? "7? TV T t \? i? Prvi slovenski dnevnik v ■ ^^ | ^^ ^^ I I ^^ ^^ ^^ The first Slovenic Daily- in Zjedinjenih državah. ■ ^T ^^ I l^f^ the United States. Izhaja vsak dan izvzemši J^ Issued every- day except nedelj in praznikov. Sundays and Holidays. (Lr List Slovenskih delavcev v cAmeriki. TELEFON PISARNE: 79 RECTOR. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TEliEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 289. — ŠTEV. 289. NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 10, 1906. — V PONEDELJEK, 10. GRTJDNA, 1906. VOLUME SIV. — LETNIK SIV. Poslovanje kongresa I v tekočem tednu. V ZASTOPNIŠKE J ZBORNICI 1 PRIČNO TA TEDEN S PO-SVETOVANJEMO PRORAČUNU. Senat se bode bavil s slučajem senatorja Smootha in pogodbo • glede Maroka. PREDLOGI. -o- Washington, 10. dec. V zastopni-škej zbornici se bodo bavili tekom tega tedna s posvetovanjem o predlogih o proračunu za postavodajo, eks-ekutivo in pravosodje, medtem ko pride t senatu na vrsto poročilo se-catovega odseka za volitve o izvolitvi mormonskega senatorja Smootha. To posvetovanje bode trajalo danes in jutri. Potem pridejo na vrsto posvetovanja o pogodbi glede Maroka, skle-njenej v Algeeiras. Kot govorniki za debato o izvolitvi senatorja Smootha so se javili senatorji Burows, Dubois. Sutherland, Foraker, Dillingham, Beveridge in Hopkins. Božične počitnice bodo trajale od 20. decembra do 7. januarja. V zastopniške j zbornici bodo takoj po rešitvi proračuna za postavodajo pričeli z dovolitvami za utrdbe. S tem bod gotovi baje še pred počitnicami. na kar pri>le na vrsto predlog ' u subvencije parnikom. -o--i OSVETA OSTAVLJENE LJUBICE. ' Bivši se:. itor Brown v Washingtonu ustreljen. Washington, 9. dec. Včeraj popoludne so našli v hotelu Ralegh ustre- S ljene^a bivšega senatorja Arthur Browna iz Salt Lake City, Utah. Policija je aretovala neko žensko, ktera je bila pri senatorju, ne da bi hotela naznaniti svoje ime. t Senathor Sutherland naznanja, da -se imenuje Brownova morilka Bradley J in da je doma tudi iz Utah. f -o--! i V dosmrtno ječo. I V Muscatine. Iowa, je sodišče spo- t zna.o krivim 65ietnega John Hol- / stena, kteri je dne 10. sept. ustrelil t svojo hčer. Obsojen je v dosmrtno . jeeo. Osoda lOOletne žene. Na 126. ulici in 3. Avenue v New Torku so včeraj popoludne prijeli ne- • ko starko, ktera ni vedela druzega po- j vedati. nego da jej je itne Mary Sher-wood, da je stara 100 let in da prihaja j iz okolice Ossininga, N. Y. Preje je } baje stanovala na vogalu 65. lUice in Kington Ave. , Japonsko vojno brodovje ne pride v naše vodovje. Tokio. Japonska, 10. dec. Člani gorenje zbornice japonskega parlamenta so protestirali proti vladi, kte- , ra namerava poslati prihodnje leto t uki'\__ j AMERIŠKI TRGOVEC. Ves - vet občuduje dejstvo, da se ameriški trgovci tako lepo ohranijo, -kajti slaba sreča in izguba njihovega J premoženja nikoli ne podkoplje njihovega adravja, kajti baš izguba pome-nja zanje v m nožih slučajih obnovitev ener/.ije in končni popolni uspeh. Premišljeni možje navadno potem, ko izgubijo vse, preiskujejo vzroke njih . poraza, da se v bodoče lahko izognejo pomotam. Mnojri ljudje pa premalo j skrbe za svoje zdravje ne meneč se za pravila narave, dokler jih to ne privede do groba. Vendar pa tudi mnogo teh ljudi prične z novim življenjem in danes so trdni ter zdravL Vendar pa ni potrebno dopustiti, da bolezen tako napreduje, da človeku preti smrt. Kakor hitro organi ne delujejo tako, kakor običajno, rabite nemudoma T rine rje vo ameriško grenko 1 vino. Ono zelo blagodejno upliva na prebavalne organe in podeli vsako- 1 mor dober tek, popolno prebavo in naravno spanje. Vaša kri bode postala čista in živčevje stalno. V lekarnah. Jo«. Triner, 799 So. Ashiand Ave., Chicago, TU. Poštne poročilo. Povišanja plače. GLAVNI POŠTNI RAVNATELJ CORTELYOU ZAHTEVA, DA SE VSEM USLUŽBENCEM POVIŠA PLAČA. Živila in druge potrebščine so za sedanje plače predrage. PRIPOROČILA. -o- Glavni poštni tajnik Cortelyou je priposlal kongresu svoje letno poročilo, v kterem je mnogo važnih priporočil. Najpreje priporoča, da se 'ustanovi nov zakon za "second class matter", da se prihrani poštam in lastnikom listov razne sitnosti in da se dohodki povišajo. Nadalje priporoča Cortelyou, da se postnim uslužbencem poviša plača, da se politika med uslužbenci odpravi in uvede boljši poslovni red. Iz poročila je razvidno, da bode pošta potrebovala za prihodnje leto $206,662.190, oziroma $15.000,000 več nego letos. Sedaj je napočil čas — tako poroča Cortelyou — da se poštnim uslužbencem poveča plača. Živila in vse druge potrebščine so se podražila in radi te-L,a je povišanje plače neobhodno potrebno. Dragnja je vzrok, da je mno-sro klerkov ostavilo svoje službe na škodo pošte. Poštni uslužbenci imajo pravico dobiti toliko dohodkov, da za-morejo pokriti vse svoje stroške in si nekaj prihraniti za bolezen in slične slučaje. -o- ROOSEVELT JE PODEDOVAL MAČKE. Samomorilka mu je o stavi1 a vse, kar je imela. V svojem stanovanju 20S9 Lexington Avenue v New Yorfcu se je včeraj s.uišala zastrupiti s kanbolno kislino loletna Lu u Br Grower. Samomorilka je. predno je izpila strup, napisala pismo, s kterim izjavlja, da ostav-Ija vse svoje premoženje predsedniku RtHjseveltu. Groverjeva ima obilo lepega pohištva in dve mački, kteri je tudi ostavila predsedniku Kooseveltu z naročilom, naj on skrbi za nje. O mačkah je poslala Rooseve.tui še posebno pismo v Washington. -o- Pet železniških roparjev vjetih. Palestine, Tex., 10. dee. Pet izmed šestih roparjev, kteri so prejšnjo soboto v Avian Sidingu napadli eks-presnega klerka Pacific Express Co. in mu odvzeli $110,000, ko se je vozil po Coton Belt železnici, so dosedaj prijeli. Dva so vjeli v Camdenu pri prihodu vlaka, dva "v Texarkani in jednega v Waco. Vse jetnike je klerk, kojega so vrgli iz vlaka, že spoznal. Trije dečki utonili. Albany, N. Y., 10. dec. Trije dečki so včeraj popoludne utonili blizo Cedar Hill, ko so se drsali na nekem ba-jarju. Trinajstletni George Moss se je uflrl na tankem ledu in njegova prijatelja Fred Lan ste r in George Bravton -ta mu prihitela na pomoč. Tudi ta dva dečka sta se udrla pred očmi rešiteljev, kteri so jim hoteli s čolnom na pomoč. Lakota na Kitajskem. Washington. 