ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH OPRAVLJENEGA RAZISKOVALNEGA DELA NA PROJEKTU V OKVIRU CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (CRP) »KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006 - 2013« I. Predstavitev osnovnih podatkov raziskovalnega projekta 1. Naziv težišča v okviru CRP: F Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja 2. Šifra projekta:_ V4-0530 3. Naslov projekta: Razvoj metod za sledenje virom kontaminacije kmetijskih in živilskih proizvodov 3. Naslov projekta 3.1. Naslov projekta v slovenskem jeziku: RAZVOJ METOD ZA SLEDENJE VIROM KONTAMINACIJE KMETIJSKIH IN ŽIVILSKIH PROIZVODOV 3.2. Naslov projekta v angleškem jeziku: DEVELOPMENT OF METHODS FOR TRACING THE SOURCES OF CONTAMINATION OF FOOD PRODUCTS 4. Ključne besede projekta 4.1. Ključne besede projekta v slovenskem jeziku: patogeni mikroorganizmi, molekulama detekcija, molekulama tipizacija, sledenje kontaminaciji 4.2. Ključne besede projekta v angleškem jeziku: pathogens, molecular detection, molecular typing, tracing of contamination 5. ^aziv nosilne raziskovalne organizacije: Inštitut za fizikalno biologijo d.o.o. (šifra RO: 1821) 5.1. Seznam sodelujočih raziskovalnih organizacij (R0): / 6. Sofmancer/sofmancerj i: / 7. Šifra ter ime in priimek vodje projekta: 21408 Aleš Lapanje Datum: 15.09.2011 Podpis vodje projekta: Podpis in^ži II. Vsebinska struktura zaključnega poročila o rezultatih raziskovalnega projekta v okviru CRP 1. Cilji projekta: 1.1. Ali so bili cilji projekta doseženi? a) v celoti b) delno c) ne Če b) in c), ie potrebna utemeljitev. 1.2. Ali so se cilji projekta med raziskavo spremenili? a) da ^ b) ne Če so se, je potrebna utemeljitev: 2. Vsebinsko poročilo o realizaciji predloženega programa dela': 1. Uvod Mikrobna kontaminacija kmetijskih pridelkov in posledično živil je v svetu pereč problem. Izmed številnih patogenih mikrobov se Listeria monocytogenes, Escherichia coli, Salmonella sp. in Campylobacter sp. pogosto pojavljajo kot povzročitelji bolezni in z živili povezanih okužb. Posebej v zadnjem času so sevi rodu Campylobacter, odporni na povišane temperature, porajajoči vir nevarnosti kontaminacije in okužb (Mackiw et al., 2008). Povzročajo vročino, drisko in črevesne krče. Listeria monocytogenes je pogost povzročitelj listerioz, spontanih abortusov in hudih okvar centralnega živčnega sistema pri človeku. Listeria izloča toksin, ki zastrupi epitelne celice, saj jim ustavi celični cikel in celice propadejo (Rogers et al., 1996). Zelo podoben učinek ima eden od toksinov enteropatogenega seva bakterije Salmonella typhi - celični distenzijski toksin (Haghjoo in Galan, 2004). Ostale enteropatogene vrste rodu Salmonella izločajo enterotoksin, ki je kodiran znotraj spv operona na patogenem otoku, delu bakteriofaga (Lesnick et al., 2001). Najbolj zloglasni sev £ coli 0157:H7 lahko izloča shiga toksin, ki je kodiran na profagu (Besser et al, 2007). Večina toksinov patogenih bakterij je ali na plazmidih ali na profagih, kar pomeni, da so na izredno mobilnem delu genoma in to ne samo znotraj vrste, ampak tudi med vrstami (Johansen et al., 2001). Določene bolezni, ki se ponavadi pojavljajo samo pri živalih, se pogosto pojavi tudi določena manifestacija pri ljudeh. Takšne vrste infekcija je npr. infekcija z Mycobacterium avium paratuberculosis, ki je verjetno eden od trigerjev za nastanek Chronove bolezni pri človeku. Slednji bakteriji smo zaradi vse večje povezanosti Johnsove bolezni pri govedu in Chronove bolezni pri človeku, in vse večje aktualnosti problematike, tudi največ namenili v okviru tega raziskovalnega projekta. Za bistveno izboljšanje meje detekcije mikroorganizmov v kontaminiranih vzorcih smo predhodno morali izboljšati načine vzorčenja, izolacije nukleinskih kislin, molekularnega bogatenja tarč s pomočjo modernih tehnologij manipulacije DNK (magnetna separacija, hibridizacijske kromatografske tehnologije ali predhodno imunološko bogatenje celic). Ta prvi metodološki pristop predstavlja pomemben razvojno-tehnološki prispevek k zaznavi. Tipizacija oz. natančna determinacija sevov predstavlja na novo pripravljeno direktno metodo sledenja virom kontaminacije kmetijskih in živilskih proizvodov. Raziskave v projektu so imele skupen cilj in sicer določiti najhitrejšo metodo detekcije sevov direktno v okoljskih vzorcih s pomočjo molekularnih tehnik in metodologij. S tem smo določili prototipne metode, ki predvsem pohitrijo in v določenih primerih lahko tudi pocenijo v primerjavi s klasičnim mikrobiološkim pristopom. 2. Namen in cilji raziskave Namen raziskave je razvoj izboljšanih metod direktne molekularne zaznave in sledljivosti virom kontaminacije kmetijskih in živilskih proizvodov. Za doseganje namena smo si zastavili specifične raziskovalne cilje: • Izboljšanje direktne molekularne detekcije f. coli, Salmonella sp.. Listeria sp., Compy/obocter v kompleksnem vzorcu: o osredotočenje na vzorčenje, o osredotočenje na najbolj optimalno metodo destrukcije celic, o osredotočenje na bogatitev molekularnih tarč brez gojenja za lažjo kasnejšo _detekcijo._ ^ Potrebno je napisati vsebinsko raziskovalno poročilo, kjer mora biti na kratko predstavljen program dela z raziskovalno hipotezo in metodološko-teoretičen opis raziskovanja pri njenem preverjanju ali zavračanju vključno s pridobljenimi rezultati projekta. • Analiza genov, ki l nk A1 A2 A3 A4 A5 A6 A7 A8 B1 B2 B3 B4 EC SAL EC SAL EC SAL -•"•I • 85 B6 B7 B8 C1 C2 C3 C4 C5 C5 C7 C8 ' EC SAL SAL EC SAL EC m ^ m m K Slika 7. Pod oznakami vzorcev so oznake katera bakterija je bila izolirana v tej jamici. Sklepi: • Rezultati so deloma v redu, saj smo v 7ih od skupno 25ih vzorcih dobili pozitiven signal PCRja, kjer ne bi smelo biti amplikona. Prav tako smo pri 5ih od 6ih vzorcih Salmonelle dobili nespecifične PCR produkte (Slika 7). 