Kakor je bilo razvidno iz poročila zadnie Lehrerbundove seje, se je zastopnik Zveze, opirajoč se na izjave slov. učiteljev vojakov iz fronte, izrazil proci razpisu ter se potegoval za to, da se izda odredba, po kateri bi imeli vsi mobiHzirani in nembbilizirani ueiteiji takoj po drugem izpitu vse pravice definitivno naineščenih, a c.ii z več ko 20. službenimi leti bi dobili posebne doklade. Na tak način bi bilo vsem pomagano, in po vojni, ki menda itak ne bode trajala več dolgo, imel bi vsak priiiko se prosto gibati in se potegcvati za mesta po lastni volji. Zvezin zastopnik pa ni prodrl s svojitn predlogom, ker so bili nemški tovariši proti — že vedo zakaj — in tako bodo najbrž v kratkem razipisana vsa učiteljska in voditeljska mesta. Baje so se cudi nekateri -slov. tovariši obrnili naravnost do graških "čiteljev, poteguioč se za razpis, nainestn da bi svoje ninenje izrazili Zvezi, ki zastopa v Gradcu naše skupne koristi. Ali še vedno ne vedo nekateri, kie so doma? Opozoril bi, da vsi skup pozabljajo na mlajše tovariše, to je tiste, ki so morali koj po zrelostnem izpitu ali še prej k voiakom. Tudi tem se ne sme zgoditi krivica in gledati mora organizacija iia to, da se jim vštejejo vsa leta. Kako so z razpisi in nameščenjcni zadovoljni na Kranjskem, nam govori tivodnik v 23. štev. »Tovariša«. Ta članek priporočam vsakemu, da ga še enkrat precita, dolgo se pri tem ne bo mudi), a prazita stran pove več od najdaljših člankov. Ker pride najbrž kinalu do razpisa, nioramo skrbeti, da prepi-ečirno krivice, kcr tudi štajerski okrajni Solski sveti niso baš zelo tankovestni pri sestavi ternopredlogov ter se radi ozirajo na vse dnig-j, kakor na določbe, ki govore pravici v korist. Navesti hočem nekaj določb, na katere bi se morali okiajni šolski svcti pri nameščanju ozirati. Slučaje, kjer se to iu zgodi, je javno pribili ia naznaniti vodstvu Zveze, ki naj zbira snov ter stori na primernem mestu potrebne korake. V 5. zvezku Končnikove zbirkc postav in odlokov se nahajajo odredbe c. kr. dež. šol. sveta od 19. 9. 1907, štev. 3/4298; 15, zadevajoč izvršitvene predpise solskega in učnega reda. Tukaj naj omenim one, ki se nahajajo na 63. in 64. str. Z ozirom na odlok c. kr. deželnega šolskega sveta od 21. 1. 1892, št. 254 in od 12. 12. 1906, št. 5785 je dolžnost okrajnih šolskih svetov terna-pred!og okrajnega šolskega nadzornika kot kompetentnega strokovnjaka tc korporacije sprejeti v sejni zapisnik in v slučaju spremembe ali ouklonitve njegovega predloga to posebej motivirati. Terna-predlog se mora opirati na: 1. obseg in kvalitevo učne usposobLjcuosti, 2. službeno uporabnost ni izvenšolsko obnašanje, 3. službeno starost , 4. posebno sposobnost za zaprošeno mesto, 5. pri drugače jednaki sposobnosti in \ rednosti tudi na uvažanje vredne posebiie razmere prosilčeve. Ne more se odobravati, ako se okrajni šolski sveti ozirajo principielno na prosilce lastnega okraja, čeravno se nahajaio zmožnejši prosilci iz drugih okrajev; ravnotako se ne sme izključiti drugače zmožnih prosilcev iz ekspouiranih oddaijenih krajev z izgovorom, da za nje tuin ni dobiti namestnika. Prosilci iz drugih kronovin ne smejo v interesu deželnega šolskega skiada in nčiteljskega pokoijniskega sklada imeii predrrost pred domačimi zmožnimi prosilci. Stran 66. »Osebno predstavljanje za zaprošeno mesto pri članih -šolskih oblastnij ni potrebno in se tudi ne želi..