8. dec. Iz Shanghaja se brzojavlja vladinemu oddelku, da je v osrednjej Kitajski nastala lakota in da strada več tisoč ljudi. Povsodi so ustanovili pomožne odbore. Mnogo ljudi je že umrlo vsled lakote. PRATIKE za leto 1907 Družinska, Blaznikova in Klein-may er jeva, so dobiti po 10 centov. Razprodajalci, kteri jih vzamejo sto komadov jih dobe za $6. Dobe se pri FRANK SAKSER 00., 109 Greenwich Street, New York. 6014 St. Clair Ave., Cleveland, O. 1 i Nesreča na progi Southern Pacific. NA IMENOVANE J ŽELEZNICI SE JE V KRATKEM PRIPETILA ŽE DRUGA NESREČA. Blizo postaje Danville, Va., so bile tri osobe ubite. DVA VLAKA SKUPAJ ZADELA. -o- Washington, D. C., 9. dee. V neposredne j bližini postaje Dan vide, v Virginiji, se je zopet na progi Southern Pacific železnice pripetila nesreča, ki je zahtevala tri žrtve, dočim je bilo več ljudi ranjenih. Osobni vlak je tamkaj zavozil v nek tovorni vlak, ki je stal na stranskem tiru. Več vagonov je skočilo raz tira in so takoj pričeli goreti. Čudno je, da je bil tudi na sedanjem vlaku oni isti strojevodja, ki je vozil oni vlak, kteri je na zahvalen dan zavozil v posebni vlak železniškega predsednika Speneerja. Tedaj se je rešil, toda sedaj je obležal na mestu mrtev. Njegovo truplo so našli napol sežgano med razvalinami zgorelih vagonov. Kurilec je še pravočasno skočil raz vlak, toda pri tem je za-dobii na glavi take poškodbe, da ne bode več okrevat -o- Revolucija v Venezueli? Gastro smrtno bolan. VENEZUELSKI GENERAL PARE-DES ORGANIZUJE REVOLU-CIJONARNO GIBANJE PROTI VLADI. Castro je sedaj v obrežne j vasici Ma-cuto pri La Guayri. PRIPRAVE ZA VSTAJO. -o- Fort de France, otok Martinique. 10. dec. Glasom verodostojnih poročil iz Venezuele je tamošnji predsednik Cipriano Castro smrtno bolan. Minoli ponedeljek so ga prepreljali v obrežno vasico Macuto pri La Gn»ay-ri. Predsednik je taiko bo.an, da ni upati, da bi okreval. Ko je prišel v Macuto. je bil bolj podoben mrtvecu nego živemu človeku. Po ulicah mesta Caracas so pribiti plakati, kteri naznanjajo, naj se ne vara s poročili, da je Castro zdrav, ker je dognano, da je smrtno bolan. Zajedno se tudi zahteva, da se po u-stavi izroči vlada podpredsedniku. V prognanstvu živeči revolucijonar-ni general Paredes je pričel z organizacijo revolucije in njegove čete v kratkem prično s sovražnostmi. Paredes ima 15,000 pušk na razpolago. -o- RAZSTRELBA MORSKE MINE. Neka ruska ladija se je potopila in več potnikov je utonilo. Victoria, B. C., 9. dec. Potniki, ki so dospeli iz Daljnega Iztoka poročajo, da je pri rtu Mandžur ruski par-nik Varjag zavozil na zgubljeno mino in se potopil. Mnogo potnikov je utonilo. Poročilo še ni potrjeno in je naj-brže pretirano. Denarje v staro domovino pošiljamo: za $ 20.50 .i.......... 100 kron, za $ 40.90 ............ 200 kren, za $ 204.00 ............ 1000 kron, za |1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teli ▼šotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Na&e denarne poailjatve izplačuje c. kr. pestni hranilni urad ▼ 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprflič-neje do $25.00 v gotovini ▼ priporočenem ali reffrtrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa Hew York Bank Draft FKAITK BAKBTO, 109 Oresnwieh Street, Haw York. 6104 StOlair Ave. KJL Oterelaad, a Zima na iztoku. Najmrzlejši dan. MINOLA SOBOTA JE BILA V IZTOČNIH DRŽAVAH NAJMRZLEJŠI DAN LETOŠNJE ZIME. Sneg v noči od sobote na nedeljo. — Temperatura pod ničlo. V RAZNIH DRŽAVAH. Minola sobota je bil za New York najmrzlejši dan letošnje zime, kajti toplomer je kazal le 10 stopinj nad ničlo. Po noei je postalo malo topleje in jel je padati droben in suh sneg. Na severu države New York in v državah Nove Anglije je vladal izreden mraz. V Cantonu, N. Y., kazal je toplomer IS stopinj pod ničlo. Majone, N. Y., 9. dec. Tacega mraza v Adirondackih letos še ni bilo. 1 Ob jezeru Saranae kazal je toplomer ! 26 in tukaj 20 stopinj pod ničlo. Schenectady, N. Y., 9. dee. Včeraj je bii najmrzlejši dan letošnje zime. namreč 10 stopinj pod ničlo. Na reki ' Mohawk je led že pet palcev debel. Led je postal sedaj ze:o po ceni. Gloversville, N. Y., 9. dec. Šestnajst stopinj pod ničlo kazal je včeraj toplomer. New Haven, Conn., 9. dec. Iz vseh krajev Connecticuta se javlja o izrednem mrazu. Toplomer kaže od 3 do 12 stopinj nad ničlo. V New Britain je zmrznil neki Fran Shea. -o- PESNIK SIMON GREGORČIČ UMRL. Pesnik Simon Gregorčič je dne 24. novembra ob 10. uri dopolndne umrl. Pokojnik, ki je znan vsemu slovenskemu narodu, je bil rojen 15. oktobra 1844 na Vršnem pod Krnom v občini Ljnbušna pri Kobaridu. Životopis objavimo jutrf. -o- Parniki pokriti z ledom. Parniki Kaiserin Auguste Victoria, Etruria in New York, ki so dospeli iz Evrope včeraj v našo luko, so tako izgledali, kakor da prihajajo iz severnega tečaja. Dimniki, poveljniški mostovi, ograje in vse drugo je bilo pokrito z ledom. Na poti od New Found-landa do New Yorka je neprestano snežilo in med snegom je padala tudi toča, tako da so morali potniki ostati pod krovom. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: Kaiserin Auguste Victoria 8. dee. iz Hamburga z 23S5 potniki. New York 8. dec. iz Southamptona s 507 potniki. Etruria 8. dec. iz Liverpoola z 852 potniki. Rhelu 9. dec. iz Bremena. Sloterdyck 9. dee. iz Rotterdama. La Bretagne 9. dec,, iz Havre s 1237 potniki. Dospeti imajo: Furnessia iz Glasgowa. Caledonia iz Glasgowa. Cevic iz Liverpoola. Gertv iz Trsta. Rvndam iz Rotterdam a. Samland iz Antwerpena. Kronprinz TVilhelm iz Bremena. Bluecher iz Hamburga. Odplnli bodo: Rhein 1L dec. v Bremen. Georgic 11. dec. v Liverpool. Celtic 12. dec. v Liverpool. Finland 12. dec. v Antwerpen. Sloterdyk 12. dec. v Rotterdam. La Bretagne 13. dec. v Havre. Kinserin Auguste Victoria 13. dec. v Hamburg. Pannonia 14. dec. v Liverpool. New York 15. dec. v Southampton. Etruria 15. dec. v Liverpool Kronprinz Wilhelm 15. dec. v Premen. t Caledonia 15. dee. v Glasgow. Graf Waldersee 15. dee. v Hamburg. Glenesk 15. dee. v Havre. Gerty 15. dec. v Trst, / j Iz Avstro-Ogrske. Italija in Avstrija. ITALIJANSKO MNENJE O VOJNIH PRIPRAVAH AVSTRIJE OB ITALIJANSKE J MEJI. — LUZZATTI JEVA IZJAVA. Medsebojna tolažba z bivšo trozvezo v obliki "kis'iga grozdja." RAZNOTERO STL -o- Dunaj, 9. dec. Agitacija proti Avstriji, ktera se po vsej Italiji vedno bolj razširja, kar vidno vznemirja tukajšnje vladine kroge. Ker se pa ta agitacija vrši vedno v obliki zasebnih shodov, skušajo italijanski vladini krogi Avstrijo tolažiti in miriti. Tako je bivši italijanski finančni minister Luzzatti sedaj najbrže po naročilu izdal izjavo, da je Italija primorana hiteti z vojnimi pripravami ob vsej avstrijskej meji, ker se tudi Avstrija neprestano pripravlja na vse eventu-e/nosti. Luzzatti je tudi izjavil, da morata končno tako Italija, kakor tudi Avstrija vedeti, da morata biti prijateljici, da se tako ohrani mir meti Nemčijo in franeosko-angležko zvezo. Jedina nevarnost za svetovni mir obstoji sedaj v tem,, da se razmerje med Nemčijo in Angliijo vedno poslabšuje. Ako pride med tema deželama do vojne, potem zgubita Italija in Avstrija vse. Bivši italijanski ministerski predsednik Rudini nastopil je z drugo 11 tolažbo", >ki je dokaj ironična. Ou izjavlja, da je trozveza sedaj bi^ez vsakega pomena, kajti Anglija zavzema sedaj drugo stališče v sve-tovnej politiki in to je vzrok, da se Avstrija vedno vznemirja, kajti ona ve. da je Anglija na strani Italije. Trst, 9. dec. Avstrijska vlada in tukajšnji Lloyd nameravata skleniti subvencijsko pogodbo za dobo 15 let. Vlada bode Lloydii povišala letno podporo na $2,000,000. da se omogoči gradnja novih ladij. Llovdovi parniki bodo vozili tudi v Ameriko in tekmova.i z nemškimi. Pred vsem bodo pa namenjeni za pomožne križa rke in transportne ladije v slučaju vojne z Italijo. Praga, 9, dec. Iz Parduibic se poroča. da je knez Oton Windischgraetz na lovu' padel raz konja in zadobil težke poškodbe. Dunaj, 9. dec. Politika novega ministra inostranih del Aehrenthala je ta," da skuša kolikor mogoče izboljšati razmerje Avstrije do Bolgarske, Srbije in Romunske. Poveljnik avstrijske vojne mornarice admiral Montecuceolii odstopi, 'kakor hitro se preneha zasedanje de-legacij. V proračun za leto 1907 stavi oddelek za mornarico vojnega minister-stva miiijon kron, »kakor prvi obrok za gradnjo novega močnega doka za vojno brodovje in to za oklopnjače od več nesro 10.000 tonelat. Gradnja teh dokov bode stala do 5 in pol milijona kron. Budimpešta^ 9. dec. Ogrski trgovinski minister Fran Košut je nevarno zbolel in je dvomiti, ako še o-kreva. Umorjenega so našli vojaškega duhovnika Lengyela, ki je živel v Budimpešti. P<>il je brzojavko, da pride v Budimpešto njegov brat. Da ga sprejme, se je jxxlal na iztočni kolodvor. a se ni več vrnil. V bližini kolodvora so dobili mrtvo njegovo truplo. Proračun mesta Budimpešte za leto 1907 ]H>kazuje 2.700,000 kron priman-kljaja. Skupni stroški so proraču-njeni na 44.7 milijonov, skupni do1 hodki pa jaa 42 milijonov kron. Ta primanjkljaj se pokrije s tem, da bode država dajalia mestu na leto 5 milijonov kron za stroške, prihajajoče od poslovanja prenesenega delokroga, ali se bodo pa morale povišati doklade. Praga, 10. dec. Nemci na Češkem so sklenili pri državnozborskih volitvah nastopiti proti socijalistom in so v to svrho vsr? nemške stranke sklenile zvezo za medsebojno podporo v vseh okrajih. Milan, Italija, 10. dec. Iz Lvova, avstrijska Poljska se javlja listu Se-colo o čudnem razžalenju " veličanstva" Fran Josipa, ktero se je pripetilo v Lvova, Galicija. Vodja neke tovarne je nedavno Šel v trafiko, da si kupi cigarete in je ta izbral one imenom "Fran Josip". Ko je hotel pla- i ^ čati, je pa videl, da je denar pozabil doma. To je naznanil trafikantu in mu obljubil, da plača naslednji dan. Trafikant mu je pa naznanil, da se ' cesarsko-kraljeve cigarete ne proda- j jajo na "puli" in tako je nastal med obema prepir, v kterem je vodja tovarne dejal: "pa naj gredo cesarske cigarete k vragu!'' in jih je vrgel prodajalcu nazaj na mizo. Par dni za tem je mora! k sodišču, da ^e za- ; govarja radi žalitve "veličanstva" in j sodišče ga je obsodi.o v trimesečno ječo. Obsojeni je prosil Fran Josipa za pomiloščenje. toda k nesreči je prišla prošnja v roke reakcijonarnega prestolonaslednika Fran Ferdinanda, kteri ne trpi žaljenja "veličanstva" in tako