5. Test časovne uporabnosti chelex izolatov Naredili smo svežo izolacijo E. coli in Salmonella sp. Te izolate in pa izolate, ki so bili 1 mesec na -20°C smo preverili s PCR (Slika 8). 6. Implementacija multiplex PCR za E. coli in Salmonella sp. na DNK izolirani s segrevanjem. Za namene hkratnega preverjanja prisotnosti E. coli in Salmonella sp. smo uporabili oligonukleotidna začetnika invA in lamB. Oba skupaj sta uspešno pomnožila izbrani tarči. Pri tem bi bilo potrebno dodatno še optimizirati v smislu zmanjšanja nastajanje dodtanih fragmentov v multipleksni reakciji (Slika 8)._ 17.7.09^ PCR za preverjanje multiplex PCRja Multiplex PCR - primerja invA+lamB Obicni PCR-lnvA Obicni PCRJamB E.C. 17.6. E.C. 16.7. Sal. Sal. nk Sal. Sal. E.c. 17.6. E.c.16.7. 16.7. 17.6. 17.6. 16.7. Slika 8. Preverjanje obstojnosti DNK na multipleks PCR reakcijo. Sklepi: • Chelex izolati so obstojni več kot 1 mesec na -20°C. • IVIultiplex PCR uspel, z lamB primerji se da detektirati tako £ coli kot Salmonella sp. Na koncu I. faze smo ugotavljali in optimizirali protokole, ki bi povečali izplen DNK. Za ta namen smo predvsem preverjali metode obdelave površine plastične stene mikroepruvet za čim manjše lepljenje DNK na stene mikroepruvet. V prvih poskusih smo poskusili izboljšati izkoristke reakcije s pomočjo uporabe koloidnih delcev, ki bi inaktiviraie površinske interakcije. V primeru, da se DNA prileplja stene posode, jo je manj v reakcijski mešanici. Hkrati pa lahko tudi encima manj zaradi enakih dogodkov. Zaradi tega smo naredili le nekaj preliminarnih poskusov. Testirali smo vplive koloidnih delcev na PCR brez kvantifikacije. Potrebno bi bilo testirati še večje število različno nabitih koloidov in različno kvaliteto vezave na stene posodic. II. Faza tipizacija in toksinotipizacija izbranih bakterij. S pomočjo literature in nukleotidnih baz, predvsem NCBI, smo določili metode, ki bi bile enostavne in hitre za PCR pomnoževanje, možne za kvantifikacijo in predvsem nižjega cenovnega ranga. Tako smo pregledali možne variante tipizacije ali na podlagi toksinov, drugih virulenčnih genov ali določenih tipskih genov (insercijske sekvence). V tej fazi smo se potem začeli praktično osredotočati na mikobakterije. Testirali smo tudi možnost tipizacije na primeru M. tuberculosis in nadaljevali na kmetijsko in živinorejsko, v zadnjem času pa tudi zaradi pojava Chronove bolezni, neposredno pomebne tudi za človeka, bakteriji M. avium paratuberculosis. 1. Camovlobacter spp. in Escherichia coli Za bakterijo E. coli\e bila pregledana literatura za že znane toksine in razpoložljive oligonukleotidnih začetnike za detekcijo le-teh toksinov (Tabela 3)._ Tabela 3. Oligonukleotidni začetniki znani iz literature, ki so usmerjeni v detekcijo toksinov TOKSIN VEZAVNO MESTO IME PRIMERJA ZAPOREDJE (forward) IME PRIMERJA ZAPOREDJE (reverse) Shiga toksin (stx) 1 STX 1 STXI-F 5-ATAAATCOCCATTCGTrGACTAC-3 STXI-R 5-GAACGCCCACTGAQATCATC-3 Shiea toksin fstx> 2 STX2 STX2-F 5-TCGCCAGTTATCTGACATTCTG-3 STX2-R 5-GGCACTGTCTOAAACTGCTCC-3 Toplotno labilni toksin (LT) 1 LT 1 LTI-F 5-TTACGGCOTTACTATCCTCTCTA-3 LTl-R 5-GGTCTCGGTCAOATATOTGATTC-9 Verotoksin t SLTl LP 30 5- CAGTTAATGTGGTGGCGAAGG - 3 LP 31 5 -CACCAGACAATGTAACCGCTG- 3 Vcrotoksin 2 SLT2 LP 43 5 - ATCCTATTCCCGGGAG1 1 l ACG - 3 LP 44 5 - GCGTCATCGTATACACAGGAGC - 3 Toplotno stabilni toksin (ST) 2 ST2 , STII-FP 5-GCAATAAGGTTGAGOTGAT-3 STII-RT 5-GCCTGCAGTOAAATGGAC-3 V nadaljevanju smo razvili lastne oligonukleotidne začetnike za obe skupini sevov. Sprva smo in silico analizirali vse do sedaj znane toksine, ki jih izločajo različni sevi bakterij Campylobacter jejuni in Escherichia coli, določitev njihovih nukleotidnih zaporedij in primerjava med njimi. Metode dela: V bazi podatkov NCBI smo poiskali nukleotidna zaporedja genov, ki zapisujejo izbrane toksine, za vse seva preiskovanih bakterijskih vrst. Nukleotidna zaporedja smo med seboj primerjali s programom BioEdit. Sledilo je iskanje že znanih oligonukleotidnih začetnikov za izbrane toksine preko literature in konstruiranje oligonukleotidnih začetnikov s programi PrimerExpress 3.0. Toksinotipizaciia bakterije Campylobacter jejuni Rod Campylobacter je bil prvič odkrit leta 1963. Gre za po Gramu nagativne, spiralne, mikroaerofiine bakterije, ki se prosto gibljejo z bički. Glavni kvarljivec hrane in humani patogen je Campylobacter jejuni (95% obolelosti). Pogosta je tudi C. coli (4% obolelosti). Ostale vrste iz rodu Campylobacter povzročijo le 1% primerov obolelosti. C. fetus je povzročitelj spontanih splavov pri govedi in ovcah in je hkrati oportuni patogen pri ljudeh (Wilson et al., 2008). Okužba s kampilobaktri povzroča hude gastrointestinaine težave, ki lahko privedejo celo do krvave driske. Drisko spremlja vročina, bolečine v trebuhu, slabost, glavobol in mišične bolečine. Bolezen nastopi 2-5 dni po okužbi in traja med 7 in 10 dni. Infektivna doza se začne pri 400-500 bakterij, pri nekaterih posameznikih pa več (Bad Bug Book: Foodborne Pathogenic Microorganisms and Natural Toxins Handbook: Campylobacter