 11 463 10 026 51 661 V letu 1S59: 29 080 10 872 9 056 49 608 V letu I960: 30 172 11 463 10 026 51 601 Razlika: + 492 + 591 4- 970 + 2 053 PREGLED INVESTICIJ ZA NADELAVO, POPRAVILO IN MARKIRANJE POTOV V LETU I960 INVESTIRANO 5 PT.ANTNSKO DRUŠTVO li ns ti lz prosto- lastnih voljno sredstev delo din ur v vrednosti din Subven- Ostale cija subvcn- PZS cije din din Skupne investicije v 1. 19fi0 din 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. U. 12. 13. 14. 15. 1«. 17. 10. 19. 20. 21. 22. Ž3. Ajdovščina Akad. PD Ljubljana Bled Bohinjska Bistrica Bohinj - Srednja vas Bohor - Senovo Bovec Brežice Celje Cerknica Cerkno Črnomelj Črnuče Dol pri Hrastniku Domžale Dovje - Mojstrana Gorje pri Bledu Gornji grad Gozd Martuljk Hrastnik Idrija Ilirska Bistrica Javornik - Koroška bela 1 420 45 134 35 905 4 800 80 677 168 791 1 951 7 445 22 500 3 500 15 000 16 300 89 96 36 38 90 132 87 42 50 80 800 30 000 5 340 9 600 3 600 3 800 4 500 13 200 8 700 6 300 4 000 12 000 45 419 — 3 000 20 000 — 2 220 75 134 35 905 10 140 — 3 000 9 600 — 80 677 172 391 3 800 6 451 7 445 13 200 51 200 6 300 7 500 27 000 — 3 615 940 3 661 359 12 000 — 12 000 15 980 9 000 227 191 3 500 8 650 6 305 6 400 43 454 24. Jesenice na Gorenj- skem 5 9 BO 100 10 000 — — 25. Jezersko — 45 9 0U0 — — 26. Kamnik 157 191 — — 70 000 — 27. Kobarid 3 500 — — — — 28. Kočevje — — — —• — 29. Koper — — — — — 30. Kostanjevica na Krki — — — — — 31. Kranj — — — — — 32. Kranjska gora 2 050 44 6 600 — — 33. Križe 6 305 — — — — 34. Kum Trbovlje — 32 6 400 — — 35. Laško — — — — — 36. Lisca Videm - Krško 10 754 365 21 900 — 10 800 37. Litija - Šmartno — — — — — 30. Litostroj Ljubljana — — — — — 39. Ljubljana - matica — — — — — 40. Ljubno ob Savinji 1 000 60 3 000 — — 41. Ljutomer — — — — — 42. Luče ob Savinji — 30 3 000 — — 43. Majšperk — — — — — 44. Maribor - mesto 7 735 200 20 000 — — 45. Medvode 5 650 35 3 500 — — 46. Mengeš 22 000 46 4 600 — — 47. Mežica 14 500 90 9 000 — — 48. Mozirje — — — — — 49. Murska Sobota 20 000 254 75 000 — 80 000 50. Nova Gorica — 330 33 000 — 900 000 51. Novo mesto — — — — •— 27 735 9 150 175 000 933 000 I N V F. S T r R A N" O Skupno PLANINSKO DRUŠTVO lz prostovoljno v Subven- Ostnle inve- ■W lastnih vred- cija subven- sticije d sredstev delo nosti PZS cije v 1. lyGQ din a din ur din din din 52. Obrtnik Maribor 13 000 48 3 640 16 640 53. Oljka Polzela — — — — — — 54. Oplotnica 7 200 200 20 000 — — 27 200 55. Podbrdo — 332 26 560 — — 26 560 56. Toljčane 1 200 20 1 600 — — 2 800 57. Postojna 7 000 162 12 960 — — 19 960 50. Prevalje 18 000 402 21 000 — — 37 000 59. PTT Ljubljana 37 452 — —- — — 37 452 60. PTT Maribor — — — — 61. Ptuj — — — — — — 62. Radeče pri Zidanem mostu 15 000 30 4 500 — — 19 500 63. Radlje ob Dravi — — — — — — 64. Radovljica G5 092 — — 5 000 — 70 092 G5. Rašica Šentvid 900 32 3 500 — — 4 400 66. Ravne na Koroškem — — —- — — — 67. Rimske Toplice C80 '73 7 300 — — 7 980 68. Ruše pri Mariboru 12 000 200 26 500 — — 38 500 09. Sežana — — — — — — 70. Slovenj Gradec 4 742 — — — — 4 742 71. Slovenska Bistrica 6 730 — — — — 6 730 72. Slovenske Konjice — 30 3 000 — — 3 000 73. Solčava — — — — — — 74. Šentjur pri Celju — — — — — — 75. Skofja Loka 4 355 92 9 200 — — 13 555 76. Šoštanj 15 000 100 10 000 — — 25 000 77. Tolmin 6 000 75 6 000 - 12 000 78. Trbovlje 900 52 7 800 — — 8 700 79. Tržič 16 500 — — 15 000 — 31 500 80. Velenje — — — — — — 81. Vuzenica 79 320 — — — — 79 320 82. Zabukovca 8 250 68 6 500 — — 14 750 83. Zagorje ob Savi 7 517 40 4 000 — — 11 517 84. Zreče 3 140 32 3 200 — — 6 340 85. Železničar Ljubljana — 402 48 240 — — 48 240 86. Železniki 5 000 19 1 900 — — 6 900 87. Žerjav 10 280 — — — — 10 280 88. Ziri _ _ — _ _ — 89. PZS — — — 101 000 — 101 000 Skupaj 1 032 465 5 096 534 240 226 000 4 606 740 6 399 445 V letu 1959: 2 100 608 47 253 2 482 850 175 510 6 229 314 10 988 282 V letu 1960: 1 032 465 5 096 543 240 226 000 4 606 740 6 399 445 Razlika: — -1 068 143 —42 157 — ■1 948 610 + 50 490 — ■1 622 574 - -4 588 837 PREGLED PLANINSKO - SMUČARSKIH NESREČ IN a a Dnlum Kraj nesreče P O X E Ime in priimek poklic rojen rojstni kraj S. 16. I. 196ft 4. 23. I. 10C0 S. 28. I. I960 e. 29. I. I960 Pod Bogatinskim Branko Hlebec sedlom Pod Bogatinskim Vinko Fiber sedlom Planina na Kraju Polonca Eržen Planina nn Kraju Anka Krajnčič V Košuti nad Kuft-aiiil Lado Ahačič Planina na Kraju Jože Pelek dijak 13 let Tržič Klbnlca 7. 29. I. I960 8. 31. 1. 1960 Dom pod Storžičcm Jožica Jcrlak učenka dec. 1952 Tiha dolina -Kr vil vit Štefka zupet 9. 2. II. 1960 10. 7. II. I960 11. 25. II. 1960 12. 20. III. 1960 13. 3. IV. 19C0 14. 3. IV. I960 Planina na Kraju ista volk 20. XI. 1912 Med Baieljskim Marjan Beravs sedlo in vrhom Stnržiču Črni vrli Na Jezercih -Krvavec Dominik Kučina Francka Vidmar učenec Na pobočju Krvavca Bojan Kri/ Na pobočju Krvavca Ljubica Kristan is. 3. IV. i960 Velika planina Marjan Vrtovec Maribor T. IV. 1932 Ljubljana Jesenice 16. 