je moral vodja tovarne v ječo. -o- Vesti iz Rusije. Odeški dijaki. DIJAKI VSEUČILIŠČA V ODESI RADI PRIKRAJŠANJA AVTONOMIJE. i Pri nameravanem napadu na nek poštni vlak so vjeli 14 anarhistov. REVOLUCIJONARJI NA POLJSKEM. Odesa, 9. dee. Dijaki tukajšnjega vseučilišča so imenovali odbor peto-riee profesorjev, da naznani ministru šolstva in vzgoje o njih novej nevolji, ker policija krši avtonomijo vseučilišča. Tako jim je prepovedala slaviti 251etnico smrti profesorja Piragova. Jednake razmere vladajo tudi na moskovskem in kijevskem vseučilišču. Odesa, 9. dec. Tolpa anarhistov je včeraj skušala napasti poštni vlak med Odeso in Voznesenskim, toda vo-l jaška patrulja jih je pregnala. Vojaki [ so vjeli 14 lopovov, kteri so bili oboroženi z bombami in revolverji. Jetnike bode sodilo vojno sodišče. Varšava, 9. dec. Vojaštvo je izne-nadilo delavce v Rakovi livarni v Czenstoehowi in tako razgnalo revo-lucijonarno zvezo. 87 članov zveze, med temi 15 teroristov, je aretovanih. Oblasti so zaplenile mnogo orožju, streliva iti revolucijonarnih proklama-. cij. — Petrograd, 10. dec. Odsek ekstre-mistov, ki tvorijo posebno stranko re vo 1 u c i j o n ar j e v, so sklenili, prirediti več napadov na višje dostojanstve-, nike. Petrograd, 10. dec. V Mihajlovej jahalnej šoli je včeraj kronštadski pop Ivan svečano blagoslovil zastavo zveze ruskega ljudstva. Slavnosti so prisostvovali ustanovitelji zveze in innoiro cerkvenih dostojanstvenikov. Pop Ivan je v svojem govoru primerjal ruski parlament z zdravju škodljivo rastlino, ktera je bila že odstranjena. ki se pa sedaj zopet pojavlja. Revolucijonarno gibanje je treba za-treti po principu "življenje za življenje ' \ Lodz, 10. dee. V tukajšnjih tovarnah so prenehali z delom in radi tega je 30,000 delavcev brez zaslužka. Izgredi so na dnevnem redu in sicer med narodnimi in socijalističnimi delavci. -:—o- PONESREČEN BANČNI ROP. Varani ropar v Great Bendu, Kansas. Great Bend, Kansas, 9. dec. Včeraj zjutraj je nek mož, kteri trdi. da je George A. Lewis iz Kansas City, prišel banko J. W. Brinkman Co. Tu je takoj z revolverjem pomeril na blagajnika A. E. Tavlorja in ga je pozval dvigniti roke. V tem trenotku ! je pa nek klerk pojrnal aparat za naznani o tatov. Lewis je zbežal na ulico, kamor mu< je sledila velika množica ljudi. Končno je bežal v neko hišo in se tam jedno uro branil aretaciji. Med "obleganjem" se je marljivo streljalo. Končno se je ropar udal. Njegovo ime najbrže ni pravo. Itto sl namenjeni * v ali pa soradnike ter prijatelje v Ameriko vzeti, piiiza pojasnila in vožne cene na: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St, New York, N. Y, ker tu bodeš najpoSteneje in najbolje postrežen. Fr. Salcser je priznani zastopnik vseh imenitnih parobrodnih druSJ? KOLEDAR za leto 1907 pričeli smo razpošiljati vsem onim rojakom, kteri so ga naročili. Obseza 128 strani, ima zanimive spise, povesti, poučne in humoristične stvari ter ga krasi obilo slik. Cena s pošto vred 130 centov. PRIMERNO DARILO ZA BOŽIČ IN NOVO LETO SVOJCEM V EVROPI! . Razne novosti iz inozemstva. FRANCOSKE PRIPRAVE ZA POPOLNO LOČITEV CERKVE IN DRŽAVE. Perzijski šah Muzafer Edin in turški sultan Abdul Hamid nevarno bolna. Raznoterosti. VZTRAJNOST POLJAKOV. -o- Pariz, 9. dec. Novi zakon, kteri določa za Francijo popolno ločitev cerkve in države, postane dne 11. t. m. pravomocen. Mogoče je, da pride tem po vodom do religijozne krize, toda vlada je na vse pripravljena. Papei je baje katoličanom prepovedal o-pravijati svoje božje službe po zakonih za javna zborovanja. Vsled tega zamore priti do izgredov. Xekteri škofi so že izdali proti vladi naperjena takozvana pastirska pisma, toda vlada jim lahko ukaže, da jih prekli-čejo, vsled česar bode zmešnjava še večja. Finančni minister je že naročil vsem finančnim uradnikom sekve-strirati vse cerkveno premoženje in ga upravljati tako, kakor se upravlja imetje ljudi, ki so v inozemstvu. Cerkvene blagajne se morajo razbiti, ako bi duhovni ne hoteli izročiti ključev. Za pogrebe in druga opravila potrebne duhovniške predmete in ornamen-te, morajo imeti v varstvu župani, kteri jih dajo duhovnom, kadar jih slednji potrebujejo. Za poroke in pogrebe ne smejo duhovni računati niti jednega centa. Teheran, dec. Šah Muzafer Edin je še vedno nevarno bolan in zelo slab. Včeraj popoludne se je vršila posebna seja kabineta o splošnem položaju v Perziji. Carigrad, 10. dec. Sultan Abdul Hamid je zopet nevarno obolel in si-eer na mehurju. Poznanje, nem. Poljska. 10. dec. Da bi se Poljaki nem. Poljske udati vladinim zahtevam glede nemškega poduka, ni misliti, kajti bal radi tega postaja narodna zavest še večja. Dne 17. t. m. vrši se na Poznanju tako-zvani vsepoljski dan, da se dožene, kako naj Poljaki v nadalje postopajo proti Xemcem. Poljaki hočejo pridobiti vatikan in cerkvene oblasti na svojo stx-an za boj proti nemškim vladinim divjakom. V to svrho bodo poslali vatikanu prošnje s tisoči podpisov in z razjasnilom o zatiranju naroda. Število štrajkujočih otrok postaja vedno večje in doseza že 100.000. Shanghai, 10. dec. V Pekiangu, pokrajina Kiangsi, pričela se je ustaja. Inozemci beže v Chanode italijanska vojna mornarica s pomočjo brezžičnega brzojava na Jadranskem morju lahko premagala avstrijsko mornarico. \ Avstriji, proti klerej so bi.i vsi govori one^ra zborovanja naperjeni, se prebivalstvo v sled Mareonijeve izjave ni razburjalo, tem večja pa je razburjenost v uradnih, oziroma vladi-nib kr«>irih. \ erular se pa na Dunaju tolažijo s tem, da izjavljajo, da je Mar«-.. ;i zasebna os--ba brez kake od-govoi :.