jejuni; FDA, ZDA; http://www.fda.Rov/Food/FoodSafetv/Foodbornelllness/FoodbornelllnessFoodbornePathogens NaturaIToxins/BadBuRBook/ucm070024.htm, 24.3.10;) Bakterij Campylobacter sp. aktivno penetrirajo črevesni mukozni epitel in izloča proteine s pomočjo flagelarnega aparata. Celice črevesnega epitela jo pogoltnejo, kar povzroči razpad integritete epitela. Že 500 celic lahko predstavlja infektivno dozo. Kampilobakter sorazmeroma rad privzema tujo DNA in si jo izmenjuje v obliki horizontalnega prenosa genov. Tako je kar 20% genoma variabilnega med izolati. Genom C. jejuni je velik cca. 1,6-1,7 Mb. Raste v mikroaerofilnih razmerah med 30 in 44°C. C. jejuni v okoWco izloča različne virulenčne dejavnike. Večinoma, kot že prej omenjeno, skozi flagelarni izločevalni aparat. Glavni izločeni proteini so FlaC, FspA, Cia (C. jejuni invasion antigens) in citolitični distendni toksin (CdtA, CdtB in CdtC). FiaC je protein, ki veže HEp-2 celice. FspA (18kb) je v dveh oblikah: FspAl in FspA2. Le FspA2 veže eukariontske celice in inducira apoptozo v epitelnih celicah. Citolitični distendni toksin je sestavljen iz treh podenot CdtA, CdtB in CdtC, ki so vse nujne za toksični efekt. Privzetje CdtB v celice je nujno za toksičnost za eukariontske celice. CdtB ima aktivnost podobno DNazi I. Transiociran je do jedra, kjer povzroči ustavitev celičnega cikla v fazi G2 (van Putten et al., 2009). Glavni virulenčni geni in geni, ki kodirajo toksine v Campylobacter sp. so: cadF, flaA, cdtA -cytolethal distending toxin subunit A, cdtB - cytolethal distending toxin subunit B, cdtC - cytolethal distending toxin subunit C, cdtABC, virBll. Še drugi virulenčni ali toi3') Tm GC% Forward primerTGCCAACAACAACTTCAGCTGTGC 59.08 50.00% Reverse primer GCAAGGGGCTATTCCAAAGCGT 57.81 54.55% Dolžina produkta 119 bp Test v NCBI Nucleotide blast: 100 % ujemanje s C. jejuni, precej slabše ujemanje s C. coli ali C. fetus. Primerja za C. coli: Sekvenca (5'->3') Tm GC% Forward primer ACAACCCGTGGGCGTGGGTA 60.39 65.00% Reverse primer TCCGCTTGCACTCTGCTAACGA 58.60 54.55% Dolžina produkta 150 bp Test v NCBI Nucleotide blast: 100 % ujemanje s C coli, precej slabše s C. jejuni ali C. fetus. Primerja za C. fetus: Sekvenca (5'->3') Tm GC% Forward primerTGGAATTTGCAAGGCAGTTCGGCT 59.88 50.00% Reverse primer AGGTAAATTTCCTGCTTCTTGAACGGC 58.18 44.44% Dolžina produkta 120 bp Test v NCBI Nucleotide blast: 100 % ujemanje s C fetus, slabše ujemanje s C. jejuni ali C. coli. Na podlagi izbranih primerjev lahko ločimo med tremi najpogostejšimi patogenimi vrstami iz rodu Campylobacter. Disl3'): 5'-ATTRTTRCTTTR I I I I I IATGTTTAT-3' 26 bp, 44°C, 12% GC Test v NCBI Nucleotide blast: 100 % ujemanje s C. fetus, nič ujemanja s C. jejuni ali C. coli. Na podlagi izbranih oligonukleotidnih začetnikov dobimo tri skupine amplikonov genov cdtABC C. jejuni v približni dolžini 80, 103 in 110 bp, z meltingi cca. 59, 63 in 65°C (OligoCalc) oz. 74, 77 in 78°C (VectorNTI). Problem predstavlja nizka melting temperatura oligonukleotidnih začetnikov. fspAZ gen Na podlagi poravnave šestnajstih zaporedij sekvec gena fspA2 iz baze NCBI Nucleotide smo se odločili, da ne bi bil pravšnji za genotipizacijo, saj je bilo vseh 16 sekvenc precej podobnih si med seboj. Prav tako ni bilo nobenih obsežnejših delecij/ insercij, ki bi bile uporabne za ločevanje na podlagi melting profilov. hipO gen Na podlagi poravnave 36 zaporedij sekvec gena hipO v bazi NCBI Nucleotide, smo se odločili, da bi bilo lahko zaporedje na lokacijah od 122 do 126 baze, glede na sekvence v Campylobacter jejuni, uporabno za tipizacijo, saj je tu prisotna močno variabilna regija. hlaA gen Sekvence gena hlaA, ki kodira bičkasti aparat in smo jih uspeli dobiti v bazi NCBI Nucleotide, so se izkazale za izjemno variabilne. Kot take bi bile uporabne za ločevanje z uporabo tehnike denaturacijske gradientne gelske elektroforeze (DGGE). Visoko variabilni segment//oA gena bi lahko ločili na DGGE gelih, ker se močno razlikujejo po svojem baznem zaporedju. Z namenom pomnožiti//o^ gen smo razvili set primerjev FlaA: Forward primer FlaAf: 5^-GGTCTTAGAGTTTAGAAATTATGGAGGG-3^ 28 bp, 39% GC, Tm basic = 57°C Test v NCBI Nucleotide blast: 100% ujemanje s C. jejuni. Reverse primer FlaAr: 5^-TCATCATCTTTTACCCACTCATCCCATC-3^ 28 bp, 43% GC, Tm basic = 58°C Test v NCBI Nucleotide blast: 100% ujemanje s C. jejuni. Z omenjenima primerjema bi pomnožili približno 686 bp dolge segmente, ki bi jih nato ločili z uporabo DGGE. Tako dobljene fragmente različnih sevov bi izrezali in DNA ponovno pomnožili s PCR. Po sekveniranju bi dobili točne podatke o sekvencah raznih sevov. Literatura: Linton D., Law/son A.J., Owen R.J., Stanley J.1997. PCR detection, identification to species level, and fingerprinting of Campylobacter jejuni and Campylobacter coli direct from diarrheic samples. J Clin Microbiol, 35(10): 2568-2572 Persson S., Olsen K.E.P.2005. Multiplex PCR for identification of Campylobacter coli and Campylobacter jejuni from pure cultures and directly on stool samples. J Med Microbiol, 54(11): 1043-1047 Dingle K.E. s sod. 2002. Molecular characterization of Campylobacter jejuni clones: A basis for epidemiologic investigation. Emerging Infect Dis, 8(9): 949-955 Toksinotipizaciia bakterije Escherichia coll E. coli \e ena izmed najbolj preučevanih prokariontskih mikroorganizmov. Uvrščamo jo v družino Enterobacteriaceae in je po Gramu negativna bakterija. Rod obsega pet vrst: E. coli, E. hermannii, f. fergusonii, E. vulneris in f. blattae. E. coli, ki povzročajo