10. IV. 1960 Na zapadnem Franc Horvat pobočju Krvavca 17. 10. IV. 1960 Na Krvavcu Franc Križaj 18. 10. IV. 19C0 19. 17. IV. 1960 Tiha dolina -Krvavec Andreja Ajdič Triglavska sedmera Marta vrhunc jezera 20. 24. IV. 1960 Zeleniškl plaz Marija Arb frizerka 24. III. 1912 21. 26. IV. 1960 Koča na Kalu pod 11 učencev tržiike Kaframi osemletke 22. 29. TV. 1960 Lepa Komna ing. Uroš Belič ing. 3. XI. 1929 Ljubljana 23. 1. V. 1960 Korošica Ladko Bornih vajenec 26. V. 1942 Maribor 24. 2. V. 1960 Košuta Alfonz Kabilja 3. IV. 1932 Zagreb PO GRS IZVEDENIH REŠEVALNIH AKCIJ V LETU 1960 SBECENCI držav- stalno Ijaastvo bivališče Vzroki nesreče Poškodba Jug. Zagreb, Krešlčeva 16 padec pri smučanju zlom desne noge v gležnju ■i Lipce 17, Blejska Dobrava padec pri smučanju poškodba noge »» Ljubljana, Blharjeva 20 padec pri smučanju zlom leve noge nad gležnjem n Maribor, Smetanova 30 padec pri smučanju zlom leve noge nad gležnjem II Tržič, neroja Bračiča 5 padec pri smučanju /Joni drsne noge pod kolenom 11 Koper, Nabrežje JT.A, novi blok in padcc pri smučanju poškodba leve noge v gležnju 99 Ljubljana, Povšetova 58 - visoka vročina - nalezljiva otroška bolezen II Ljubljana, Livarska U padec pri smučanju poškodba levega kolena u Maribor padec pri smučanju poškodba obeh nog Ljubljana zdrsnil in padel preko žlebov ln skokov reu 300 m do vpadnice te grape smrtna II Jesenice padcc pri smučanju zlom leve noge v gležnju 99 Liiibljana- Galjevica padcc pri smučanju zlom noge v gležnju ,1 Ljubljana, Grasselljeva 18 padec pri smučanju poškodba kolena »» Kranj, Cesta Kokrškega odreda 10 padec pri smučanju poškodba gležnja >1 Ljubljana, Puhurjcva C padcc pri smučanju poškodba desne noge v gležnju II Kranj, Delavska c. 13 padec pri smučanju zlom noge v piščaU » Ljubljana, Zekovičeva 11 padec pri smučanju zlom noge v gležnju n Ljubljana, Celjska 14 zlom noge v gležnju 99 Ljubljana padec pri smučanju zlom noge v gležnju ti Tržič, ljubeljska c. 10 padce pri smučanju poškodbe po obrazu, krvavitev iz nosu in ust, delno šokirana 99 Tržič zaradi snežnega viharja se niso mogli vrniti domov brez poškodb u Ljubljana padec pri smučanju poškodba desne noge v kolenu in gležnju 99 Maribor, Ohneljeva 19 zdrsnil po snežlšču cca 2 m ter padel 20 do 23 m preko stene, nato pa šc drsel po 60 metrskem sne-žišču do drugega skoka, visokega 30 do 35 m smrtna 99 Zagreb, Dvorčičcva 29 padec. pri smučanju izvin desne noge v gležnju POKE Kraj nesreče « ime in priimek poklic rojen rojstni kroj 25. 11. v. ist» Na pol poti do Saša Kamenjev študent 13. XII. 1936 Maribor Kokrškega sedla ___ m 17 V 1«0 iwa severni strani Nikola Obajdln - 5. VI. 1935 Podm.lnlca Košute nad Korošico Mljo O^ I Ljuba Obajdln - 10- XI. 1939 Podmelnica 27. 29. V. 1BS0 Košuta Otmar Sehäffer poütnl 7. XI. 1939 urad. 28. 9. VI. 1960 Kisovcc - I any Sussana pisateljica 27. IX. 1872 ^,e„r.a Vel. planina Copland ___laer 2">T 13. VI. 1960 Na poti s Krvavca Angelca Burja delavka 29. V. 1931 Jug. na KokrSko sedlo 30. 19. VI. 1960 2reIo v Storžlču Anton Langerhut delavec 1943 31. U, VII. 1960 Na tretjem snežišču Maks Larsen trgovce 20. V. 1907 Basel pod potjo iz Stenar-skih vratic na Stenai 32. 22. VII. 1960 Na snežišču pod Marija Perme farmacevt. 27.1.1*32 Ljubljana tenniK oknom v Prisojniku Janez Antolič ključ. 11. I. 1930 Jescnlee 33. 22. vn. 1960 s poti od Staniče ve Marija Pavšič - 2- U- 1922 koče v dolino Kot___ 34. 23. vn. 1960 Na poti med Kamni- Anuška Arnež nameščenka 18. XI. 1921 Ljubljana škim in KokrSkim vekoslav Golob - - Zagorje sedlom 33 31. vn. 19C0 V severni steni Vlado MandelJ ročni 31. m. 1937 Ljubljana Oltarja v Vel. Dnini stavec 36. 31. vn. 1960 Kobilja dolina na Janez Golob vajenec - Kamnik Mali planini ____ 37. U. vin. I960 Južna slena Jelen Evgen Stražišar - 12- V. 1940 Jelen kamen kamna 38. 13. vm. 1960 Pod grebenom Stanko Což - 19. V. 1920 Ljubljana Prisojnilia 39. 16. VIII. 1960 Severna stena Špika Janez Jeroväek prof. 26. XI. 1929 JurSe -Dibonova smer Vcljko Rus prof. 8. XII. 1929 Višnja gora «T 17. VIIL i960 Velik u planina Drago Kralj novinar 18. X. 1930 Ljubljana 41. 19.Vm.19C0 BegunjSčlca Branko Kneževič - 24. Vin. 1933 BrUev^ Katica Kn.ževlč gospodinja 7. m. 192S virovitica 42. 