UDC UDK 911.3:38 (497.12) = 863 OSKRBA KOT PREDMET GEOGRAFSKEGA PROUČEVANJA M irko P a k* O s k rb a k o t en a od osnovn ih človekovih fu n k c ij v k lju č u je vse od m ate ria ln ih do k u ltu rn ih dobrin , zd rav stv en e oskrbe itd . V ožjem pom e­ nu oskrbe z m a te ria ln im i dob rinam i p a v k lju č u je n a jb o lj globalno iz ­ m enjavo dobrin in vse do vsakodnevne oskrbe p reb iv a ls tv a . P r i p re d s ta v itv i osk rbne fu n k c ije in n jen e p ro sto rsk e razm estitve lahko izh a jam o iz dveh aspek tov , od p o n u d b e in od p o v p ra še v a n ja . P o­ n u d b a p a v p ro sto ru n i enakom erno razp o re jen a , m arveč n asto p a jo v tem določene zakon itosti. Iz ta k šn ih p re d p o s ta v k je W . C h ris ta lle r ra z ­ vil teo rijo c e n tra ln ih k ra je v k o t sistem a ra zp o red itv e ob ra tov p onudbe za m a te ria ln e dob rine in storitve. Po njegovem se v c e n tra ln ih n ase ljih osredotočajo oskrbni o b jek ti za določeno obm očje. C e n tra ln i zn ača j p r i ­ dobe ta k ra t, ko se j ih p reb iv a lc i okoln ih n ase lij poslužu je jo za zadovo lje­ van je svojih ž iv ljen jsk ih p o tre b (1). O sk rb n e d e javnosti (trgovina, u p ra v ­ ne službe, izob raževalne in zd rav stv en e ustanove, s to ritve raz ličn ih v rs t itd.) p a so iz ekonom skih a li teh n ičn ih razlogov le n a določenih m estih . P ri nas je n a osnovi osk rbn ih fu n k c ij v n a jš iršem pom enu op red e lil cen- tra ln o s t V. K okole v š tu d iji C en tra ln i k ra ji v S loveniji (2). B olj k o t so dejav n o sti sp ec ia liz iran e ozirom a, čim v iš je s to p n je so, red k e jš i so obiski, to d a v iš ji so stro šk i n ak u p o v v m an jšem štev ilu cen ­ trov. Zato c e n tra ln a n ase lja v nekem obm očju niso le enakom erno ra z ­ po re jena , tem več tu d i h ie ra rh ičn o o p rede ljena . S to p n ja nekega c e n tra l­ nega n ase lja je g lede n a to n a jv e č k ra t določena z v red n o stjo njegove cen tra lnosti in je re z u lta t pom em bnosti c e n tra ln ih dejavnosti, k a te r ih vp liv sega tu d i da leč izven sam ega cen tra . P r i o p red e litv i cen tra ln o sti nase lij lahko izh a jam o iz cen tra ln eg a n ase lja a li iz v p liv n eg a obm očja, sp rašu jem o p a k u p ce , vozače, pac ien te , obiskovalce k u ltu rn ih p r ire d i­ tev itd . S ocialnogeografska a n a liza sistem a c e n tra ln ih n ase lij im a običajno p redvsem n as led n ja tr i tež išča : 1. ov redno ten je c e n tra ln ih d e javnosti in nosilcev teh d e javnosti; 2. op red e litev in om ejitev v p liv n ih obm očij g lede n a s tru k tu ro p o ­ nudbe in p o p ra še v a n ja ; 3. an a liza p ro s to rsk ih m odelov oskrbnega om režja (3) . * d r ., iz redn i univ . p ro f., PZE za geografijo , F ilozofska fak u lte ta , A škerčeva 12, 61000 L jub ljana , YU. P o n u d b a in p o p ra še v a n je s ta v tesn i soodvisnosti in se m edsebojno d o p o ln ju je ta . B oljša o p rem ljenost c e n tra ln ih nase lij veča in ja č a v p liv ­ no obm očje, m očnejše v p liv n o obm očje z večjo k u p n o m očjo in ugod­ nim ekonom skim po ložajem p re b iv a ls tv a p a izb o ljšu je s tru k tu ro p o n u d ­ bo. O b tem je po treb n o opozoriti, da so v p liv n a obm očja pogosto ad m in i­ s tra tiv n o p rosto rsko op red e ljen a , podobno je tu d i z u p ra v n im i fu n k c i­ jam i. zato je mogoče vzeti te k r ite r ije le k o t dopoln ilne. P ra v za to je p r i o p red e ljev an ju v p liv n ih obm očij pom em bno n ak u p o v an je , k i je p ro s to r­ sko n a jb o lj m obilen in sp rem en ljiv d e jav n ik , a zelo dober reg