črevesne okužbe delimo na sledeče seve: • Enteropatogene E. coli (EPEC) - ne izločajo verotoksina. V to skupino uvrščamo naslednje 0-serološke supine: 026, 055, 086, 088, 0103, Olli, 0114, 0119, 0125ac, 0126, 0127, 0128ab, 0142, 0145, 0157, 0158. • Enterotoksigene E. coli (ETEC) - izločajo toplotno labilne (LT) in/ ali toplotno stabilne (ST) enterotoksine. Toplotno labilni enterotoksini so funkcionalno in strukturno zelo podobni enterotoksinu Vibrio cholerae. V to skupino uvrščamo naslednje 0-serološke skupine: 06, 08, 025, 078, 0153, 0128, 086. • Enteroinvazivne £ coli (EIEC) so sorodne šigelam. • Enteroagregativne £ coli (EAggEC) - izdelujejo nekatere enterotoksine in citotoksine. Njihova značilnost je, da se na celice črevesne sluznice pritrjujejo v značilnem vzorcu in, da se bakterije povezujejo med seboj. • Difuzno adherentne £ coli (DAEC) • Verotoksigene £ coli (VTEC) - izdelujejo verotoksine VTl in/ali VT2, ki so podobni šigovim toksinom, ki jih izdeluje Shigella dysenteriae tipa 1. Najpogostejše 0-serološke skupine VTEC so 0157, 06, 026, 091, 0103, Olli, 0113, 0117, 0118, 0121, 0128, 0145. Med VTEC sodijo tudi enterohemoragične £ coli (EHEC). Določili smo naslednje oligonukleotidne začetnike za izbrane toksine: • Shiga toksin 1 (Paton A.W., 1998): o Forw/ard primer: STX1-F: 5'-ATAAATCGCCATTCGTTGACTAC-3' o Reverse primer: STX1-R: 5^-GAACGCCCACTGAGATCATC-3' o Dolžina pomnožka: 180 bp • Shiga toksin 2 (Paton AW, 1998): o Forw/ard primer: STX2-F: 5^-TCGCCAGTTATCTGACATTCTG-3' o Reverse primer: STX2-R: 5~-GGCACTGTCTGAAACTGCTCC-3~ o Dolžina pomnožka: 255 bp • Shiga like toxin 1 (Tsen in Jian, 1998): o Forward primer: SLT1-5: 5~-AGCTGAAGCTTTACGTTTTCGG-3~ o Reverse primer: SLT 1-3: 5^-TTTGCGCACTGAGAAGAAGAGA-3' o Dolžina pomnožka: 590 bp • Shiga like toxin 2 (Tsen in Jian, 1998): o Forward primer: SLTII-5: 5'-TTTCCATGACAACGGACAGCAGTT-3' o Reverse primer: SLTII-3: 5'-ATCCTCATTATACTTGGAAAACTCA-3^ o Dolžina pomnožka: 694 bp • Toplotno labilni toksin 1 (Yano s sod. 2007): o Forward primer: LTl-F: 5^-TTACGGCGTTACTATCCTCTCTA-3~ o Reverse primer: LTl-R: 5'-GGTCTCGGTCAGATATGTGATTC-3~ o Dolžina pomnožka: 275 bp • Toplotno labilni toksin 1 (Victor s sod., 1991) o Forward primer: LT 51: 5~-CCGTATTACAGAAATCTGA-3~ o Reverse primer: LT 31: 5^-GTGCATGATGAATCCAGGGT-3^ _o Dolžina pomnožka: 110 bp_ • Toplotno stabilni toksin 2 (Lortie s sod., 1991): o Forward primer: STII-FP: 5'-GCAATAAGGTTGAGGTGAT-3^ o Reverse primer: STII-RT: 5'-GCCTGCAGTGAAATGGAC-3~ o Dolžina pomnožka: 368 bp • Verotoksin 1 (Čebula s sod., 1995): o Forward primer: LP 30: 5~-CAGTTAATGTGGTGGCGAAGG-3^ o Reverse primer: LP 31: 5'-CACCAGACAATGTAACCGCTG -3~ o Dolžina pomnožka: 348 bp • Verotoksin 2 (Čebula s sod., 1995): o Forward primer: LP 43: 5~-ATCCTATTCCCGGGAGTTTACG-3~ o Reverse primer: LP 44: 5'-GCGTCATCGTATACACAGGAGC-3~ o Dolžina pomnožka: 584 bp 2. Tipizacija bakterij Salmonella sp. S pomočjo literature in javno dostopnih baz podatkov (NCBI, UniProt) poiskati genske zapise toksinskih in virulenčnih genov za bakterijo rodu Salmonella in ugotoviti na podlagi kakšnih razlik v nukleotidnem zapisu zgoraj omenjenih genov lahko ločimo med seboj čim večje število različnih patogenih sevov bakterije rodu Salmonella. Iz literature in baze podatkov UniProt smo sprva poiskali gene, ki zapisujejo toksine ali pa virulenčne faktorje in preverili njihovo delovanje, ki ga imajo na gostiteljsko celico. Sledilo je iskanje zaporedja nukleinskih baz v bazi podatkov NCBI Blast ter preverjanje prisotnosti posameznega gena pri posameznih bakterijskih sevih, za katere je v bazi podatkov objavljen celoten genom. Nato smo zaporedja nukleinskih kislin posameznega gena primerjali med različnimi sevi bakterije rodu Salmonella s programom BioEdit Sequence Alignment Editor. V bazi podatkov smo poiskali tudi informacijo o lokaciji izbranega gena pri posameznem sevu: ali se gen nahaja na plazmidu ali na kromosomu. Med bakterijskimi sevi smo poleg primerjave nukleotidnega zapisa gena primerjali tudi nukleotidni zapis njegove okolice ter iskali palindromska zaporedja. Rezultati Izbor toksinskih in virulenčnih genov: cdtB: 1. protein z endonukleazno aktivnostjo, povzroči poškodbe DNA, fragmentacijo kromatina, ustavitev G2/IV1 celičnega cikla in povečanje jedra v gostiteljski celici, 2. gen je zapisan na kromosomu, 3. gen se nahaja pri treh bakterijskih sevih: Salmonella enterica subsp. enterlca serovar Typhi str. CT18, Salmonella enterica subsp. enterica serovar Typhi str. Ty2 in Salmonella enterica subsp. enterica serovar Paratyphi A str. ATCC 9150. spvB (Salmonella plasmid virulence): 1. delovanje produkta gena ni znano, 2. gen je zapisan na plazmidu, 3. gen se nahaja pri sledečih bakterijskih sevih: Salmonella enterica subsp. enterica serovar Choleraesuis plasmid pOU7519, Salmonella enterica subsp. enterica serovar Typhimurium plasmid pSLT-BT, Salmonella enterica subsp. enterica serovar Paratyphi C strain RKS4594 plasmid pSPCV, Salmonella enterica subsp. enterica serovar Choleraesuis str. SC-B67 plasmid pSCVSO, Salmonella enterica OU7025 plasmid pOU1113, Salmonella typhimurium LT2 plasmid pSLT, Salmonella enterica subsp. enterica serovar Choleraesuis RF-1 plasmid pKDSCSO, Salmonella enterica subsp. enterica serovar Dublin plasmid pOUlllS. hlvE: 1. gen zapisuje protein hemolizin E s hemolitično al5000 654 1391 3927 1746 6 1200 820 247 246 247 7 2618 773 996 3542 1541 8 4205 376 290 680 1177 9 1848 1238 799 569 2284 10 3553 874 