13. XI. IM» Na Beiščici franc Ozebek_ delavec 1. Vili. 1925__Zabreznica 43 23 XI 1960 Na Zg. Bavneh nad Jože Rozman elekro- 25. IV. 1932 Kranj Češko kočo monter sheCenci državljanstvo stalno bivališče Vzroki nesreče Jug. Ljubljana, Cimpermanova l Ljubljana, Draga 41 Ljubljana, nraga 41 Ljubljana, Draga 11 Podmelnlen 39 OLO Karlovac Avstrija Celovec, nuber-tussslrasse 103 Škotska Ljubljana, hotel Slon Jug. Domžale-Roličcvo 26 Kranj. Kidričeva Z Švica Basel pri prehodu čez snežišče zaradi slabe obutve zdrsnila in udarila ob skalo zdrsnil na snegu Poškodba zasut od snežnega plazu «lno 14. II. 1960 pri nameravanem ilegalnem prehodu drz. meje zašli na skalnat skok, k katerega niso mogli sestopiti zdrsnil po strmem pobočju lz višino zooo m zdrsnila na strmem travnatem terenu nepoškodovani, pač pa pre-mrznjeni, mokri in izčrpani izročeni organom L IVI smrtna (pogrešan že od 8. II. 1960 - ponovitev akcije pod zap. St. 49) zlom leve mige nad kolenom zlom hrbtenice, bolečino v glavi in desni rami, nezavest sončarica smrtna Jug. Ljubljana, Proletarska 1 „ Jesenice, Cesta na Golico 16 „ Kranj, Vodopivčeva 8 LJubljana, Njegoševa 6 Zagorje, Cesla zmago 7 Ljubljana, Kladezna 18 zdrsnila po snežišču, vendar jo Jo spremljevalec vjel zdrsnila cca SO m po snežnem plaz.u popolna izčrpanost In zmrznenje Izčrpanost pri plezanju (sestop z vrha Oltarja v Vel. Dnino) se mu Je pod nogo odtrgala skala, zaradi česar je padel okoli 300 m po steni navzdol, nato pa še 100 m flrsel po snežišču Kamnik-Mekinje ponesrečil pri trganju planik oba lažje poškodbe poškodba glave in manjše odrgnine na rokah in nogah smrtna brez poškodb smrtna smrtna Jelen kamen pri vaji v plezanju se mu je za- pri Jesenicah radi padca pretrgala zanka, zaradi česar je padel v prepad Medvode 14 zaradi mokre in spol/.kc skale zdrsnil na nadelani poti, izgubil ravnotežje in drsel z glavo navzdol So kakih 30 m Domžale Ljubljana zaradi pomanjkanja plezalnih klinov in nastopa noči sta morala bivakirati v steni poškodbe in krvavitev nosu, manjše odrgnine na obrazu, na levi stegnjrniei močan udarec ter nalomljena desna noga v gležnju nepoškodovana - zaradi bivaka v steni nekoliko izčrpana Ljubljana, Fabianijeva 39,In nesreča pri sekanju drv za kočo presekal žilo na desni nogi Zagreb, Samčeva 40 Zagreb, Samčeva 40 hotela preko drž. meje, zaradi snežnega viharja pa nista našla prehoda Zabrezniea zaradi padca na skali premraženost in izčrpanost zlom noge v gležnju Kranj, Škofjeloška 39 padec pri smučanju poškodba gležnja PONE Kraj nesreče-- ime in priimek poklic rojen rojstni kraj 14. 29. XI. 1960 Na Južni strani Ivo Beya in/.enlr 22. XL 1932 Celje prehoda preko Skari, v Logarsko dolino 45. L xa 1960 Krvavec 1'ranc Gorjup - 1943 pr^fmnik u Julka Slapar - 19« .D"pUc*, pri Kamniku 40. 31. XII. 1960 Da Kopišču pod Filip Bukovec delavec 30. XI. 1930 Scnožeti - Pod Storžičem _ 47. 16. VII. 1958 Na poti iz Krlžklh Ljudmila Je raci Študentka 18. X. 1937 Tivat podov v Vrata_____ P O IZVEDO 18. 3. i. i960 Pod Poncami neznanec neznanka neznanka 49 s. II. 1960 Košuta Otmar SchSifer poštni 7. XI. 1939 urad. KO. 10. II. 1960 Koroälca dr. Uroš Tršan zdravnik 51. 17. II. 1960 Križka gora Janez Kavnr dijak 55. 15. VIL 1960 Na področju Komne Trane Nebel - 20. IX. 1923 in Trlgl. sedmerih jezer _________ 56. 23. VTI. I960 Bodica - Črna prst Janez Turk dijak 57. 24. VII. 1960 Vršič Ciril Tinček namešč. 27. III. 1913 .18. 1. VIII. 1960 Kamniške Alpe Ludvik Cerar sanit. ln tovariš lnšpekt. (Prusik-S/.aiay) 60. 13. vin. 1960 Kališče Emil Stern stroj. 3. IV. 1931 tehnik «1. 17. VIU. 1960 Kališče Marija Kožuh učit. 62. 19. VIII. 1960 V severni steni Stefan Hupak Dolgega hrbta Josip Mlrjan 63. 3. X. 1360 Grlntovec 64. 29. XI. 1960 Na poti iz Kredarice Slobodan Jovanovič v Vrata ln 7 alpinistov iz Požarevca 52. 18. II. 1960 Na poti iz Kamniške Saša Kamenjev študent 13. XU. 1936 Maribor Bistrice na Kokrško sedlo ___ 53. 24. II. 1900 Na poti iz Kamniške Saša Kamenjev študent 13. XII. 193C Maribor Bistrice na Kokrško sedlo _________ 54. 26. VI. 1960 Begunjščica dva neznanca_— ~___~ 59. 7. VIU 1960 Triglavska stena - Bajko Orešnik lapadnem razu Alojz Sišernik kljuC. 6. m. 1M0 Žerjav 65. 12. XII. I960 Jelen kamen Franci Janšček dijak 15 let SR F. CKNCI državljanstvo stalno bivališče Vzroki nesreče Poškodba Jug. Celje, Jenkova zasut od snežnega jiliizu smrtna M >1 Smarca pri Kamniku Duplica pri Kamniku ker zaradi slabega vremena nista pravočasno prišla domov brez poškodb »1 Trži C-Vi rje Z oslabelost nezavest in zmrzovanje ft Ljubljana, Jurčičev trg 3 popolna telesna Izčrpanost smrtna (pomotoma izpadla v pregledu za leto 19 j») VALNE AKCIJE Jug. H Beograd Rcugrnd Beograd akcija pričela, ker se niso pravočasno vrnili iz bivaka 1 pod Puncami brez poškodb Avstrija Celovec, Iluber-tusstrasse 103 pri zimskem vzponu na Košutni-kov stolp zdrsnil po strmem snežnem pobočju brez uspeha (glej ponovitev akcije dne 29. V. 1960 pod zap. št. 21) Jug. Novo mesto akrija pričela, ker se ni v predvidenem času vrnil domov brez poškodli n Križe pri Tržiču akcija zaradi domnevnih svetlobnih znakov na pomoč brez poškodb " Ljubljana, nimprrmanova 1 pogrešan brez uspeha 11 LJubljana, L'impermanova 1 ponovitev akcije pod zap. St. 5? brez uspeha II Begunje