is tra to r. N a sp lošno je n a k u p o v a n je m an j razp ršen o , ko t so na p r im e r delovna m esta (4). V g eografsk ih š tu d ija h o o skrb i u p o ra b lja jo več raz ličn ih p o k a z a te ­ ljev . N jihov izbor p a je pogosto bo lj odvisen od teh n ičn ih m ožnosti in od razp o lo ž ljiv ih s ta tis tičn ih p o d a tk o v ko t od sam ega ožjega c ilja ra z ­ iskave (5). V reg iona ln ih š tu d ija h , k i n a j b i n a jv e č k ra t da le odgovor o oskrb-i nem om režju , je pogosto v o sp red ju an a liza obstoječe razp o red itv e o b jek ­ tov oskrbe, n jih o v a k o n c e n tra c ija in s tru k tu ra v odnosu do razp o red itv e p reb iv a ls tv a , do po trošn ik o v in do obiskovalcev nasp loh te r v rednost d en arn eg a p ro m eta . Z lasti am erišk i in ang lešk i raz iskovalc i p o s tav lja jo m očno v o sp red je bodisi ekonom ske e lem ente (6), a li p a p reb iva lstvo , ki je nosilec razv o ja c e n tra ln ih dejavnosti. V š tu d ija h o o p rem ljenosti in v rednosti o sk rbn ih fu n k c ij v ožjem p o ­ m enu besede v cen tr ih sam ih so v o sp red ju s tru k tu ra ob jek tov oskrbe, n jihova velikost in tip , štev ilo zaposlen ih , dohodek, m ik ro lokac ije , o p re ­ delitev k o n cen trac ije ob jek tov oskrbe zn o tra j m estnega p ro s to ra in om e­ jitev ta k šn ih p red e lo v v m estu (trgovsko središče, poslovno središče, bančno središče) te r raz isk av e p o p u lac ijsk e s tru k tu re : od razv o ja štev ila p reb iv a ls tv a do n jegov ih ekonom skih m ožnosti. Poseben p o u d a re k je d an p ro u čev an ju v p liv n ih obm očij posam ezn ih v rs t oskrbe. O snovne m etode to v rs tn ih p ro u čev an j v m estih je izč rp n o p re d s ta v il S ch a ffe r (7). * N a zgora j n av ed en ih izhod išč ih so b ile g ra jen e raz isk av e oskrbne fu n k c ije v ožjem sm islu, to je p ro u č itev trgov ine za obm očje SR Slove­ nije. M edtem ko so b ili m etodologija, k i je p odobna m etodologiji W ol- fovih raz isk av fu n k c ije oskrbe v F ra n k fu r tu (8) in re z u lta ti raz isk o v an j trgovine v n e k a te r ih slovenskih m estih p re d s ta v lje n i že v G eografskem vestn iku 1973, b i n a tem m estu sp regovorili o raz isk o v an jih trgov inske fu n k c ije v reg ionaln i s tru k tu r i (9). F u n k c ija trgov ine v reg ionalnem pom enu je b ila a n a liz ira n a s treh v id ikov: k a k šn a je reg io n a ln a s tru k tu ra ob ra tov oskrbe, to je trgovine, kako je u re je n a o rg an izac ija oskrbe v v p liv n ih obm očjih slovenskih m est in k a k šn a je reg io n a ln a usm eritev oskrbe (10). V celo tnem slovenskem p ro s to ru so zn a tn e raz lik e m ed posam eznim i večjim i obm očji, m ed posam ezn im i občinam i in m ed m an jšim i obm očji zno tra j občin , in sicer v gostoti in s tru k tu r i trgovskega om režja te r v m ožnostih oskrbe p reb iv a ls tv a . O b ču tn e so tu d i raz lik e v oprem ljenosti z oskrbn im i o b ra ti m ed posam eznim i občinsk im i sred išči (ki so večinom a m esta). Za op red e litev teli p rosto rsk ih ra z lik so b ili u p o rab ljen i p o d a tk i p op isa trg o v in iz le ta 1972, k je r so vse v rste trgov in razv rščen e v 38 p a ­ nog. To število je bilo skrčeno n a 11 sk u p in glede n a zn ača j oskrbe. R az­ likovali smo o b jek te k ra tk o ro čn e , sredn je ročne in dolgoročne oskrbe. Tako k a teg o riz iran a osk rba je b ila po tem ov redno tena za SR Slovenijo na rav n i občin po sledečih k aza lc ih : gosto ta nase lij z vsem i trgov inam i, gostota n ase lij s trg o v in am i za sredn jeročno in dolgoročno oskrbo, kon ­ cen trac ija o sk rbn ih ob