446 4384 206 11 >5000 770 1565 1082 393 12 935 1136 231 1026 1471 13 2480 1071 860 >5000 2965 14 >5000 371 3640 3019 416 15 >5000 882 444 250 488 16 >5000 806 1085 2845 988 17 2716 1297 619 1330 1584 Ob uspešnem testiranju encima Bfal bomo pripravili klonsko knjižnico produktov inverzne PCR za posamezne seve ter pridobili zaporedja vseh okolic 3' koncev IS6110. Glede na ta zaporedja bomo zasnovali multiplex PCR sistem za hitro tipizacijo sevov. Preizkusili bomo tudi neposredno tipizacijo s primerjavo dolžin produktov inverzne PCR in jo primerjali s klasično RFLP tipizacijo. In silico analiza lokacij insercijskih zaporedij tipa 6110 na objavljenih genomih Mycobacterium tuberculosis Za namene in situ genotipizacije sevov Mycobacterium tuberculosis {Mtb) direktno iz vzorcev, smo z bioinformatskimi orodji izvedli analizo lokacij oziroma okolic insercijskih zaporedij tipa 6110 (156110). Zaporedja okolic nam bodo omogočila konstrukcijo oligonukieotidov, ki bodo temelj za genotipizacijo sevov Mtb, bodisi z multipleks PCR reakcijo na izbranih ustrezno diskriminatornih lokacijah IS6110, bodisi s pripravo mikročipa za tarčno resekveniranje z metodami sekveniranja naslednje generacije. Metode Zaporedja objavljenih genomov smo dobili v javni bazi podatkov NCBI (National Centre for Biotechnology Information) in jih analizirali v programu VectorNTI (Invitrogen). Vse prisotne IS6110 vključno z okolico 1000 baznih parov gor- in dolvodno smo poravnali v programu Bioedit. Zaporedja 5' in 3' okolic smo primerjali z NCBI bazo nukleotidnih zaporedij z uporabo algotima Sev H37RV H37Ra CDC 1551 KZN 1435 Fll št. IS6110 14 9 4 14 17 BLAST (NCBI) in poiskali pripadajoče genomsi,0,n-- RV13SB UtO R-/1-5S-C RiCTSSC Rv210" Ri.'ilS5i: PPčiD R-V1356C RvlSSO; R-vSiSS R%'2327 .tJcP R.V24-SC MmpLfä!n;%tr3asmsmb'äi5s i+i - MTiSOS trirspsa proti® tti*m( JtoteoB ptOmett pioicte A- i-^; - mtzsbs rsiätss pfctsin PPEf5R-:Syprats!n (-1 - ■ MTS09E MmpLfäR^üy n-en-br=f3spP3te:n i-r| - MT04iS PLtšt .'S pprss'-vec'^■sp'c^rs • rv'!RA_ö013 P-P15« p:p';t5 Lp'F - MRA_i3Sl pLT=t-jet'i'-5rsr-D'3rsr=rsport ruti MRA_1771 prctši- N'rrpLU triincslssissiiotfšfisps-šis IT) - MRA_1775 hVpothäfeSsprPtSiR i-F) - MRi_ilS4 RFČ-5" !-! - MRA_1J77 CO'-ZS" •- ccf-'t :=! protEirs l^J - MRA_2S40 iSl54-t'=r:pp:5:s l-i msscs MRA_3366 EÄsrtoxyÄscöt'ansport^ntEgrs! i-! apoA WiftA_3S13 msrAb'ära prstsin prpb=b!Stršiup:(S.asafLS!Sn pnptsir i-i - Rva7S4c (ISiMT rMsrm; p^bHbiSCSßiEfVESäipopfOtalRLprF i^l - RtfI371 pisssi»;-::': siitC4IfrjgnstmJ H WK Rvl758 Pico co'iS'-.'S:'-.'pptretici: prcteir i-j - R%<1762i PtHir VCW H - R»I104£ rvpct-st;csipr«e:r [t! - Rv21SSc p-:.:EDSC-=ct5tp:sR¥Profär.:=se - Rv2277t i-pytccr' p'ecLTC PPE'sn- ,• c'Ptsr i-i PPČ39 RV2352-C pcssitls FhiRi/2 p.-ophags i-i - R-a2S47 3S bp sirsct rspsat rsf'On, CCS ISSO i^i bp ypstresrr. p«obiWteiBfpofMtfwis«iio H - ftvJSiš csKSfiiaBnvpotteticsiprotiin i-> - RvilBS 151547 traniposčss i-S mosc R«3'324C aicarboxyäcadptrar-sportiritefra; [-j opo.4 Ru347Jc n-sn-brar!= protsin ssrire estsrais, cctirvaia famSy CRiSPR-associatSäS prstssn C2Š.2 PPEfamify protsm C0ri=rvs-C! hyppthsticsi prots'in bypitbstisl msR-brans prptsin pratein pijtatri/scytinassCuitl. :n,TenupTs£ hypothäticai pfst&n pttatrve coričfusc wsimtmlwiRf C CtE' i-.ppfetpa proteir " c .cce'i.^icofa.ctorbiosyr.th.ess f'ct= r C2 f ^tat e p s'ssisasä 6poA P'Cbaoa s c> ccsci-ctajs, p f y c •'P PC s T c & c sr V c 'pgerass ; PCB , n-e-CL-csci-ctaie P'coab 5 cc-se'i'rc n-s"-brar.= prcteif; p-ccšDscufassCi-tl Iryppthsticii protein cpiBervsD hypothsticai prptein prob3bisc.sr££srvsStranim«rn;&ran-s prptsin Pss=;bis g!ycsroiphBsphop!6£tsra£= PPEfamayprstäin ftypothstJcai protsib iš bp čirsct rspsat rsffpfi, isoo bp Pov.T^^t^sam possible transcriptional rsgulate-fy prctsin P'obabis «tMpMt» fer iseiiO nisiybSsr^tm csfaotor bteyWhssSs protsinc piitatliiS psroxaasi E.poA Tabela 7. Lokacije IS6110 v analiziranih genomih - nadaljevanje WfTB IS» 5'end oriait. S'emf fconwiagy/aiiaotaligR KZN 1435 S S 10 Ii II IJ 14 Fii S 9 10 11 12 13- Ii 15 15 TBMa_0'3E50 T5MS_01i50 TBMG_0il5B TBM5_0i47S T6MG_01SZ1 TBM<:_€il7CI2 TBrv!S_01S7? TBM-3_01=S4 TBM-£_0il5I TBrv«C_0Z24i T5M.Gj03i57 TBM£_Ci3574 TBMS 03575 TBFG_10B51 TBF£_11245 TBFG_1175S TBFG_117-2 TBFS_11779 T&F£_li7BS TBF.S_11733 T5FS_115:i; TBFS_12j4- TBFG_i:il5 TBF.S_1237; TSF£_123B2 TBF£_i24i5 TBF.G_12B27 TBFS_i313ß TBFS_13205 TBFG 13356 '/Dctrstca c^ts"- (-) Z> CCSCi-CtSSS H srttc-' H PfEfS^- i'D'Cts- i-) trars:''pt';r= -rgt stor. rs'SR-fsmi-y (-s trariE-posäS» ISSllO H zc-Bs-isfi tof =t := p.':tg r i-1 zzrss'vitrifzfitzi t/'zli"- S-rS r:'is'<.'s: "-yKtrstrs ti'zxsf i-i ccris'.>s:-,!::rst:5 eels'- H r,r-:=;e H ptS' '■-4-B D'S^i'C I-J ŠT '■s r^-.-r-štšss r-:sB3 tnnspn«« M ■"vcctrstK p':t= r i-r! rts'vpte: srsry äts ry: =is |f-.- i-;-«rms rts"i.ptec rypstret:a p'stsi", iri D£SLc:|sr= rirss'ii=:fvp3tl-st:= p'Ctsr [+1 CLt i- sss 1 CLtl, rt£"Lpts: i-i-j rvp:tr=tcs p'Ptsr (-j trarspossss i-; •"ts-'LOts: cyt;c":r-s p45£i (r) CTF144, p;sL::f6r5 rtS"Lpte: '•ywthtfeii H O'CtS r TBF£_17SD '/cctratca p':tstn i-} FFEfarr ./p':tsr w FFE^so- ,, c'StS'- H ppi-ie-.'s: rvcitketca! osstssn ecrse'vsp'•,'Ci^^st:= P'ct=Y i-^} rts'vpts: 'v:': ==5, '■a cat r zi'-B :=='=;=- !' = •='■ hypothstical transc'iption.3l i+i 'egblatcy p'ctsir cts"-4-a ca-caT re amiw (-!■: TdMS_OS:iB53 I-AD s^DS'far!' v rycsase TEIvfG_01iS7 CD!