se nista pravočasno vrnila domov brez poškodb Anglija pogrešan in se vrnil z zakasnitvijo brez poškodb Jug. Zagorje ob Savi 68 zaradi megle in snežnega meteža se je oddaljil od skupine In zgrešil zmer brez poškodb Jug. Jesenice, .Murova 1» nepredviden bivak na poti i/. Kotov ega sedla proti Vršiču brez poškodb f» Kamnik se nista vrnila v predvidenem času brez poškodb ti Ravno na Koroškem Zerjisv 54 zaradi goste megle in neurja bivakirala v sleni lire?, poškodb a Kranj, Stražišče »12 se ni vrnil v predvidenem času brez poškodb a Kranj, Stražišče, Škofjeloška 4G se ni vrnila domov v dogovorjenem času brez poškodb Jllg. a Zagreb, Alarkičeva 2J Zagreb, Sipljiva 11 svetlobni znaki na pomoč brez uspeha, ker sta ilegalno prekoračila drž. mejo akcija pričela /.aradi domnevnih svetlobnih znakov na pomoč brez uspeha akcija pričela na željo njihovih tovarišev, ker se skupina zaradi slabega vremena nI pravočasno vrnila v Aljažev dom brez poškodb Jesenice, Aljaževa 4 nameravan Ilegalni prehod drž. meje brez uspeha PREGLED NAROČNIKOV PLANINSKEGA VESTNIKA 1959 IN 1960 > > o o § g s * z* z m PLANINSKO UHUSTVO - .3 5 5 ------------------ « -g g ^ s š & 31? as «S 3 ÖS ss S3 32 «Q2 racS £2 S3 1. Ajdovščina 239 43 264 37 18 14 — 6 2. »Akademik« 1005 17 958 14 1,7 1.4 — 3 3. Bled 755 51 782 49 6,7 6.2 .—• 2 4. Boh. Bistrica 237 17 275 17 7,2 6.2 — — D. Bohinj 447 39 460 41 8,7 8,9 2 — C. Bovec 162 25 172 23 15,4 13.3 — 2 7. Rrežice 339 29 519 31 8,5 5,9 2 — R. Celje 1631 197 1816 221 12 12,1 24 — 9. Cerknica - — — 140 17 — 12,1 17 — 10. Cerkno 336 16 265 IG 4,7 6 — — 11. Črnomelj 175 14 122 15 8 12,2 1 — 12. Črnuče 289 20 360 19 7 5,2 — 1 13. Dol pri Ilrast. 264 20 27.1 32 7,5 11,7 12 — 14. Domžale 403 52 611 39 11,2 6,4 — 13 15. Dovje 329 21 341 20 6,4 5,9 — 1 16. Gorje 699 44 726 47 6,3 6,5 3 — 17. Gornji grad 209 12 211 11 5,7 5,2 — 1 18. Gozd Martuljk 109 5 154 5 4,5 3,2 — —■ 19. Hrastnik 640 40 736 32 6,2 4,3 — 8 20. Idrija 633 53 686 55 8,4 8 2 — 21. Ilirska Bistrica 67 4 85 10 6 11,7 6 •— 22. Javornik 825 64 802 63 7,8 7,8 — 1 23. Jesenice 1201 121 1161 121 10 11,3 — — 24. Jezersko 208 12 95 15 5,8 15,8 3 — 25. Kamnik 1109 121 950 128 11 13,5 7 — 26. Kobarid 148 8 110 9 5,4 8,2 1 — 27. Kočevje 83 7 71 5 8,4 7 — 2 28. Kokra 56 8 — 6 1,4 — — 2 29. Koper 424 107 392 101 25.2 25,8 — 6 30. Kostanjevica 111 5 146 5 4,5 3,4 — — 31. Kranj 1469 342 1271 359 23,3 26,3 17 — 32. Kranjska gora in Rateče - Planica 220 28 240 22 12,7 9,2 — 6 33. Križe 315 12 357 16 3,8 4,5 4 — 34. Krško 431 30 525 58 7 11,1 28 — 35. Laško 671 60 687 61 10 8,9 1 — 36. »Litostroj« 360 63 381 55 17,5 14,4 — 8 37. Litija 195 23 260 21 11,8 7.8 —■ 2 38. Ljublj. - matica 8282 1329 8775 1291 16 14,7 — 38 39. Ljubno - Solčava 117 31 178 30 26,5 16,8 — 1 40. Ljutomer 348 10 283 10 2,9 3,5 — ,— 41. T.llče 176 20 317 25 -— 7,6 5 — 42. Majšperk 179 21 103 12 11,7 11,6 — 9 43. Maribor 1 PTT 3934 354 3847 335 9 8,7 — 19 44. Maribor - »Obrtnik« 528 9 505 11 1,7 2,1 2 — 45. Medvode 492 48 537 63 9,8 11,7 15 — 46. Mengeš 601 47 585 43 7,8 7,4 — 4 47. Mežica 730 22 765 21 3 2,7 — 1 48. Most na Soči 68 31 — 24 48.5 — 7 49. Mozirje 172 17 180 15 3,9 8,9 — 2 50. Murska Sobota 218 11 128 9 5 7 — 2 51. Nova Gorica 309 61 334 55 19,7 16.5 — 6 52. Novo mesto 214 25 384 27 11,7 7 2 — 53. Oplotnica 103 6 123 4 5,8 3,2 — 2 54. Podbrdo 144 14 211 11 9,7 5,6 — 3 55. Polzela 153 8 220 11 5 5 3 — 56. Poljčanc 87 6 88 6 C,7 C,8 — —• 57. Postojna 369 29 435 29 7,8 G,6 — —• 58. Preval j c 753 57 7G7 54 7,6 7 — 3 59. PTT - Ljubljana 863 38 1201 43 4,4 3,6 5 — 60. Ptuj 290 29 172 27 9,8 15,6 — 2 61. Radeče 297 37 212 32 12,5 15,6 — B 62. Radlje 131 12 103 12 9 11,7 — — r.3 Radovljica 1174 85 1245 85 7,2 6,0 — — 64. »Rašica« Šentvid 366 11 374 14 3 3,7 3 — 65. Ravne 671 45 650 43 6,8 6,6 — 2 66. Rimske Toplice 131 18 153 20 13,7 13,1 2 — 07. Ruše 1167 66 1166 79 5,6 6,7 13 — G8. Senovo 285 38 361 33 13,3 9,1 — 5 69. Sežana 59 25 54 24 42.4 44,4 — 1 70. Slov. Bistrica 800 39 800 38 4.9 4,8 — 1 71. Slov. Gradec 709 45 833 44 (5,3 14.9 — 1 72. Slov. Konjice 366 29 279 28 7,9 10 — 1 73. Solčava 270 29 76 20 10 26.3 — 9 74. Šentjur 159 25 209 16 15,7 7,7 — 9 75. Škofja Loka 888 70 777 72 7.9 9,2 2 — 76. Šoštanj 645 25 751 31 3.8 4,1 6 — 77. Tolmin 470 46 504 37 9.8 7,3 — 9 78. Trbovlje in »Klim« 1571 127 1286 111 8 8.7 — 16 79. Tržič - Ljubelj 649 46 780 54 7 6.9 8 — 80. Velenje 307 13 384 17 4 4.4 4 — 81. Vipava — 9 — 4 — — — 5 82. Vrhnika — — — 32 — — 32 — 83. Vuzenica 107 3 157 3 2,8 1,9 — — 84. Zabukovca 129 7 239 5 5,4 2,1 — 2 85. Zagorje 860 29 901 24 3,4 2,6 — 5 8C. »Železničar« T.jubljana 357 65 711 (53 18,2 8,8 — 2 87. Železniki 311 19 391 20 6 5,9 1 — 8ß. Žerjav 393 20 401 19 5 4,7 — 1 89. Ziri 388 35 253 26 10 10,3 —- 9 90. Žreče 169 8 160 13 4,7 8.1 5 — 49.608 