->ti i:i da vsakdo želi zmago \ endar pa ne smemo Mareonijeve nade tolmačiti iz omejenega stališča. k:«.;;i pri zborovanju v Benetkah ni bil Marconi jtdiua zasebna o>oba, ktera >e je izrazila na ta način proti A -i -iji. I/. Mareonijevega go-\< ra .L-fvajo želje in smer vsega pn-lmaMva Iia ij*f kteru kljiA vsem otieije nim poskusom predstaviti jav-ii ost i razmerje med Italijo In Avstri-jo, vendarle računa, da pride prej ko slej do vojne z Avstrijo. Prepirov med Italijo in Avstrijo je bilo vedno dovolj in tudi tedaj, ko je takozvana trozveza v resnici še obstala. Tedaj m' bili irredentisti. kteri so pod ge->■'1 "Trst in Trident" agitirali v o-beh državah in tako vee nego enkrat omajali prijate jsko razmerje med o-bema državama. Toda danes ne bi prišlo tako hitro do mobilizacije Ga-ribaldineev jedino le v svrho irreden-| tistienega idiotizma. Danes so nastali druiri vzroki, teri povečujejo sovraštvo med Italijo in Avstrijo. Danes obstoji v Italiji trdno udomačena ideja, ktere geslo je, da mora Jadransko morje j--stati italijansko — in to je ona nevarnost, koja preti Avstriji. Italijan-ka politika se več ne zmeni za trozvezo in srednjo Evropo, pač pa za S i zi msko n; 'rje. V tem jo podpira \ -a Evropa izemši Nemčije in Avstrije. Prijateljstva Francije in An^ ije Italija ne sme ostaviti. kajti to prijateljstvo je za njo mnogo večje vrednosti. rK-sro je bilo ono z Nemčijo in Avstrijo. Marvonijev ««r ni bil prazen. Na o1k-!i straneh italijansko-avstrij->ke meje se dviga vedno vee trdnjav, kajti v>aka dežela upa. da zmaga in <*1>e -e pripravljajo na njo. \ dem -i pa mora italijanska r; niariea zmago na morju ^še le iz-■s- t vati, j>remo poročali vložil postavni predlog, v>led kterega naj se plače vseh uradnikov in drugih vslužbeneev Zjedinje-nih držav povišajo za deset odstotkov. Marsikedo si misli pri tem, da je ta , predlog že zopet v zvezi s kakim — " i j tom. vendar pa tacega imena South-'jwiekov predlog ne zasluži. Plača vla-, dinih vslužbeneev že od nekdaj ni bila I posebno sijajna - mnozih slučajih J je eelo tako malenkostna, da ostanejo dotične osobe v službi le radi tega, ker je služba stalna. Cena živil in stanovanj se je v novejšem času tako povišala, da so celo za-ebne družbe iz Iastn« svojim vslužbencem povišale plačo. In ker je temu tako, je gotovo tudi dolž-r ost vlade. via. stori jednako s svoji- . mi vslužbenci. , Štedljivost vlade razumevamo tako, da varčuje pri "graftu", nikakor pa , ne pri plačah vslužbeneev, kteri do- 7 bivajo " preveč za umreti in premalo j za živeti"'. Da mora vladin vslužbe- i nec dobiti za svoje delo primerno pla- ] čo, v tem so si vsi državljani jedini. , Tudi povišanje plače ljudskih zastop- 5 nikov bi nihče ne ugovarjal, ako bi ti zastopniki skrbeli le za ljudski bla- j iror, ne pa za korporacije. Med 25.000 besedami predsednikove t poslanice bi bilo tudi lahko par be- ^ s. dij, ktere bi se nanašale na to točko, „ i.»da v njej jih ni. In radi tega je r dolžnost kongresa, da stori ono, na j kar je predsednik pozabil. E Boj pruskih Poljakov 1 za narodni obstanek. —O— I GIas<»m poročil v nemških listih, tudi vse grožnje pruske vlade ne im- Q ponujejo Poljakom v njih obupnem . boju za svoje najdragoeeneje: za svoj jezik, za svoje narodno bitstvo. Štrajk • {»oljskih učencev proti brutalnemu nasilju pruske vlade traja dalje in se r širi. V mnogih krajih provinci je po-znanjske se vrše sedaj službe božje .. za št raj k u j oče Šolske otroke. Na m no- u ;rih krajih se zbirajo zopet šolski otro- v ei s svojimi stariši in starejimi brati in sestrami pred statuami svetnikov, ... t . n postavljenimi na javnih poteh, da tam molijo in pevajo cerkvene pesmi za uspeh štrajka. V Obru je okrožni t komisar prepovedal te modtvene procesije. Ali vzlie tej prepovedi se je zadnjič k brail o zvečer an nogo osob pred podobo svetnikov, tako da so morali orožniki razgnati množico. Pruska vlada si skuša pomagati tudi s tem. da odstavlja tiste člane -olskih predsednistev, ki so se ali bra--lili {»omagati na pobijanju tega šol-sketta štrajka, ali so prepovedali svo- r; jim otrokom odgovarjati nemški na veronauku. n Tudi iz zapadne Prusije poročajo. s, tla je začel šolski štrajk v večjih kra-jih- Slednjič prihaja poročilo, da so p -e predsedniki poljskih društev zbrali r, v konferenco, na kteri so sklenili, da e, «lo s shodi in spisi pozivali poljske ,T stariše k udeležbi na šolskem štrajku g; v Gorenji S eziji. s; Z ene strani nam ta borba nudi pri- j( zore tako ostudne in žaleče človeško r čutst vovanje, da se čuteč človek sstu- ]■ •lom obrača od njih. z druge strani n j>a >o ti prizori veličastni, ganljivi, ^ t'enomenalni. c -1--1 v duši in klet- u : vi jo na jeziku !