-i£n.,s;l-yp5trstC= p':ts' TBMS_0i2Cii ryDPtratPS p-Mar TEMa_014Sl ppraai^ä^rypptrstpä p'Ptar TBrviS_CiiS23 porisa'szi-ypctrstcä p'Ptsr T6M«J>t«9 sitsrass UpM TBMG_01S73 PE famiry protsin TBMG_Ci4M2 trar-äoosaie ISSIIO TBMGJ3i957 coMertfe^irypithetcsipriasm TBM.G_021S9 Rvpsthstica! proteir. cva TBMG_0223S Pürtinase CiJtl TBMöjai54 nypötüsticai protešrs TBMGj03377 štematvs EUA potymerasesfma factor s^fJ TdMG_0367B conssrvee tsypptrsstfcai protem TEFG_10S54 ■"/pptrgtca C'CtS' TBFG_1134S 'ts^uiJtarspsr, atsr.pasfilC- tgrnts TBFG_1173-B ••«".ptsc /pptrst:a P'otein, p-SLCPga's pfco TBFG_11775 p^::p'■p pi=£ C F :D PLTJ TBFG_1177a pa-siS-C^tl "-ts-'LCtSB TBFG_li7S3 FE-PGC.B'3'v vfPtS-TBFG_ii7&D cp'is'.is:r,'cprst:a p'steir TBFG_11S>0S '•tS'^uptSP pytppi-'sn-s P45CI Ci'F144, p:e^::|£ra TBFG_12M7 rts".ptac::'--6"'sc-ypsttet«ai p'pta - TBFG_1-=D TBFG_12112 ::'PS'.>a:t a-'-T^-S'-farspr^pteir TEFG_1237S FFE'a'^- y P'Pta r TBFG_12373 FFE-ar- y P'Pta' TBFG_12415 '«"^ptsp CC-ie^'fiP i" .'pothsfeaS protein TEFG_12S30 cp'ps-.'g: i-ipcfstpa c'Ptslr: T5FG_13135 'ts"uptsz Cvc'c a:a -aosoP :fi>-3 jja'-ais- ka-'S'^-TBFG_1320S cprssi/sa ^ypcth6tll:Hl protein TBFG_13359 traKptPJaJS IS1S47 Za vse gene v okolici IS6110 pri različnih sevih smo poiskali homologe v genomu seva H37Rv, da bi lahko preverili ohranjenost insercijskih mest in s tem določili IS6110 insercijske genotipe za vsak posamezen sev. Homologi in njihove anotacije v H37Rv so prikazani v Tabeli 8, genotipi glede na vse analizirane lokacije IS6110 pa v Tabeli 9. Tabela 8. H37Rv homologi in anotacije genov v okolicah IS6110 pri različnih sevih. H37RV miRv Stran M37RV hoimstog H37RKgaieaBfiBtä)jiffi fcomdsg H37ftvg6B6anjiMati»(! yasi 1 RV0797 - pn5b5b«tršnipss5E5ftstoti proain !i£i547 ti-tsT«! RVÖ794C - p-pcaoa e:. c:'ecuaa:e,pran- be :5',:-:ge'a=e i p:B , me'CL'i'eb^rta'e 2 Rvl3.5S - RV1371 c':ca: e "-en-p-:^; ^ 3 Rul7S=.: : :4 -'=2'-=': PicD Rvl-SS prpbabie ittinase Cutl 4 Rvi755c RV1762C - hypothetica; prptesn 5 Ru2107 PE Tšn-«!.,' o'ot=;n R»2104C - bonse-veb feypstnetipai prptein S Rv21S£.C - ri^-sä-jär-ysctrstci o':t5<- R^.2169c - 7 RU22SD • CSU- =a=te ,0(t0cbr.5 prtcar-c RV227-.C - ppjsibie f fvcers!pfajph.ss;srteraie S PPE fam:»:; prstsm - PPE fan-»y protein S R1J2S5.K - psssib" ph;Rv2 prophšgs prstei^ Ri'2S47 - hvpotfceticaS protein 10 R«^2B13 - 35 bp Sii^rt rspsst fsgior,, cc= IBOO bp i>pstr=sn-; Ri'2Si&: - 3S bp pSrspt repeat region, oca ISM bp tspstrssnr 11 ft./31S5 - orobäbSs trarsppjije for ISSllO R'vBBlJ - possibi^e trsRscriptisnai fssiisätory protein 12 R«31SS osr-erfes hypothstssi prms'm R-v31g5 - probabie traniposäiä for isölio 13 RV3S27 - 151547 RV3324C - n-,3'iybseriisrn cofaaor ba5vT>tn!e5.ss prote.r, C 14 R«3475: - sCcHrbaxyEc 5öctr=fi;psft Intsgrai merKbrsr.e protein RV3473;: ■ piitatVe DSKSciSase BpoA Strär. tfilRv StrÄ HMR¥ S CDCiSSi tanK^og Hiimis&eesBumSm COCiSSi hsmsäof Hj7Rvga!ea®c0tati!» 5'#l»l ä'eirf 1 MT1B02 - tvITlKiS F;ul75B CboaoecLfspeCi-tl 2 MT28S.D R«2S13 rfc:t'5tc= p-:t6'- 35bpbirs-ct'speatresior,,pca MT2gB3 RV281S: nytpt'etca b-pten 35bpsirsarepeat'egi'Sn, 13-03 iSDOcpLpa'ea" op :pA':t'S2n- 3 MT3i01 RvBOlS: PP6-ar ,C':tsr FFE4S MT3Ö9S PPE •a'" ,c-bl6' PFE4S 4 MT0412 RVM03C r-cn-ca'ep'Pts^ t—PSi rirTC>4i5 RVÖ403C n-so-c'51-g c^te ^ f/ni-p51 H37SV Ha7RV HräEH37Ra feömctos HWRvierearrotättor Strain H37Ra liomcäo? S'«Bi yerf 1 MR4JM10 R»Onrnr ProCäfaSe corsšf rves msnrbrar;« p-stein MRA_0ai3 PvOslllc 'teg'a mer-t'ane C'Stein in-sstved in inhibition of Esptatipn 2 MSi 127S RV13SS üpsp'iitsiri LP'F MRA_13B1 ft» 1371 nycct'etca cote' 3 MRA_175SD - - MRA_17-1 RV175S nycptnetca p'ote- 4 Rvl755 •"vccfaips p'Pie^ farspssajsSlio MRi_i775 R-IJ17B2: n/opt^et:s coter : MRA p V = zr P'Ptr •• r-Z'sZ MRi_21S4 RvZlSS: t'3n:men':-anep-:ten S MRt_23S0 RV2355C FPE'ar vp'btsr MRA_2377 R'1'2353: PPEfam ,sn. MRA_2S4£i R¥2Bli; »•/Pbtnetos cots'- 35bpcSrsctrepeatrefipn, lElDsp-prt'ean- be OOv'^rot B MRA_33S9 RV0797 P'cbac efa'-pcsase-^jtsr. protein 1151547 ft-tern-;. MRA_336S ft./33 24 : "-0 vtbS'^" oc'acto' biosyntheiis protein MoaC 9 Iv;Rt_3515 RV3-47S: ::='&Pv - a: :t-='£:prTir.tefr3i membrane protein t.,08» RiOS2: o:c'rts r Lp::; ž TDMSJJIISO Ri)i~"= i-ypifstca C'Its' 3 Tör.,i€_0il3B R'.'ZSiH r./citratcs ccte' 4 T5M-S_0l4-g R.j24S; 'viCrStCS f'Ctir 5 TBM«_01SI1 R1J1352: FPE'ä"" Š TBM€_01"0Z R1/Z2S2C Li'SS-äT y tl'SC'ft ;rš! rsf 7 TBh'.-Sjmil RäilDS S TBWS_0iS77 SrsiljS IS51'.Dt'är.'p:Si== S TBMG_0196-1 Rsiji; /ZZV^tC' C'Ztir 10 TBt.,<'S_0Z152 RrvlS::^: '-;c;tr5t:= c-:t6r 11 TBl.,''S_0224i f.,c-:ts r. p'rüne riefe protein -J T6MG_03iB" = iä TBMG_03S-4 - 14 TBMgl03575 Rv3S3S trsn^psiaiž 151334_ TBM«_i50E53 RV3115 pftssphätcss T6lvW_Oil57 - TBWG_01201 Rv2775 TBM«_014S1 R^'2492 r?, o:t' :3 f ';tä ■■ TBM-5_01S23 R-i'2353.C RFE'a" ,C':te<- TBMG_01S99 Rx«22S3 ra, fCfetPä p'Stsr TBrvfC_Ol873 R-V2107 K'i'- vC'CK' f622 TBrv«S_04042 Ru2107 PE'S" , C'.t6 r fE:2 TBtv!S_019S7 Ru2019 hycM'etiS T5Me_S21SS RvlEOSi l-.vC:t'etCB f-Iter TBM-S_0223g R\.173.S p'iCit 6 ii.:Cuti TBMC-_03i;4 RvOSSSC h-.CIt'stcS ^'itf TBM<;_03377 R(,332ec RNicp TBMg 03678 R.3636; feu:trst:5 _ H578V H37RV StrÄFil IsBreds» mjrnigmemmt aSor, StraiisFil tomoJoH HSTSvsenesRootstjoi! SeKS SasS 1 7BFG_10B5: KvOSSS tztttž' Lc:C TDFG_ 10S54 R-vOSJfc '.