ra tov vseh tre h sk u p in glede na velikost naselij, število p reb iv a lcev n a trgov ino glede n a en a js t k a teg o rij o sk rbn ih ob­ jektov. R e z u l ta t i a n a liz e z g o ra j n a v e d e n ih p a ra m e tro v so p o k a z a l i , d a im a ves p o se lje n i slo v en sk i p ro s to r r e la t iv n o gosto o m re ž je trg o v in za v sa k o ­ d n ev n o o sk rb o , g le d e d ru g ih trg o v in p a m očno z a o s ta ja . Že š te v ilo n a s e li j z m e sn ic am i je m nogo m a n jš e k o t š te v ilo n a s e li j s k a k rš n o k o li trg o v in o . Z a ra d i p re k o m e jn e trg o v in e im a jo n e k a te ra s re d iš č a ob z a h o d n i s lovensk i m eji d o b ro ra z v ito trg o v in o v s re d išč ih . N a sp lo šn o p a im a jo p o d p o p re č - no ra z v ito trg o v sk o m rež o p e r if e r n e in m a n j r a z v ite o b č in e te r ob č in e L iti ja , K a m n ik in G ro s u p lje , k i so v n e p o s re d n i b liž in i r e p u b liš k e g a s re ­ d išča . R ed k e jša so nase lja s trgov inam i za sredn jeročno oskrbo, saj jih im a le 6 ,7 % naselij. V ečina trgov in je v 60 občinsk ih sred išč ih , k je r je 59,3 o dsto tka vseh trgov in , 50,2 °/o vseh trgov in z živili in 76.5 % vseh trg o ­ vin za sredn jeročno in dolgoročno oskrbo. S kora j v vsak i občini je ra z ­ vit le en cen ter, k je r je v p r im e rja v i s podeželjem b o ljša s tru k tu ra trg o ­ vine, velikost trg ovsk ih obra tov , k v a lite tn e jša o sk rb a in večje štev ilo z a ­ poslenih v trgovin i. T u d i z a r a d i ra z lič n e g o sto te in v e lik o s ti n a s e li j p o d e ž e lje n i e n a k o ­ m ern o o p re m lje n o s trg o v in a m i. N a o b ro b ju o b č in p a j ih sp lo h p r im a n j ­ k u je . P o p re č n e o d d a lje n o s ti o b č in sk ih m e ja o b č in sk ih s re d iš č z n a š a jo 28 k ilo m e tro v . N a te j r a z d a l j i je do 12. k i lo m e tra g o s to ta trg o v in p r ib liž n o e n a k a , n a to h itro n a z a d u je . Z a ra d i s la b še d o s to p n o s ti do o b č in sk e g a s re ­ d išč a so v te h o b m o č jih ra z m e re p r i o sk rb i p re b iv a ls tv a s p re d m e ti k r a t ­ k o ro čn e in še p o se b e j s re d n je in d o lg o ro čn e o sk rb e slabe . O b ču tn e so tu d i raz lik e v g rav itac ijsk ih obm očjih raz ličn o velik ih centrov. N a splošno je trg o v in sk a m reža bo lje ra z v ita v g rav itac ijsk ih obm očjih v e lik ih cen trov ko t v g rav itac ijsk ih obm očjih m an jš ih centrov. S ek u n d a rn i v išek se p o jav i v ra z d a lji 10 do 12 km od centrov . Število trgov in p ričn e n azad o v a ti n a ra z d a lji več ko t 14 km od cen tra . R a z lik e v s t r u k tu r i trg o v in e so tu d i o d v isn e od v e lik o s ti s a m ih n ase lij. O d v se h trg o v in j ih je 6 1 ,9% za k ra tk o ro č n o , 29,2 % za s re d n je ro č n o in 8,9 % z a d o lg o ro čn o o sk rb o . M očno p o d p o p re č k o m je o d s to te k trg o v in z a v sa k o d n e v n o o sk rb o v n a s e lj ih z n a d 2000 p re b iv a lc i , v iš j i je le v L ju b lja n i in M a rib o ru , k je r je m o č n a s p e c ia l iz a c ija trg o v in z ž iv ili. M očno se d v ig n e o d s to te k trg o v in z ž iv ili v n a s e lj ih s p o d 1000 p r e b i­ v a lc i in p re se ž e p r i m a n jš ih celo 80%>. O b ra tn o je p r i t r g o v in a h za s re d n je ro č n o in d o lg o ro čn o o sk rbo . T o je p r e j p o s le d ic a n e u g o d n e g a s ta ­ n ja v v e č jih c e n tr ih k o t z a d o v o ljiv e g o sto te v m a n jš ih n a s e lj ih . O rg a n iz a c ija oskrbe v v p liv n ih obm očjih slovenskih