4.979 51.661 4.971 238 242 Trst - Gorica 107 100 — 7 Beograd 33 37 4 — Zagreb 55 61 (5 — Republiška P. D. 40 39 — 1 Ostale republike 70 69 — 1 Inozemski naročniki 52 58 (5 — Zamena z inozemstvom 33 34 1 — Zamena v državi 28 26 — 2 Kazno 279 137 — 142 5.676 5.532 255 399 PREGLED GRADBENIH I N V E M PLANINSKO DHUSTVO PLANINSKA POSTOJANKA lastnih voljno <£ sredstev delo 3 din 1. Ajdovščina 2. Akad. pl. društvo 3. Bled 4. Bohinjska Bistrica 5. Bohinj - Srednja vas 6. Bohor Senovo 7. Bovec fl. Celje 9. Cerknica 10. Črnomelj 11. Dol pri Hrastniku 12. Dovje - Mojstrana 13. Gorje pri Bledu 14. Gornji grad 15. Hrastnik IG. Ilirska Bistrica 17. Javornik - Kor. Bela 18. Jescnicc na Gor. 19. Jezersko 20. Kaimiik 21. Kranj 22. Kranjska gora 23. Križe 24. Kum Trbovlje 25. Luško 26. Lisca Videm - Krško 27. Litija - Šmartno 28. Litostroj Ljubljana 29. Ljubljana - matica 30. Luče ob Savinji Koča pri izviru Hublja 371 285 — Študentski planinski dom Tamar — 150 Blejska koča na Lipanci 92 246 280 Zavetišče Mrzli studenec 44 2iJU — Prehodno planinsko zavetišče Murka na Bledu 4 938 882 500 Rife na Straži 43 000 — Koča dr. Janeza Mencingerja 42 000 20 Vodnikov dom na Velem polju Koča ped Bogatinom — — Koča na Uskovnici — — Koča na Bohorju 138 000 610 Koča na Mangartu — — Celjska koča (Tovst) — — Kocbckov dom na Korošici 91 580 — Frišaufov dom na Okrcälju 514 896 — Gradnja doma na Slivnici — 3 744 Dom na Mirni gori 1 350 000 Dom v Gorah 98 200 Aljažev dom v Vratih 332 478 115 Dom Planika pod Triglavom 311 137 242 Tržaška koča na Doliču 59 538 39 Dom na Menini planini 40 246 Koča na Kalu 1 200 000 1 200 Zavetišče na VeL Snežniku — 3 200 Kovinarska koča na Zasipski planini 50 168 230 Staničeva koča pud Triglavom 38 822 — Dom Pristava na Javorniškcm rovtu 74 974 345 Erjavčeva koča na Vršiču 68 858 100 Tičarjev dom na Vršiču 39 956 50 Bivak III (Za Akom) — 88 Bivak IV (Na Rušju) — 117 Koča v Martuljku — 132 Koča pod Špičko 47 469 260 Češka koča na Ravneh 48 018 80 Cojzova koča na Kokrškem sedlu — — Koča na Jermanovih vratih 124 626 — Koča na Starem gradu 300 000 3 000 Koča na Šmarjetni gori 208 950 — Koča ob žičnici na Krvavcu 773 004 — Dom na Krvavcu 46 167 — Koča na Gozdu 209 000 — Koča v Krnici — 30 Koča na Križki gori 218 730 — Zavetišče Trstenik 148 310 — Zavetišče pri Povftnarju v Kokri 523 259 — Koča na Kumu — 32 Dom na Smohorju 134 000 — Tončkov dom na Lisci 67 952 25 Dom na Jančah 577176 250 Litostrojska koča na Soriški planini — 400 Koča pri Triglav, sedmerih jezerih 36 669 Dom v Kamniški Bistrici 1 026 691 — Okrepčevalnica IGLA 158 054 363 INVESTICIJ V LETU 1960 S T I R A N O V subven- ostale dotacija P030]ll0 ostalo Skupne vred- cija subven- iz sklada PZS posojilo investicijo nosti PZS PVP din din dln din din din din _ __ 1 868 045 _ _ _ 2 239 330 15 000 300 000 — — 1 200 000 — 1 515 000 23 000 — — — — — 120 246 — — — — — — 44 280 50 000 _ _ _ _ _ 4 980 882 — — — — — — 43 000 2 000 — — — — — 44 000 — 210 000 — — 960 0C0 — 1 200 000 — 120 000 — — 680 000 — 800 000 — 140 000 — — 560 000 — 700 000 36 600 — 44.1 000 — — — 017 600 — — — — 1 000 000 650 000 I G50 000 — — — — — 1 062 798 1 062 798 — — — — — — 91 580 — 600 000 — — 1 200 000 2 000 000 4 314R9G 561 600 — 2 477 689 — — — 3 039 289 — — — — — 600 000 1 950 000 — — 772 993 — — 2 000 000 2 871 193 11 500 — — — — 343 978 24 200 — — 459 582 — — 794 919 3 900 — — — — — 63 438 — — — — — — 40 24G 150 000 — 420 000 — — 2 500 000 4 270 000 160 000 100 000 785 322 500 000 400 000 — 1 945 322 18 400 — — — — — 68 568 — 465 116 — 404 033 1 860 465 — 2 768 436 27 600 — — — — — 102 574 10 000 — — — _ _ 78 858 5 000 — — — — — 44 95G 8 800 — — — — — 8 800 11 700 — — — — — 11 700 13 200 — — — — — 13 200 26 000 — — — — — 73 469 12 000 70 000 — — 200 000 — 410 010 — 58 300 — 222 308 393 200 — 673 808 — — — — — — 124 626 300 000 — 4 250 000 — — 893 000 5 743 000 — — — — — — 208 950 — — — — — — 773 004 — — — — — 20 234 000 20 280 107 — — — — — — 209 000 4 500 — — — — — 4 500 — — — — — — 218 730 — — — — — — 148 310 — — — — — i— 523 259 6 400 — — — — — R 400 — — — — — — 134 000 2 500 — 80 000 — — — 150 452 50 000 — 735 000 — — — 1 362 176 40ÜU0 — 2 578 306 — — — 2 Ö18 306 — 1 200 000 — — 4 400 000 — 5 636 669 — — — — — — 1 026 691 28 600 — — — — — 18G C54 I N V E «i PLANINSKO DRUŠTVO PLANINSKA POSTOJANKA iz lastnih prostovoljno d sredstev delo S din 31. Maribor - mesto Ribniška koča na Pohorju 356 849 Mariborska koča na Pohorju 126 491 — Koča na Žavearjevem vrhu 49 224 — Zavetišče na Urbanu 29 637 _ Koča na Pesniku 19145 — 32. Medvode Slavkov dom na Golem brdu 1 907 422 125 33. Mengeš Mengeška koča na Gobaviri 289 125 — 34. Mežica Dom na Peci 838 824 930 Koča na Pikovem (Podpeca) 65 000 140 Zavetišče pri Skrubeju 62 870 230 Zavetišče na Grohalu 8 001) 260 35. Nova Gorica