■ccfetcs citsr 1 T5rS.il349 RV1315C TBFG_ 11346 RvlSlSC SIS'- / StiZ/ZS's 2 T5FG_ll-äS RV1725C TBFG_ tl73S Ri.'1725< •-.fZfstzB t ster 4 TDF5_il772 R-s'1754: '/p:t'=t:= c-cte r TBFG_ 11775 R%.17£4-C 'jLZfitzs c';ts' 5 TBFS_1I-7S - TBFS_ 11779 R-»175B O'lcaoeafsreCi.ti S TBF-S_117S5 !;vl75S; FE-PSRS I'" , C'CtS' I'.Sgii TBFS_ 117S3 RvlTSO ' p:trst:= C':tfr 7 TDF5_li7S3 S-ai755c •■/cirstrš fTTte r, TBFG_ 117» KVl7SSi Vi'-ZZZZZii 8 TöFa_115:i5 RV1777 ^.tci'-'cr-s f45D 144 C,'R144 TBFG_ 11205 Ri)1777 0,-ZZ'"Zr'i £450 144 CYPi44 = TBF5 -.7Ci47 RviiOSc ',ccTt-et:= p'Its TBFG_ 12047 RviiOJC i'.fcretcä Z'zti' 10 TBFG RvZ077A ■-.cif-ttrs f'Ms ' i čfisrž rich TBF5_ 12112 R»20-B I-v C If st c'cts' il TBF<;_ii3-S - - TBFG_ 1237S RV2352!: ff ii TDFS_li3B2 R..'13£-5: PRE •a"- , c'cte' PPE40 TBFG_ 12379 Ri;235SC PPč'š'~ irztir PR-E40 15 TBF-5_12415 RbESSOC r. TBFG_ 12415 Rv23»C 'r itzVitzB f'Zti' 14 TBF-S_U327 R»2S13 •■ii:ti-st:= cits T5FG_ 1253-0 - - 15 TBF€_1S1J0 R..<5113 Z'-ZZCStiSi TBFG_ 13130 RV3113 ptoEphstäss 15 TBFS_i52SiS »./5183 protišn TSFG. i320S R-»31S4 tršrisposšjs IS5110 17 TBF6 1325S - TBFG 13359 - Tabela 9. Relativne lokacije IS6110 V vseh analiziranih genomih glede na genom seva H37Rv pripadajoči genotipi. Vsaki unikatni lokaciji je bila dodeljena zaporedna numerično vrednost, skupek vseh pa predstavlja IS6110genotipizacijski profil, kije specifičen za sev. Genotype Genotype Insertion site relative assignment Insertion site relative assignmeni Strain to strain H37Bv number strain to strain H37Ry number 5'end 3' end 5' end 3' end H37RV Rv0797 Rv0794c 1 KZN 1435 RvC835 Rv3113 20 R-/1368 Rvl371 2 Rv2775 - 21 Rvl755c Rvi758 3 Rv2Si3 Rv2775 22 Rvi765c RvJ.7e2c 4 Rv2492 Rv2492 23 Rv2107 Rv2i04c 5 Rv2352c R..'2353c. 24 Rv2166c Rv2169c 6 Rv2282c Rv2283 25 Rv22SO Rv2277c 7 Rv2106 Rv2i07 26 Rv2356c Rv2353c 8 RV2106 RV2107 27 RvzSSGc Rv2647 9 Rv20i9 Rv20i9 28 Rv2Si3 Rv2S16c 10 Rvl804c RviSCSc 29 RvSiSS Rv3S13 11 Rvi754c Rvi758 30 Rv3i88 Rv3i85 12 Rv3113 RvOS36c 31 Rv3327 Rv3324c 13 - Rv332Sc 32 Rv3476c Rv3473c 14 RV3638 Rv3539c 33 CDC 1551 Rvi75S 15 F 11 Rv0835 RvOSSSc 34 Rv2Si3 Rv2816c 10 Rvl319c Rvl319c 35 RvSOlSc RvSOlSc 16 Rvl725c Rvi725c 36 Rv0403c Rv0403c 17 Rvi754c RV1754C 37 H37Ra RvOOiOc RvOOlic 18 - Rvl758 15 RviSSa Rvl37i 1 Rvl759c Rvi760 38 - RV175S 15 Rvl76Sc Rvl765A 39 Rvi765 Rvl762c 4 Rvi777 Rvi777 40 Rv2166c Rv2iS9c 6 Rv2105c Rv21G5c 41 Rv2356c Rv2353c 8 RV2077A Rv2078 42 Rv2813 Rv2Si6c 10 - Rv2352c 43 Rv0797 Rv3324c 19 Rv2356c Rv2356c 44 RV34-76C Rv3473c 14 Rv2390c Rv2390c 45 RV2813 - 46 Rv3113 Rv31i3 47 Rv31S3 Rv3iS4 48 ■ 49 Iz Tabele 9 je razvidno, da so lokacije večine IS6110 unikatne za sev. Od 58 identificiranih lokacij je bilo kar 49 unikatnih, kar kaže na močno diskriminatorno moč določevanja sevov glede na število in lokacije IS6110 pri Mtb. Velika raznolikost insercijskih mest nakazuje na nestabilnost genomov Mtb v kontekstu insercijskih sekvenc in da obstaja možnost diverzifikacije ter fenotipske variabilnosti med sevi kot posledica premeščanj mobilnih genomskih elementov. Intenzivna premeščanja so lahko posledica prilagajanja stresnim razmeram v okolju, kakršno je v gostitelju, zaradi česar je fenotip gostitelja prav tako pomemben za uspešno infekcijo z določenim fenotipom/genotipom Mtb. V nadaljevanju projekta bomo pregledali možne rešitve in platforme za in situ genotipizacijo Mtb na podlagi števila in lokacij IS6110. Dosedanje raziskave so pokazale veliko diskriminatorno moč teoretičnega modela, zaradi česar bo potrebno izmed vseh izbrati le reprezentativne lokacije. Podoben model bomo preizkusili tudi na primeru bakterije Mycobacterium avium podvrste paratubercuiosis, kjer bomo pregledali število in lokacije IS900 na objavljenih in nekaterih še neobjavljenih 'draft' genomih. 4. Razvoj metode tipizacije podvrst bakterij Mycobacterium avium Delo smo nadaljevali na področju detekcije različnih sevov mikobakterij. Cilj je bil detekcija in diskriminacija sevov direktno v vzorcih iz kmetije (feces krav, zemljina, voda iz napajalnika). Tovrstnih metod do sedaj ni bilo še nikjer opisanih in smo na tem naredili en korak naprej. Do zdaj se je namreč vedno zaznavalo samo prisotnost mikobakterij in šele po izolaciji bakterij se je lahko določilo tudi sev. Detekcija sevov pa je izredno pomembna predvsem zaradi epidemioloških slik (npr. kje je izvor okužbe) in poteka bolezni (npr. določen sev povzroča le določen potek bolezni). Ključni pomen teh metod je, da so hitre in vsaj toliko ali bolj informativne kot klasične. Zaradi dobro znanih kriterijev določitve določenih sevov na podlagi insercijskih sekvenc, smo to metodologijo razvili do aplikativne faze. Kot prvo pa smo morali razviti oligonukleotidne začetnike in določiti parametre kvantifikacije M. avium paratubercuiosis 4a. Razvoj metodologije detekcije podvrst bakterij Mycobacterium avium Detekcijo MAP smo izvedli z Real-time PCR System 7500 (ABI). Za ta namen smo razvili metodo na podlagi TaqMan sonde in z začetnimi oligonukieotidi: DH2F 5' GCCTTCGACTACAACAAGA6C DH2R 5' GCGTCGGGAGTTTGGTAG DH2P 5' FÄM - GCCGCGCTGATCCTGCTTACT - TAMRA Za pripravo umeritvene krivulje in kvantifikacijo smo v vektor pCR2.1 (Invitrogen) sklonirali insert IS900, ki je vseboval tarčo pomnoževanja z navedenimi začetnimi oligonukieotidi. Nastali konstrukt smo transformirali v E. coli JOPlO in iz prekonočne kulture izolirali plazmidno DNK, ki je služila kot standard za umeritveno krivuljo v RT-qPCR. Nadalje bi morali še določiti parametre kot so spodnja meja detekcije, dinamično območje, volumsko območje in učinkovitosti pomnoževanja (Slika 12). ............ / -f—7— / // J 19 20 2122 232425 26 2723233031 32 333435363738394041 <2^344« 4647 4S 43 50 Cvcie Mumbsf Slika 12. Primer detekcije M. avium paratuberculosis DNK (odsek na IS900) z Real-time PCR. Prikazane so krivulje pomnoževanja za vzorec 19 pri treh različnih redčitvah (v duplikatih). 4.b Razločevanje podvrst M. avium {IVI. avium paratuberculosis, M. avium hominisuis, M. avium avium, M. avium silvaticum) Podvrste Mycobacterium avium so zelo sorodne in imajo skupnega tudi do 99% genoma, zato jih je zelo težko ločiti z molekularnimi metodami. Pri infekcijah z bakterijami te vrste pogosto najdemo prisotnost dveh ali več podvrst. Te bakterije imajo zelo širok spekter gostiteljev, od perutnine, divjih in udomačenih prežvekovalcev do človeka, še zlasti nevarne so infekcije pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom (bolniki s HIV). Sposobne so preživeti tudi dalj časa v okolju. Identifikacija prisotnosti posameznih podvrst je ključna za pravilno diagnostiko in načrtovanje zdravljenja. Zaenkrat se jih ločuje glede na prisotnost insercijskih sekvenc različnih tipov, kar zahteva več PCR reakcij za natančno identifikacijo prisotne podvrste (Tabela 10). Poleg tega ni čisto za izključiti možnost, da določenih insercijskih sekvenc določena podvrsta nima in s tem se lahko narobe identificira določen tip. Tabela 10. Tipi insercijskih sekvenc, ki so značilni za posamezno podvrsto in so podlaga za dosedanje molekularne metode diskriminacije med podvrstami. Prisotnost tipa IS, ki omogoča ločevanje med podvrstami M. avium podvrsta IS900 IS901 IS902 IS1245 avium (MAA) paratuberculosis (MAP) hominissuis (MAH) silvaticum (MAS) + - -+ _ + - + + Naš namen je bil razviti 'one step' molekularno metodo za zaznavanje posameznih podvrst v okoljskih in kliničnih vzorcih, na podlagi natančne analize variabilnih genomskih regij med podvrstami. Z in silico analizo objavljenih genomov Mycobacterium avium podvrste paratuberculosis K-10, Mycobacterium avium podvrste avium ATCC 25291 in Mycobacterium avium podvrste hominissuis MAC 104 smo identificirali regijo, ki bi omogočala ločitev med posameznimi podvrstami v enem koraku. Genom Mycobacterium avium podvrste silvaticum še ni na voljo, zato ga bomo vključili v analizo v kasnejši fazi. Gre za regijo gena za sintezo mikobaktina J, ki služi m i ko bakterija m kot siderofor v okolju s pomanjkanjem železa. Metode Za osnovno metodo ločevanja smo izbrali RT-qPCR z metodiko Sybrgreen detekcije in profiliranja z disociacijskimi krivuljami. Skonstruirali smo dva para začetnih nukleotidov (Tabela 11), ki specifično pomnožujeta tri različno dolge odseke z genomov podvrst. Vsaka podvrsta da v PCR reakciji produkt specifične dolžine, ki se loči od ostalih po temperaturi disociacije. Analiza disociacijskih krivulj nam tako omogoča identifikacijo prisotnih podvrst v vzorcu (Slika 13) Tabela 11. Uporabljeni začetni oligonukleotidi za tipizacijo podvrst M. avium. Oznaka Zaporedje Tarča Dolžina Temp, produkta disociacije mbtAP_R CCTGCGTGGCCGAGCTG MAP mbtAPH_F CGACGACGCCCGTGTGATC MAP, MAH mbtAHAl_R GCCATCCCGAACACCTGCT MAA, MAH mbtAAl F GCCTGCGAGTGGGAACC MAA 74 bp 86,8°C 63 bp 84,4°C 134 bp 87,4°C Poskuse smo izvajali na Real-Time PCR System 7500 (ABI). Mešanica je vsebovala 400 nM vsakega začetnega oligonukleotida in Power SybrGreen Master Mix (ABI). Temperatura pritrjanja začetnih oligonukleotidov je bila 61°C, v skupno 45 ciklih pomnoževanja. Vsakič smo izvedli še korak disociacije PCR produktov po tovarniških nastavitvah. Rezultati Ois$Qcižtion Cur.-e Slika 13. Disociacijske krivulje specifičnih PCR produktov. Od leve proti desni: M. avium ssp. hominissuis = 84,4''C, IVI. avium ssp. paratuberculosis = 86,8°C, _ M. avium ssp. avium = 87,4°C. niäsaci^linn Cui-vs Slika 14. Primer detekcije dveh vrst hkrati v enem vzorcu. Prisotna je DNK /W. avium ssp. hominissuis (levi vrh) in M. avium ssp. avium (desni vrh). III. Faza - detekcija bakterij in diskriminacija sevov v okoljskih vzorcih brez predhodne gojitve 1. Detekcija Mycobacterium avium podvrste paratuberculosis v fecesu okuženih krav in okoljskih vzorcih Mycobacterium avium podvrste paratuberculosis je bakterija, ki povzroča paratuberkulozo (Johne-jeva bolezen) pri prežvekovalcih, omenja pa se tudi njena vpletenost v razvoj kroničnega vnetja prebavnega trakta pri človeku (Crohn-ova bolezen). Paratuberkuloza povzroča velike ekonomske izgube v govedoreji in ovčjereji, saj učinkovitih zdravil zaenkrat še ni na voljo, bolezen pa se običajno konča s poginom živali zaradi shiranosti in dehidracije. Infektivnost je visoka, bolezen pa se hitro širi predvsem med mladimi živalmi in v obdobju laktacije, če je krava okužena. Hitra detekcija in tipizacija je zato nujna za iskanje virov okužb in izvajanje ustreznih varnostnih ukrepov proti širitvi okužbe. Metode Izvedli smo vzorčenje okolja kmetije, kjer je bila s klasičnimi mikrobiološkimi tehnikami (serološke in gojitvene metode) predhodno potrjena prisotnost MAP pri govedu. Vzorčili smo feces krav, silažo, vodo v napajalnikih v neposredni bližini goveda, steljo, odvodne kanale blata, zbiralnike gnojnice, gnojišča, pašnike, vodotoke na pašnikih in v bližnji okolici (slike 15-18). Slika 15. Vzorčenje fecesa krave s simptomi paratuberlrca. de preöposlavimo povpreövj 15IS90Ö na MAP genom xj. 2C»5). Pod slrtpd so 41. vzorcev (glej labote s pofMsom kažejo mesto odvzetega vzorca. £cn datum vzorčenja, je ustrezen stdpoc prokrtžan (H). Glavne polj žnine Depofii}e na pašnik enc^a Slika 19. Distribucija in sezonska dinamika MAP v živinorejskih objektih Ä ii ■ ^^ .....„^M i 5 □ e □ D