m est je b ila an a liz ira n a p o m etod i dom inance in subdom inance p reb iv a ls tv a , k i jo je zasnoval D . j . Bogue (11). P ro u čen a so b ila v p liv n a obm očja L ju b ljan e , M aribora , C elja , K ran ja , K opra , N ove G orice, V elen ja , Jesenic, N ovega m esta, M urske Sobote, P tu ja , Š kofje Loke, L endave, S lovenske B istrice, T olm ina, M etlike, R ib ­ nice, P iv k e in O rm oža. V odvisnosti od velikosti c e n tra ln ih nase lij so b ila v p liv n a obm očja razd e ljen a n a 5 km zone in n a d v a n a js t lok a ln ih ali cestn ih sek torjev . S in teza v p liv n ih obm očij vseh n a š te tih m est je d a la sledeče štev ilo trgov in n a eno zono o d d a ljenosti in dostopnosti: Zona Cestni sektor Lokalni sektor Skupaj 0— 5 km 27,9 0.7 10,8 5— 10 km 6.1 1,7 3.3 10— 15 km 9,5 2.9 5,3 15—20 km 22.6 6,3 12,0 A n a liza je b ila o p ra v lje n a tu d i za trgov ine s tekstilom , k i so poleg ob jek tov osnovne oskrbe n a jb o lj pogoste. K o n cen trac ija trg o v in je z las ti m očna v cestn ih sek to rjih v p rv i in če trti zoni oddaljenosti, k a r v e lja posebej tu d i za trgov ine s tekstilom . S icer p a kažejo v p liv n a obm očja v sakega od p ro u čen ih sred išč d ru g ačen m odel ra zp o red itv e trgovin . R eg ionalna u sm eritev oskrbe je b ila p ro u čen a za obm očje občin Slo­ venska B istrica in T o lm in (12). Z ank e to z b ran i p o d a tk i o reg ionaln i u sm eritv i oskrbe p re b iv a ls tv a z raz ličn im i p red m e ti so b ili op red e ljen i glede n a raz lik e v razv ito s ti občinskega obm očja, glede n a velikost in oprem ljenost sam ega občinskega sred išča in g lede n a b liž ino in m oč so­ sedn jih c e n tra ln ih nase lij, h k a te rim p reb iv a ls tv o tu d i g ra v itira ozirom a se v n jih oskrbuje . A n a liza an k e tn ih rezu lta to v je p o k aza la , da odvisnosti k ra tk o ro čn e oskrbe od velikosti sred išč sk o ra jd a n i, d a je sred n je ro čn a osk rba u sm er­ jen a p redvsem v občinska sred išča in d a so p r i dolgoročni oskrb i m očno udeleženi večji cen tri, v e n d a r v odvisnosti od n jihove oddaljenosti in do­ stopnosti te r m ožnosti zad o v o ljev an ja še d ru g ih o sk rbn ih fu n k c ij. N a p rim eru občin S lovenska B istrica in T olm in so se jasno ob likovala g ra v i­ ta c ijsk a obm očja osnovne oskrbe glede n a velikost o sk rbn ih centrov. V občini S lovenska B istrica s sk rom nim cen tra ln im naseljem , se je v ečala h o rizo n ta ln a m obilnost p re b iv a ls tv a v s tra n od sred išča. V ečalo se je štev ilo obiskov v d ru g ih sred išč ih in m an jša lo v občinskem sre­ dišč. V M aribo r je b ilo u sm erjen ih 2 6 ,7% vseh obiskov, P o ljčan e 12,1 %>, K onjice 7,7 %>, P tu j 6,6 % in v C elje 6 °/o. V občin i T o lm in se je o b ču tila odm ak n jen o st od n a š ih v eč jih o sk rb ­ nih sred išč , določena c e n tra ln a v loga B ovca in K o b arid a te r p riso tn o st o sk rbn ih sred išč o n s tran m eje. Po an k e tn ih p o d a tk ih je odpad lo n a T o l­ m in 28,6°/» vseh obiskov, n a K o b arid 11,6% , n a Bovec 15,2% , n a L ju b ­ ljan o 11,5 % in n a cen tre v I ta li j i 16,1 % . T a k o v o b č in i S lo v e n sk a B is tr ic a k o t v o b č in i T o lm in je b ila reg io ­ n a ln a u sm e rite v o b isk o v in s tem z d ru ž e n e g a o s k rb o v a n ja p ro s to rsk o m o čn o z d ife re n c ira n a . Bibliografija — Bibliography 1. C hristaller W., Die zentrale O rte im Siiddeutschland. Eine ökonom isch­ geographische U ntersuchung über die Gesetzm äsigkeit der V erbreitung und E ntw icklung der Siedlungen m it städtischen Funktionen, Jena 1933. 