Gomiščkovo zavetišče na Krnu 64U00 — Dom dr. Klementa Juga v Lcpcni 700 000 — Dom Poldanovec na Lokvah 300 000 — Koča Kekec na Katarini 788 000 — 36. Novo mesto Dom Vinka Taderšiča na Gorjancih too noo 20 37. Obrtnik Maribor Dom na Tuj zlo vem vrhu 1 715 559 — 38. Oplotnica Koča na Tesku 18 975 — 39. Podbrdo Koča na Črni prsti 49 568 1 657 40. Polj ča ne Dom na Boču z razgl. stolpom 109 858 80 41. Pre val je Dom na Uršlji gori 80 000 1 300 42. PIT Ljubljana Poštarska koča na Vršiču 86 821 — 43. PTT Maribor Poštarski dom pod Plešivccm — 1440 14. Radeče pri Zid. mostu Zasavska koča na Prehodavcih 28 788 35 45. Radovljica Pogačnikov dom pri Križkih jezerih 135 282 — 46. Rimske Toplice Zavetišče na Kopitniku 35 000 360 47. Ruše pri Mariboru Ruška koča (Tinetov dom) 284 617 — 48. Slovenska Bistrica Dom pri Treh kraljih 238 000 — 49. Slovenjgradec Grmovškov dom pod Veliko Kopo 765 405 — 50. Šentjur pri Celju Zavetišče na Resevni —. 1013 51. Skol j a Loka Dom na Lubniku 17 824 _ 52. Šoštanj Andrejev dom na Slemenu 506 193 2 000 53. Tolmin Koča na Razor planini 232 000 135 54. Trbovlje Koča na Mrzlici 24 509 217 55. Tržič Dom na Kofcah 14 226 _ Dom pod Storžičem 74 680 _ Kostanj čeva koča na Dobrči 37 337 _ 56. Vel en je Dom na Paškem Kozjaku 180 000 _ 57. Zagorje ob Savi Koča na Zasavski gori 259 936 100 Coparjeva koča na Cemšeniški pl. 86 548 150 58. Zreče Koča na Rogli 870 881 1 82Ö 50. Žerjav Koča na Smrekovcu 175 126 _ 60. PZS Šlajrnarjeva vila v Vratih - - — Skupaj 26 300 341 27 620 V letu 1959: 43 951 590 53 068 V letu 1960: 26 300 341 27 620 Razlika: — 17 651 249 — 25 448 S T I K A N O v subven- ostnlc dotacija posojilo ostalo Skupne vred- cija subven- iz sklada PZS posojilu investicijo nosti PZS PVP din din dln din din din din _ _ _ 356 849 — — 100 000 — — — 226 491 — — — — — — 49 224 — — — — — — 29 637 — — — — — — 19 145 25 000 — — — — — 1 932 422 — — — — — _ 289 125 93 000 — 185 000 • — — _ 1 116 824 14 000 — — — — _ 79 000 23 000 — — — — — 85 870 26 000 — 15 000 — — — 49 000 — •— — — —- — 64 000 — — — — — — 700 000 — — — — — — 300 000 — — — — — 7RB 000 4 000 — — — — 500 000 604 000 — — — — 2 000 000 3 715 559 — — — — _ 18 975 132 560 — — 1 9S0 000 — — 2 132 128 R 000 — — — _ 117 858 76 000 — 425 000 — — — 581 000 — — — — — — 83 821 506 880 — 257 B9R — — — 764 778 5 250 — — 40 ono — — 74 038 — — — — — — 135 282 36 000 — — — — _ 71 000 — — 1 660 000 — — — 1 944 617 — — 908 000 — 100 000 — 1 246 000 — — — — 500 000 _ 1 265 405 50 000 — — — — 50 000 — — — — — — 17 824 200 000 — 300 000 — 143 847 — 1 150 040 12 000 — — ,— — — 244 000 32 550 — 666 667 — — — 723 726 — — — — — — 14 226 — — — — — .— 74G80 — — — — — — 37 337 —-- — 500 000 — 200 000 _ 8(10 000 10 000 ■— 100 000 — — — 369 936 15 000 — 157 680 — — — 239 228 179 960 — — — — 1 050 841 — — — — — — 175 126 — 198 121 — — — — 198 121 3 05(3 700 3 491 537 19 685 600 3 575 923 13 877 512 32 439 798 102 427 411 4 616 180 4 642 949 24 892 026 1 798 054 IG 892 000 31 085 116 127 877 915 3 056 700 3 491 537 19 685 600 3 575 923 13 877 512 32 439 798 102 427 411 — 1 559 480 — 1 151 412 — 5 206 426 + 1 777 869 — 3 014 488 + 1 354 682—25 450 504 PKIiGLKl) KAPACITETE. OBISKA IN Planinska postojanka xZ O c. Z> L Študentski planinski dom Tamar Jul. Alpe 1108 2. Beljska koča na Lipancl n 1633 3. Prehodna plan. postoj. Planine na Dledu M 501 i. Zavetišče Mrzli studenec n 1240 S. Bife na Straži n 636 6. Koča dr. Janeza Mencingerja n 805 7. ZavetiSčc na Rovtarlel t» 1182 8. Vodnikov dom na Volem polju 1805 8. Koča pod Bogatinom 1513 1(1. Koča. na Cskovnici •» 1138 11. Koča zlatorog v Trenti M 622 12. Dom na Predelu •f 1156 13. Dom Petra Skalarja na Kaninu •• 1811 14. Koča na Mangartu 2072 15. Aljažev dom v Vratih 1015 1«. Dom Planika pod Triglavom 2408 17. Tržaška koč» na Duliču 99 2120 18. Stanlčeva koča pod Triglavom 99 2332 19. Kovinarska koča na Zaslpski planini 892 20. Erjavčeva koča na Vršiču 99 1515 21. Tlčarjv dom na VrSlču » 1620 22. Koč» pri i/,vlru Soče 99 786 23. Bivak I. (Vel. Dninn) m 2180 21. Bivak II. (Pod RoUavl) 99 2140 25. Bivak m. (Za Altom) 99 1340 26. Bivak TV. (Na Rušju) 99 1980 27. Koča v Martuljku 99 930 28. Koča pod Spičko „ 2050 29. Dom na Vršnem 99 610 30. Koča v Krnici' 99 1218 1 Kota je bila oskrbovan« le en mesec NOČITEV PLANINSKIH POSTOJANK V LETU 1960 Kapaciteta lešiSč Število obiskovalcev V upravi planinskega društva Število postelj Številu skupnih ležišč 01 —* ■a >N >H Jugoslovanov « N C > s « M u « £ a * a z* > T. Število nočitev Akademsko PD Ljubljana 20 23 iS 8 809 591 9 400 1 923 Bled 21 13 37 2125 81 2 206 813 Bled 5 — 5 ne evidentira — Bled — — — 1 6« 102 1 768 — Bled — — — ne evi denlira Bohinjska Bistrica — 8 8 733 — 733 11 Bohinjska Bistrica — — — 315 — 315 — Bohinj - Srednja vas 40 20 CO 4 010 3 4 013 