^leda človek vlado dr- s žave, ki hoče biti kulturna, ki brez- v -rčno in cinično zlorablja svojo pre- v moč. da bi s.abejega, ki neče nič dru- > zega, nego — živeti, s težkim želez-nirn stopalom pritisnila ob tla in mu s ildušila tudi svoboden dih. — Na dru- & tri strani pa ta poljski narod, ki se n neče upogniti niti ]"K>d tako kruto silo. ^ ki se ne straši nobenega preganjanja j. in nobene žrtve, da si ohrani najele- 7 mentarnejc Človeško pravico do — s svojega in samobitnega življenja . Redek prizor, kakor se tu uresničuje n fizikalični zakon: čim huji je pritisk, f tem huji je odpor! Ganljiv, pretres- n ljiv prizor vzr\"išenega narodnega sa- n mo'jubja. n Kdo zmaga ? Ali cinična brutal- [ nost mogotcev in ošabnežev. ali p«i ,, p< šteno pravo tlačenih in proganja-lih?! Sodeči ]>o dosedanjih uspehih a te Ijtite borbe, je opravičena nada v | jKtpoln triumf pravične poljske stvari z v barbaric ni Prusiji, j Mi ne moremo si kaj, da ne bi tu ,, spregovorili odkrite bratske besede na a d reso avstrijskih in ruskih Poljakov. r Primerjajo naj sedanje postopanje ^ pruske vlade s postopanjem ruske via- r le z njihovimi sop'emenjaki in priznati morajo, da so na ruski strani j s ve tie je barve. Saj ne tajimo, da ne ^ bi bi.i Poljaki v Rmsiji dajali neraz- s merno več povoda, ali — če hočejo — c pretveze za strogost, nego so dajali \ v Prusiji!! Tudi tega nečemo tajiti, x da tudi danes še ne uživajo Poljaki [ v Rusiji tiste popolne svobode, ki jo morajo zahtevati kakor mnogoštevi- j len kulturen narod s slavno zgodovin- ^ siko prošlostjo. Ali jed nega ne mo- r rejo utajiti Poljaki: da ruska vlada r '-»d jen ju je, da se položaj Poljakov v Rusiji boljša polagoma, do čim po- s i staja pruska vlada brutalneja od dne do dne, hoteča oropati Poljake naj-elementarnejih človeških pravic. Poljaki naj le primerjajo in razmišljajo ! Morda urede potem malce drugače svoje stališče nasproti Rusiji! Ed. Japonci o ruski politiki na daljnem Iztoku. Bi»=ki list "S. P. V." prinaša odlomek iz članka, ki ga je priobčil japonski list "Taiyo" o ruski politiki v Mandžuriji. Oglomek se glasi: General Rennenkampf je nedavno pravit, da za Rusijo je neobhodno potrebno v kratki bodočnosti začeti z novo vojsko z Japonsko radi tega, da se maščuje. Nekteri izmed ruskih častnikov — pran "Taivo" — so istega mnenja. Toda take misli in trditve ne morejo ustrašiti Japonske. V sodobnih mednarodnih razmerah ni mogoče napovedati vojske samo zavoljo tega, ker sovraži drug drugega. Kazan tega moč in vpliv prijateljev vojske na Ruskem od dobe zadnje vojske se manjša. Omeniti tudi treba, da slučaji nepokorščine in zelo slabe discipline so prav pogostni v ruski armadi. Pri takšnih okoliščinah se ne morejo vpo-števati bojaželjne izjave nekterih ruskih častnikov. Poleg tega politična reforma, ki jo sedaj Rusija priprav- ' Ija, ovira uresničiti še to. kar je za . njo koristno, torej o kakšni novi voj- | ski se ne more govoriti. j Politična moč v Rusiji bode v kratkem prešla v roke demokratične stran- . ke in mi smo dobro prepričani, da i le^ta stranka je največja sovražnica j vsake vojske in osvojevalne politike. ] Iz poročil, ki smo jih izvedeli v severni Mandžuriji, Mongoliji in Sibi- ] •iji. moremo sklepati, da ruska ar- ^ aiada se oborožuje že zdaj, toda to } -e ne tiče Japonske. Rusi hočejo biti j močni radi tega, da imajo v strahu , m pokorščeni mongolske in mandžur--ke prebivalce in na ta način si zava- ^ rujejo serijozne koristi. Navzlic te- -nu Rusija nikoli ne bode dosegla ti- , >tih koristi, kakoršne je imela do voj- ( le. Posebne pazljivosti, kakor smo ( ce omenili., vojaški načrti Rusije, ni- j ?o vredni. Japonski se ni treba vzne- , nirjati. Zato pa tembolj morajo Ja- , x>nci vpoštevati ruska trgovska in ^ >brtnijska podjetja na Daljnem Iz- t :oku. Ni dvomiti, da jim bode Rusija posveti a vse svoje moči in vso _ ?vojo eneržijo. _ ^ | t i Iz sanj Viljemovih. ; —o— I Državica Friderika Velikega se je 1 az.širila v veliko nemško državo, ki se j e zadnje desetletje nameravala izpre- i nenin v vsenemško. Viljem II. je ;anjal sanje svete rimske države nem- : ike narodnosti in z veličastno pozo Barbarosse posegel z vsegamogoČno 1 •oko v Orient, da pridobi za-se Sara- j •ene. Ivamarilska dvorna politika rrofa Agenora Goluchowskega mu je ' ila sredi pota prijazno nasproti.* Poljaka poturiea je ojunačiia Viljema, da je s pomočjo hakatizma nadaljeval 'aznarodovanje med poznanjskimi Po-jaki. Marljivi, a oportuniški urjLd-lik Koerber je gojil v Avstriji politiko, ki izrablja narodnost proti narodnosti in pripomogel do veljave avstrijskemu vsenemštvu, ki je teroriziralo vodilne vladne kroge. Tako je bilo rse pripravljeno na Viljemovo Veliko ] STemčijo in eelo madjarski upor, naj- J aujšo rano na ustavnem telesu1 Av- \ ;trije, so poizkušali zaceliti s tem, da ; >o Ogrom pretili s šibo pruskega šo- ; naštra. Lepo in dewbro je ustrahovati i Madjare, toda krivično je, hoteti pre- ' tiniti madjarsko samosvoje gibanje z neustavnimi sredstvi. Toda stvari < so se čez noč docela izpremenile. ; Ogri so se osamosvojili. Sedaj že cnislijo na to, kako bi svoje velike župane in komitate napravili popol- s noma avtonojmne. Bolj kot le kdaj mislijo sedaj na to. kako bi s Štefa- i :iovo krono tesno spojili Hrvatsko in i Dalmacijo. Troedina kraljevina pod i ma-djarskkn varstvom ni več fantom, i ampak najbližji idea . Hrvatska ko-i icija se je s to mislijo docela spri- = jaznila. In sedaj se Madjari zmenijo , 7.a pruski protektorat toliko, kot za | 1 lanski sneg. Pa tudi v Avstriji ne J ^reclo stvari Bismarekovcem po volji. X'olilna reforma je prikrižala račune 1 radikalnim vsenemškim strančicam, 1 ki so upale na kak pruski "Staats-reieh" ali pa na popolno onemoglost Avstrije, »ki naj bi se vrgla Vil jemo vi politiki v naročje. Avstrija hoče ži- ž veti dalje sama brez protekcije. U- ' stavna načela do skrajne konsekven-ee! Dinastija je uvidela, da je po t božji volji le, če je tudi po ljudski volji. Ministri se hočejo izpremeniti , iz birokratov v moderne državnike, ki so zaupniki krone le v toliko, v kolikor se želje monarha skladajo s potrebami ljudstva in demokratskim razvojem vsega ustavnega in upravnega življenja. Tako je Nemčija tudi nasproti Avstriji osamljena. Vežejo jo z njo * i ~~ --— --- e le dinastiske tradicije, na znotraj sta - se pa druga drugi čisto odtujili. Dva telesa, dve duši. Parlamentarna Av- . - strija in samodržtvo Hohenzollerneev s ne gresta skupaj. Še hujša reaicija - proti 'temu absolutizmu, pa je nastopila v Nemčiji sami. Viljemovemu absolutizmu so se do-sedaj upirali le socialni demokratje, » razsodni možje iz eentruma ter k več- i l j emu še '' Simplicissimus' \ Kam pelje cesarjeva kratkovidna s am ooblast- | nost, je pokazala najpreje popolnoma 1 ponesrečena pomorska in kolonijalna politika. Najvišji gospodar Prusije i je mislil, da stre angležko pomorsko 1 nadoblast z mogočnim brodovjem, ki j pa ni moglo pluti po vodi, ker je man-kalo za oklepe in topove flnaneijelne < sile. Cesarjeve besede, ko je ostro govoril o nemških "črnogledc-ih", ki ne podpirajo njegovih stremljenj, so bile povod, da se je skeptična ham-;etska narava Nemcev in prirojena satira uveljavila v javnem mnenju ter cesarju izpodkopala ves ugled. Še i Hohenlohejevih spominov in kopni-škega stotnika je manjkalo, da je sarkazem pokopal visokoleteče načrte ■ t pruskega roi soleil. Vse se je vrglo ( na ubogega državnega kanclerja, ki je v Nemčiji že izdavna postal pra- v zen strah, ki se ga ne boje dvorski zapleeniki, ki so svoj čas strmoglavili ^ celo Bismarcka. Mož je že tako ob „ s vso moč, da je moral porabiti ves , svoj vpliv, da vrže kmetijskega ministra Podbielskega, ki je cesarju laskal s svojo docela ponesrečeno agrarno politiko in lakajstvom. Draginja me- r sa je od dne do dne naraščala, Pod- ^ bielski se je pa norčeval iz ljudske bede. Viljem pa je odločil: Ravno zato, ker zahteva javnost njegov odstop, ga nalašč držim v kabinetu pokonci. Justament-politika — zadnje in najuspešnejše zdravilo za "narod mislecev,^ - s Parlament je zahteval odgovora. v Buelow si ni mogel pomagati druga- e če, kakor da je nastopil golorok in ^ rešil cesarsko politiko iz zadrege z od- Q kiitosrčno izjavo: V Nemčiji ni in J' ne more biti parlamentarne vlade! 'L Jaz in moji tovariši nismo zaupniki l1 parlamenta, ampak zastopniki krone! 1 Vse stori lahko dedič Friderikov, sa- k mo če najde ministrov, ki prevzamejo g odgovornost za njegove fermane. Kaj- P ti v Nemčiji ni velike vladne stranke, u ki bi zamogla vladati. Na Nemškem v vlada epoleta generalov in tradicijo- n nal-no nemško pravo. Vse se vlada i pri nas še na podlagi "Sachsen in 11 Svabenspiegla". b Sedaj so Nemci lahko zadovoljni s'n svojo gosposko osamljenostjo. Drugod naj le govore vojni ministri sami I o splošnem razoroženju, »kakor ideal-nonaivni Haldane na Angležkem, socialni demokrati nni vodijo minister- s, ske kabinete, na Nemškem gre na- ,, prej pod znamenjem Moltkejeve sab-Ije. In to je zelo dobro. Čim bolj p Nemčija zaostane, tem lažje se gib- & ljejo v Avstriji. Palica pruskega šol- v moštra tepe svo i o šolarie p gim se je ni treba več bati. Saj je ^ isolirana, k-^kor je dejal kancler, in ^ ponosna, da je sama. Ponosni absolu- r tizem je ravnotako goden za smrt, j kot ponižni. In da ga bode konec. a za to poskrbi Viljem gotovo sam. t S—c- s ..........F r V veži. \ —o * s Spisal Badivoj Prostran. Velika veža je bila temna. Nobene I luči ni bilo obešene na steni. Skozi napol odprta vrata je silil traik sve- B tlobe od uličnega kan.dela.bra___ Če j- je kdo šel po ulici mimo vrat, so se z zagnale velike, pošastne sence po ve- n ži. — V kotu, tam na drugem koneu n veže, pa je vladala pravcata tema, ^ Vkljub vsem tem neprilikam je štu- z dent Tomažek izsledil tam za vratmi r zaljubljen parček^. p Tiho, po prstih se je splazil ob zidu z skoro do omenjene dvojice in poslu- r šal... j "Ah! Jaz vas imam taiko rada! Vi j. ne verujete. Dajte, prosim vas. na s kolenih vas prosim — samo eno be- j sedo! Ah, prosim vas, dajte hitro — p mama pridejo!" ^ Tomažek je videl bele roke, kako so j se stezale proti Matetu. Pogrelo ga v je po vsem telesu... Sice mu je bilo -| hitreje. Skočil bi bil tja in vrgel neusmiljenega Mateta na cesto. 1' Tako trdosrčen!" si je mislil To- s mažek, in prsti so se mu stiskali v pesti. Pomaknil se je za korak bližje___ "Dajte — prosim vas. Samo eno besedo!" je ponavljala precej debela v gospica in stezala roke proti Mate- f tu... s Tomažek je zopet vzdihnil napol glasno. 1 Zobje so mu šklepetali___Bilo mu M je, ikaikor bi mu nekdo ufival gorke ^ vode po hrbtu... Ko se je hotel zopet približati, se * mu je ponesrečilo, zakaj dvojica je bila zapazila nevarnost. z Gospica je odskočila v stran — t Mate pa se je stisnil v kot. c "Gospica! Milostljiva gospica! z Ah, vi kraljiea mojih čutstev! Česa 2 l želite?! Jaz zadostim vašemu nežne-i mu srcu!" je hitel Tomažek in hotel objeti lepo telo mlade gospiee. "Stran! Vas ne maram!" se je hudovala in skočila nazaj v kot Matetu, misleča, da ji pride sedaj naproti kot kak rešitelj___ Vsi študenti, ki so se bili nabrali jeden za drugim, so udariti tedaj v smeh in navalili na zaljubljeno dvo-jieo: v j "A tako, Mate! Zaljubljen si! Zato pa gre tako trda v grščini!'' "E, gospodinja! Vaša gospica je tukaj ! Hitro, hitro! Le ven! Tukaj je!" je kričal na ves glas neuslišani Tomažek. Gospica je zbežala v sobo — štuh denti pa so se smejali. •i, - ' "3SO "» BAZNE NOVICE IZ AVSTRO-OGRSKE. Avstrijsko državno društvo za avtonomijo narodov. Tako je ime d ruš t vit, kterega snujejo gospodje okolu lista "Gross Oesterreich". Društvo bode delovalo na to, da dobi Avstrija državno ustavo, ki bi zagotavljala vsakemu narodu v okvirju skupne avstrijske zvezne države državno teritorijalno samostojnost in popolno narodno samostojnost na polju lokalne