2. V ladim ir Kokole, C entraln i k ra ji v SR Sloveniji, Geografski zbornik XII, L jub ljana 1972, str. 7—133. 3. J. Maier, R. Paesler, K. R uppert, F. Schaffer, Sozialgeographie, Georg W esterm an Verlag, Braunschw eig 1977, str. 126. 4. U lrich Müller, Jochan N eidhardt, E inkaufs-O rien tierung als K riterium für die Bestim m ung von G rössenordnung und S tru k tu r kom unaler F unktions­ bereiche, S tu ttg a rte r Geographische Studien, Band 84, S tu ttga rt 1972, str. 9. 5. Peter Scott, G eography and Retailing, Chicago 1970. 6. John E. Brush, H ow ard L. G authier, Service Centers and Consum er Trips, The U niversity of Chicago 1968. 7. Schäfer H einrich, Neure stadtgeographische A rbeitsm ethoden zur U nter­ suchung der inneren S tru k tu r von S tädten, Berichte zur deutscher Landeskunde 43, 1969. 8. W olf Klaus, G eschäftszentren. Rhein — M ainische Forschungen, H eft 72, F rankfu rt/M ain 1971. 9. P ak M irko: Trgovska središča v L jubljan i, M ariboru in K ranju . N ekaj geografskih elementov v organizaciji oskrbe, G eografski vestnik XLV, L jub­ ljana 1973, str. 47—68 10. P ak Mirko, Geografski elem enti potrošnje v regionalni s tru k tu ri Slove­ nije — II. del. In štitu t za geografijo univerze v L jub ljan i 1975, v rokopisu. P ak Mirko, O skrba kot dejavnik prostorskega razvoja Slovenije, Zbornik X. kongresa geografov Jugoslavije, Beograd 1977, str. 314—324. 11. Don j . Bogue, The S truc tu re of the M etropolitan Com m unity, A S tudy of D om inance and Subdom inance, Michigen 1950. P ak Mirko, T ransform acija vangradskih naselja u gravitacionom području M aribora — neki elementi p itan ja dom inance i subdom inance, Zbornik na ju- goslovenskiot sim pozium za problem ite na selskite naselbi i zemjedelskoto pro- izvodstvo, Skopje 1972, str. 159—168. 12. P ak Mirko, D ie F unktion der V ersorgung bei der A usbildung der Regio­ n a ls tru k tu r in der Gemeinde Slovenska B istrica — Slowenien, M aterialien 5, Sozialgeographische Fragestellungen, Beiträge zur Sym posium in L jubljana /M aribor im O ktober 1975, F ra n k fu rt am M ain 1976, str. 235—247. MARKET SUPPLY AS MATTER OF GEOGRAPHICAL RESEARCH Mirko P a k (Summary) In 1972, the S. R. Slovenia had 6051 reta il shops and 20.3 % of Slovene centres had a t least one reta il shop each. However, in regional reta il d istribution there are g reat differences am ong individual areas and communes, as well as w ith in them, in the distribution , structu re and quality of re ta il sale. In order to assess these differences and the d iffe ren t possibilities of m arket supply on the p a rt of the population, all the 38 groups of reta il shops have been classified under the eleven groups. W ithin these groups, the following has been analysed: the d istribu tion of one-shop centres; the d istribu tion of centres in relation to reta il d istribu tion ; retail d istribu tion and the structu re of reta il shops w ith reference to the d istance from com m unal centres per 2 km zones, as well as its dependence on the size of the com m unal centres, and the regional structu re and reta il d istribu ­ tion w ith reference to the population. The fundam ental conclusions based on the above m entioned param etres are as follows: H alf of the communes w ith the highest degree of reta il d istribu tion are peripheral, remote from the central developm ent fram ew ork of Slovenia and from larger centres, and a t the bottom level of development. The distribution of short-term retail shops is sufficient, while the netw ork of m edium -term and long-term retail shops is h ighly insufficient. To m ention