cen Bohinj - Srednja vas 51 30 84 4 45» 35 4 194 3 583 Bohinj - Srednja vas 2J 8 33 2 408 1 2 109 1 261 Bovec IG 16 32 3 878 131 4 009 1 765 Bovec 3 7 10 12 169 29 12 198 115 Bovec 17 68 85 112 8 150 120 Bovec — 11 11 5 093 43 5 136 311 Dovje - Mojstrana 38 120 158 9 823 457 10 280 5 025 Gorje pri Bledu 27 38 65 4 366 232 4 818 1027 Gorje pri Bledu 28 16 44 t 674 351 5 025 1 343 Javornik - Korolka Bela 28 16 44 3 572 42 3 614 301 Javornik - Koroška Bela 14 25 39 4 012 — 4 012 357 Jesenice na Gorenjskem 13 18 61 26 158 203 26 361 4 326 Jesenice na Gorenjskem 28 20 48 15 3G0 86 15 446 1 978 Jesenice na Gorenjskem — 10 10 C 018 — 6 048 193 Jesenice na Gorenjskem — 4 4 14 — 14 14 Jesenice na Gorenjskem — S 5 72 7 79 79 Jesenice na Gorenjskem — 8 8 122 8 130 130 Jesenice na Gorenjskem ti — 6 133 IS 132 152 Jesenice na Gorenjskem 6 5 U 156 — 156 1SB Jcscnice na Gorenjskem — 12 12 503 39 542 542 Kobarid 6 2« 26 1 134 129 1 263 54 Kranjska gora 8 22 30 101 — 101 1G4 31. Mihov dom na Vršiču i» 1150 32. Koča na, Gozdu t* 1226 33. Litostrojska koča na Soriški planini Jul. Alpe 1307 34. IJom na Komni t» 1520 35. Koča pri Savici » 651 36. Mladinsko zavetišče na Bog. sedlu tr 1804 37. Koča pri Triglavskih sedmerih jezerih „ 1683 3«. Triglavski dom na Kredarici tp 2515 3». GomiSčkovo zavetišče na Krnu 99 2060 40. Dom dr. Klementa Juga v Lepeni i» 900 41. Koča na Črni prsti »9 1814 42. Zavetišče petrovo brdo 99 804 43. Poštarska koča na Vršiču 99 1725 44. Zasavska koča na Prehodaveih 99 2050 45. Pogačnikov dom pri Križkih jezerih 99 2052 46. Koča na Razor planini „ 1333 47. Zavetišče Globoko »I 1835 48. Koča na Poreznu Pred- 1632 49. Dom na Črnem vrhu gorje 1288 50. ZavetiSče na Robidenskcm brdu 99 824 51. Zavetišče na Bevkovem vrhu 99 1050 52. Koča na Smarjetni gori 99 664 53. Slavkov dom na Golem brdu 99 440 54. Dom na Lubniku M 1027 55. Koča na Ratitovcu „ 1666 56. Zavetišče Farji potok 99 700 57. Zavetišče pri Rertu Dražgoše 99 850 58. Zavetišče Urban DraJ.goSe 99 850 59. Zavetišče Mohor 99 »10 60. ZavetiSče Prtovč 99 1010 61. Zavetišče na vrsniku 99 742 62. Dom Pristava na JavornISkem rovtu Kara- 920 63. Dom Kokrškega odreda na KallSu vanke 1540 64. no in nn Korenskem sedlu •• 1075 GS. Dom na Peci 99 16C5 66. Koča na Pikovem (podpeca) 99 986 67. ZavetiSče pri Skrubeju 650 68. Dom na Uršlji gori 169C 69. Poštarski dom pod PleSlvcem »1 800 70. Valvasorjev dom pod Stolom M 1180 71. Roblckov dom na Bcgunjščicl M 1757 Kranjska gora Z 16 18 2 520 45 2 565 514 Kranjska gora 16 16 32 2 143 100 2 243 804 Litostroj ljubi ja na 54 16 70 2 769 16 2 785 1754 Ljubljana - matica 00 24 114 4 499 145 4 644 8 42» Ljubljana - matica — 28 28 3 525 40 3 565 1 910 Ljubljana - malica — 10 10 625 — 625 214 Ljubljana - malica 51 45 96 6 771 179 6 950 4 325 Ljubljana - matica 50 58 108 6 323 152 6 475 4 213 Nova Gorica — 30 3» 1 221 157 1 378 482 Nova Gorica 24 30 54 1 70S 151 1 859 520 Podbrdo — 14 14 1 439 — 1 139 85 Podbrdo 4 — 4 805 — 8 05 201 PIT Ljubljana 31 — 31 7 485 111 7 599 845 Kadeče pri Zid. mostu — 22 22 2 371 56 2 427 227 Radovljica 36 62 98 1 307 236 1 543 2 029 Tolmin 26 20 46 1 314 136 1 450 650 Tolmin — 4 4 ni poslovalo — Cerkno 21 18 39 1 251 2 1 253 218 Cerkno 25 — 25 2 255 10 2 265 143 Cerkno 2 — 2 1 749 1 1 730 27 Cerkno G — C 572 — 572 22 Kranj — — — 12 836 — 12 836 — Medvode 15 17 32 23 953 28 23 981 371 Skorja Loka 22 — 22 3 135 13 3 1G8 417 Železniki 9 32 41 2 041 — 2 041 381 Železniki — — — 2 03C — 2 036 — Železniki 2 — 2 1 275 — 1275 76 Železniki — — — 858 — 858 — Železniki 2 — Z 1 607 — 1 607 46 Zirl — — — 2 821 — 2 821 — Zirl — 2 2 754 — 754 — Javornik - Koroška Bela 2 16 18 7 982 — 7 982 1 161 Kranj 21 14 35 1 190 — 1 19« 306 Kranjska gora 11 — 11 1 194 28 1 222 101 Mežica 70 SO 120 4 229 16 4 245 2 330 Mežica s — 5 3 538 6 3 544 231 Mežica — — — 5 022 48 5 070 — Prevalje 30 — 50 3 358 — 3 358 1272 PTT Maribor g 20 28 5130 5 5 155 196 Radovljica 25 so 75 2 118 — 2 118 803 Radovljica 26 40 66 2 252 — 2 252 1 223 Planinska postojanka s« o 2 o =, s S3 ■c .2 EC z> 72. Koča pod Kladvom1 n 1560 73. Dom na Kofcah M 1305 74. Dom Titovi graničarji na Zelenici' It 1535 75. Zavetišče Tegošče „ 1203 76. Zavetišče Punrat pod Košuto M 1480 77. Zavetišče na Konjščiel ■ 9 1563 78. Prehodno planinsko zavetišče v Tržiču » 516 79. Doin v Logarski dolini z depandanso Kamniške 757 80. Frišaufov dom na Korošici Alpe 1387 81. Kocbekov dom na Korošici 1808 82. Mozirska koča na Uolteh z depandanso •t 1344 83. Bivak pod Ojstrico «* 1800 84. Češka koča na Ravneh M 1545 85. Oojzova koča na KokrškeTi sedlu » 1791 86. Koča na Jermanovih vratji I» 1884 87. Bivak v Kočni »t 1953 ss. Koča na Križki gori t» 1583 89. Zavetišče na Mali Poljani I« 1100 9 D. Zavetišče Trstenik Vff 150 91. Zavetišče v Gozdu M 864 92. Zavetišče