< Čeravno se ne moremo popolnoma striniati z vsemi tukaj navedenimi točkaini, posebno z njih uvrstitvijo ne, bi se vendar godilo učiteljstvu mnogo manj krivice, ko bi se okrajni šolski sveti pri iiameščanju ozirali na nje. Posebno točka 3. na] bi stala na prveni mcstu ali bila vsaj združena s prvo in popolnoma naj bi odpadlo »izvenšolsko vedenje«. ki ga tako radi izkoriščajo v to. da prezirajo politično drusfače misleče osebe. Sploh pa moramo ?!edati na to, ila se enkratzavselej odpra\ri tajna kvaHfikacija, ki je že tolikim škodovala. I.judskošolski učenec dobi svoje javno izpričevalo, a učitelj ne sme vedeti, kako je napisan pri svojih oblastnijah! V 10. zvezku imenovane zbirkc posiav na strani 62. se nahaja odlok c. kr. dežeinega šolskega sveta od 23. /. 1910. ii. 3/5420/1 s sledečo vsebino: »Osrednj-i odbor c. kr. Kuietijske ciružbe za Štajersko je tukaj zaprosil, da se na Ijadskih šolah, v krajih, kjer se peča."o večinoma s poljedelstvom, daje več pozoniosti ustanovitvi in vzdrževanju kinetiiskih - nadaljevalnih tečajev. Po takem naj se pri nameščanju ^akih učnih mest, osobito v slučajih. ako je več prosilcev, daje prednost takim učiteljein, ki so iz .ooljedelskih krogov in o katerili ie znano, da so poljedelskern-J i)oklicu nakSonjeiii. O tein se obveščajo okrajni šolski sveii, da se ozirajo na izraženo željo.& V 11. zvezku Končuikove zbirke postav pa se nahaja od 20. 7. 1911, št. 5050/1 siedtči odlok: ;>Na vse mestne in okrajne šolske svetei Pri predlogih za nameščanje se je vcčkrat opazilo, da se ni oziralo na točko A, g. tukajšnjih izvršilvenih predpisov od )9. 9. 1907, št. 4289; 15 k § 107, 109 in 110 def. šol. "in učnega reda ter se jc prezrlo i>osebno učne moči, KJ so usposobljene *a meščanske šole vkljub zelo dobri kvalifikaciji napram siabeje kvalificiranim prosilcem. Ker je ena giavnih naiog šolskih ob- lastnij, učiteljstvo kvalitativno povzdig- niti in njega stremljenje po nadaljni nao- brazbi čiutbolj podpirati, zato upliva ^elo sh-bo, ako se ne ozira na najboljše kva- Hfikovane, kakor veleva dolžnost skrbeti za dobro šolstvo, ampak se vzameio v terna - predlog manj dobre učne moči, s čim se nčlteljstvn omaje zattpanje m zbudi napačno mnenje, da ie višju naobrazba in posebna vestnost v službi naravnost ovira za dosego boliših mest. Od okrajnih šolskih nadzornikov se ttdaj pričakuje, da strogo varujejo njihovi skrbi izročene šolske interese in na svojo osebno odgovornost priporočajo v svojih referatih za sprejem v terna-predIor najbolj sposobne in najboljše kvaiificirane učne moči ter od tega načela le takrat odstopijo, ako so u i c m el j e n i pomisleki proti kakemu prosilcu. Na take i-ornisleke je v referatu opozoriti. Strokovna razsodba in skrb za kvaliteio šolslva posameznih okrajev daje nadzornikovemu reieratu posebno veljavo ter ie v bodoče vsakemu predlogu za nameščenje referat okrajnega šolskega nadzornika v o r i g- i n a 1 u priložiti. Kaj ne, res lepe odredbe v prilo^ šolstvu in učitelistvu, a žal, da so, kakor mnogo drugih, le na papirju. Ako deželni šolski svet ne prisili okrajnih šolskih svetov, da se po njih ravnajo, ie res škoda papirja, na katerem so tiskana. Aku se ohrajni šolski sveti pri svojih predlogih ne ozirajo posebno na službeno starost in KvaJiteto prosilcev, naj deželni šolski svet kratko predlog zavrže ter iz vrste prosilcev podeli mesto tistemu, ki ga sinatra po slitžbeni starosti in sposobnosti za to na|bolj pripravnega; na tak način bi bili ukr. šolski sveti prisiljeni postopati pravičneje. Na naši organizaciji je, da nam pribori i tukaj pravic. Vsako krivico v tein oziru je treba objaviti v naših listih, ker bi že to mogoče nekoliko pomagalo; še več pa je vredno, snov zbirati ter |o izročiti vodstvu organizacije, ki naj jo na prirnernein inestu uporabi.