one exam ple, only one quarte r of m arket centres have a bu tcher’s shop. A t the same time, the lowest d istribu tion (less than 10 centres per 1 m arket centre) is to be found in the least developed communes. The correlation has shown great dependence of retail d istribu tion upon the height of the national income. Even sparser is the m edium -term retail netw ork: only 6.7 % of centres have such reta il shops. The m ajo rity of shops are concentrated in 60 com m unal cen­ tres th a t have 59.3 % of all reta il shops, 50.2 % of all retail shops of provisions, and 76.5 % of all m edium -term and long-term reta il shops. Such concentration is due to the fact th a t in alm ost every com mune there is only one developed centre w ith better conditions than the surrounding areas for the structu re of retail sale, the size of shops, higher quality supply and a bigger num ber of sales employees. N either are non-urban areas evenly furnished w ith reta il shops. The reasons for this are to be found in the uneven d istribu tion and the size of centres, and in the fact th a t reta il netw ork is, as a rule, less developed on the periphery of the communes. At an average distance of 28 km from com m unal centres to com m unal boundaries, reta il d istribu tion rem ains even to the distance of 12 km, while fu rth e r on it decreases rap id ly . This shows th a t peripheral com m unal areas have a ra th e r bad ly developed reta il network. If, besides, they are less ac­ cessible from com m unal centres, they appear as areas w ith poor short-term supply and even poorer m edium -term and long-term supply. Noticeable differences, however, emerge also in grav itation areas of d iffe­ ren tly big centres. In general, the grav itation areas of big centres have a better developed reta il netw ork than those of sm aller centres. Secondary surplus a p ­ pears a t the distance of 10 to 12 km from the centres, while reta il d istribution strongly decreases a t the distance of more than 14 km from the centres. In centres of various size there are big differences in the structu re of retail shops themselves. O n the whole, there are 61.9 % of short-term reta il shops, 29.2 % of m edium -term ones and 8.9 % of long-term ones. The percentage of short-term retail shops is low under the average in all the centres of more than 2000 inhab itan ts; owing to the high specialization of reta il shops of provisions in the two biggest Slovene towns, L jub ljana and M aribor, the percentage of such shops is higher there. The percentage of reta il shops of provisions strongly in ­ creases in m arket centres of less than 1000 inhab itan ts and exceeds 80 % in even sm aller centres. The relation changes to the con tra ry w ith m edium -term and long-term retail shops: the decrease in the ir d istribu tion is h ard ly noticeable down to the lim it of centres of less then 2000 inhabitants, w hich points to bad retail d istribu tion in bigger centres ra th e r than to a sufficient netw ork in sm aller ones. The d istribu tion of the population per one retail shop in Slovenia is 284.1, depending on the num ber of inhabitan ts and the num ber of reta il shops. There- lore, low distribu tion does not alw ays m ean a well developed reta il network, especially not so because bigger centres perform the function of m arket supply for m ore com munes together, while com plex inacroregional units, like L jub ­ ljana, do the same for the whole of Slovenia. F urtherm ore, the developm ent of retail netw ork is stim ulated by Slovenia’s border site: of m ajor im portance in this respect is the Y ugoslav-Italian border.