pri Povšnarju v Kokri M 733 93. Tlom v Kamniški Bistrici >» 601 94. Bivak pod Skuto M 2104 95. Koča na Loki pod Raduho 19 1520 9«. Okrepčevalnica Igla' t» 750 97. Zavetišče Crohr.t na Raduhl 1* 1882 98. Zavetišče pri Pucu >9 730 99. Koča pod Olševo a» 1250 100. Koča v Logarskem kotu1 »t 802 161. Zavetišče pod Ojstrico » 1206 1 Koča je bila porušena ' Dom še ni dogra;en in je bil le zasilno oskrbovan < Okrepčevalnica je pričela poslovati šele julija 5 Koča skozi vsa sezono v glavnem zasedena z gradbenimi delavci I Kapaciteta ležišč Število obiskovalcev V upravi plttnlnskepa društva Število postelj S3 a g« > Sa a 3*3 f "V •S a 5 'N i S Jugoslovanov mozem- cev s xi a o s > n Število nočitev Tržič _ _ _ nI poslovala _ Tržič 16 is 32 1 626 — 1 626 680 Tržič 2 — 2 546 — 546 — Tržič — — — 335 — 335 — Tržič — — — 189 — 189 — Tržič 4 — 4 234 — 234 — Tržič — — — ne evidentira — Celje l«l — 1C1 58 055 57 58 112 9 623 Celje 21 40 61 7 3*0 46 7 426 1 301 Celje 23 36 5» 1 439 17 1456 320 Celje 94 IM 138 2 903 3 2 906 873 Celje 4 — 4 43 2 IS 22 Jezersko 28 15 43 2 »81 9 2 99D 1 322 Kamnik 24 20 44 2 (23 37 2 062 1077 Kamnik 28 20 46 2 492 61 2 533 1 035 Kranj — 6 6 40 — 40 40 Križe 6 24 30 S 100 — 5 100 721 Križe — — — 1 560 — 1 560 — Križe -i- — — 4 098 — 4 098 — Križe — — — 3 533 — 3 533 — Križe — — — 5 112 — S 112 — Ljubljana - malica. 28 — 28 20 056 4» 29 105 5 090 Ljubljana - matica — 8 8 7 — 7 7 Lučc olj Savinji 9 25 34 2 131 1 2 135 825 Luče ob Savinji — — — 6 11» 105 6 215 — Mežica — — — ni poslovalo — Mežica 2 — 2 2 151 20 2 171 22 Solčava — — — 438 12 4M) — Solčava IS 10 28 823 3 826 75 Solčava 10 20 30 ni poslovalo — 102. Andrejev dom na Slemenu u 109S 103. Dom pod Storžičem >f 1100 11*4. Kostanjfeva koča na DobrČI i» 1520 105. ZnvetiSče v Bistrläkl planini it 1052 106. Bivak v Stor&ču »» 1750 107. Koča na Smrekovcu M 1377 108. Koča na Mali planini Pred- 1447 109. Dom na Veliki planini gorje 13110 110. Dom na Menini planini Kamn. Alp 1508 111. Koča na Starem gradu 583 112. Dom na Krvavcu » 1700 113. Koča ob 2ičnld na Krvavcu 99 1495 114. Mcnceäka koča na Gobavici 91 440 115. Zavetišče na Resevni z razgl. stolpom fl 610 ne. Mariborska koča na Pohorju Pohorje 1040 117. Ribniška koča na Pohorju » 1530 118. Koča na Pesniku' » 1100 110. Koča na Pesku 9» 1432 120. Ruška koča (Tinetov dom) 99 1230 121. Koča nad Sumikom 99 1125 122. Dom pri Treh kraljih 99 1300 123. Koča pod Kreražarjevim vrhom 99 1161 124. GrmovSkov dom pod Veliko Kopo 99 1377 125. Koča Planine (Tajzl) 19 1010 126. Koča na Hogli 99 1481 127. Dom na Bocu z razglednim stolpom Doč 698 128. Koča na Žavcarjevem vrhu Kozjak 914 129. ZavctiSče na Urbanu 19 595 130. Zavetišče Podllpjc „ 840 131. Dom na Paškem Kozjaku PaSki Kozjak 970 132. Koča na Boliorju Zasavje 925 133. Celjska koča (Tovst) „ 750 134. Dom v Gorah 99 791 135. Koča na Kalu 99 956 13«. Koča na Kumu 99 1219 137. Dom na Smohorju 99 774 138. Tončkov dom na Lisci 99 947 139. Dom na Jančah 99 794 110. Zavetišče Lovrenc 19 711 141. Zavetišče na Kopilniku 99 914 * Koča ni poslovala julija, septembru in decembra Soštnnj 35 45 8« 17 167 133 17 300 1823 Tržič 30 40 70 2 977 — 2 977 1135 Tržič — 13 13 1 840 — 1 840 475 Tržič — — — 325 — 325 — Tržič 4 — 4 197 — 197 58 Žerjav 40 24 G4 4 501 4 4 505 1312 Cmuče — 21 21 716 — 716 422 Domžale 19 28 47 4 342 — 4 342 Z129 Gornji grad 18 30 48 2 117 5 2 122 283 Kamnik — 5 5 9 913 67 9 980 97 Kranj 28 70 98 34 084 62 34 146 7 105 Kranj — — — 14 476 66 14 542 — Mengeš 5 — 5 18 625 6 18 631 151 Šentjur pri Celju 2 — 2 3 504 22 3 526 — Maribor 35 18 53 36 425 45 36 470 2 701 Maribor 34 36 70 7 941 21 7 962 4 137 Maribor — 10 10 488 — 488 — Oplotnica 32 — 32 5 459 — 5 459 <12 Buäe 19 38 57 19 614 81 19 695 3 050 Ruše 8 12 20 10 17» 35 10 205 1 884 Slovenska Bistrica 38 20 58 2 338 22 2 360 909 Slovenj Gradec 10 19 29 4 453 — 4 453 1 087 Slovenj Gradcc 34 16 50 7 16* — 7 160 2 771 Voze ni ca 2 7 9 2 283 — 2 283 — Zreče 22 — 22 7 256 12 7 268 1 082 Poljčane 15 20 35 1 894 — 1 894 600 Maribor 15 10 25 2 678 — 2 678 234 Maribor — — — 2 626 — 2 626 — Vuzenlca — — — 2 050 12 2 062 — Velenje 40 10 50 1 814 — 1 814 670 Bohor Senovo 36 15 SI 5 321 5 5 326 927 Celje 82 11 63 2 942 16 2 958 873 Dol pri Hrastniku 18 — 18 7 371 13 7 384 189 Hrastnik 70 2B 98 7 056 4 7 060 719 Kum Trbovlje 21 25 49 5 152 17 5 169 1 312 LaSko 28 22 50 2 973 9 2 982 1287 T,Isen Videm - KrSko 22 9 31 6 152 31 6 183 926 T.ltija - Šmartno 15 22 37 6 535 8 E 543 386 Radeče pri Zid. mostu — — — 350 — 350 — Rimske Toplice i — 4 i 02C 3 2 029 38 I Kapaciteta ležišč Število obiskovalcev n h O V upravi planinskega o —• o s g o 5*. «r. Planinska postojanKa ■i <5 društva i! f 3.S Z 3 m A B 'S > s o Blfl v n o > m s a a; s « q- H U a rt 2" S o ai a 2 Z >n tn 'N >£ 3 A t > S u gM l> 91 •S o