uprave, šolstva, kulture. Vsem narodom bodi zagotovljena samostojna uprava njihovih narodnih zadev na podlagi narodnega katastra. Posamezne narodnostne državice naj bi tvorile skupno zvezno državo, na ktere čelu bi stal cesar. Bosna in Hercegovina naj bi 1 se pridružili hrvatskim deželam. « □ e Nova papirnica 1 se ravnokar ustanovlja na Slovaškem 1 v mestu Ružomberku. Na čelu te akcije stojita znana rodoljuba brata Vladimir in Peter Markovič. Papir- ( niča bode družba s kapitalom 1 milijon 600 tisoč kron, od ktere svote je že zagotovljenih 1.000,000 K, za ostalih 500,000 K se izda delnie po 500 K. To je prva papirnica na Slovaškem, j ki bode izrabljala bogate tatranske j gozdove. — Če pogledamo naše še le- [ pe gozdove, naše vodne sile — in pa ' uporabo papirja pri nas, se nam pač j vzbudi tiha želja, da bi se tudi pri ! nas na Slovenskem ustanovila domača S izdelovalnica papirja. Ali bi se ne mogle združiti slovenske tiskarne, da ? bi si ustanovile svojo lastno papir-1 ] .nieo? I j Pred samostanskimi vratmi se neha ' državna oblast. ; V Solnogradu je bila pretekle dni ^ sodna obravnava proti nekemu Rehr-.u, ki je kot oskrbnik samostanskega posestva benediktink v Nonnbergu prodajal samostanski les. Skliceval se je, da mu je nuna Celestina, >ki ima v samostanu posel oskrbnosti, dovolila prodajati les. Da se zasliši nuna, prosilo je sodišče nadškofa za dovoljenje, a kardinal je nevo.jen odgovoril, da : nima do nun pravice ne zakon, ne so- ; dišče, temuč more le papež dovoliti, ako naj nuna gre iz samostana. Ob- j tožencev zagovornik je predlagal, naj i se nuno s silo pritira pred sodišče. Predlog pa ni obveljal, temuč se je < rajši ves sodni dvor podal v samostan, J kjer se je v veliki čakalnici nadalje- j vala obravnava ter je bila nuna za- j slišana za gostim omrežjem. ' -o- Emancipacija žen v K"inj in na Japonskem napreduje tako naglo, da se celo japonska vlada čuti obvezano to malo zadrževati. V Kini se gode sploh premene, ktere prekašajo po svojem pomenu za svetovno gospodarstvo vse dosedanje revolucije, kar jih pozna ' zgodovina človeštva. Ogromni ta narod, ki šteje vee duš nego cela Evropa skupaj, sprejema zapadno civilizacijo in se snuge popolnoma po ev- I ropejsko. Kitajskim ženam se ne j jemlje več prostost in se jim ne stiska- I jo noge v premajhne čeveljčke, ampak I se jim pušča prirodno rast kakor v ' Evropi. Japonke so že tako poevro-pejčene, da zahtevajo že svoje politične pravice. 'Vlada je pa izdala na-redbo, a iktero (ženam (prepoveduje vmešavanje v politična vprašanja. Knjige družbe sv. Mohorja smo pričeli naročnikom že razpoši- i ljatL Vsak naročnik dobi e KINJIG. i V zalogi pa imamo par 'sto iztisov več in te prodajamo, dokler zaloga ne poide, po $1.30 s poštnino ali ekspres stroški vred. , Rojaki iz Clevelanda, Ohio, in oko- \ lice dobe iste tudi tudi pri našej po- ; družnici ▼ Clevelandn, O., 6104 St. j Clair Avenue, N. E. TJpravništvo "Glasa Naroda". \ Dejstvo, da so izdelovalci svetovno ' znanega sidro Pain Expellerja dobili ■ na mednarodnih razstavah 38 nagrad, 1 dokazuje, kako priljubljeno je to zdravilo. Za revmatizem ni boljšega. 25e in 50c. Slovenska katoliško podp. društvo ^^ svete Barbaru *a ZJedinJene države Severne Amerike. Sedež: Forest City", Pa. *"*a*portrano dne 3U januarja 1903 v driavl Penn^rH^Tn,; -o-o- ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP 7.AT.AR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa, IL tajnik: ALOJPIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 23, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 103, Thomas, W. Va. FRAN SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. #. Box 667 reet City, Pa. ' Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Iščejo se DELO! DELO!! DELO!!! AGENTI Potrebuje se 200 delavcev za delo v vseh ameriških mestih s stalno pla- v šumi v Richwoodu, W. Va. Delo eo in provizijo. Ni treba znati an- Je dobro in stalno za več let. Plača je gležko, temveč zadostuje poznanje $1.75 do $1.90, vozniki dobe pa po med Slovenci, Hrvati in Srbi Dobra $2 na dan. plača, delo lahko. Pišite na: Natančnosti je poizvedeti pri: Room 1, 67 W. 67th St., Frank Homovch, New York, N. T. P. O. Bvx 205, Richwood, W. Va. (v d do prekl) (6-11—6-1-07) KOUA MI ŽELIMO. ^^ Mi želimo da se vsi tisti ljudje oglasijo, kateri trpijo kroničnim, zastaranim in akutnim boleznim, ali po- ^Hj H sebno tisti katere niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Hj II Tudi vsini tistim kateri so bolni in da jim ni mogoče najti J I zdravnika kateri bi jili ozdravil, dajemo svet in povdiik I I brezplačno. I Vsaki bolnik nam mora pisati ako se hoče popolnoma izzdra\iti! ^ J In veste zakaj ? ■H Tukaj v Ameriki slovenci-služijo svoj kruli večinoma M II s prostim in težkim delom kateri je tudi večinoma ne- ^ J zdrav tako da dobivajo razne bolezni ali neznajo se fl |f obrniti do dobrega in poštenega zdravnika, da bi jim dal < I I pravo pomoč. Naši rojaki neznajo za zdravnike kateri so ■ v boleznih ko se naj bolj po gosto nahajajo. Specialisti, 1 | ter hodijo k zdravnikom kateri jili ne zar,topijo in tudi nemira j o veliko za naši Narod. ZATO SMO MI ISTA- ij NO VILI ODDELJEIv ZA SLOVENCE, V KATEREM DOBIVAJO NAŠI ROJAKI DOBRO POMOČ IX BRA- 9 TO V.S KI SVET. TORAJ PREDNO SE DASTE PRI IH KATEREM ZDRAVNIKU ZDRAVIT PIŠITE NAM DA 18 ® VAM SVETUJEMO! W 1 Hočemo Vam naznanit kakšna zdravila pošiljajo naši zdravniki! | •] ^ Naši zdravniki zalezujejo kronične in zastarane bo- k^j va lezni že skoz mnogo let ter skoz njihovo dolgo prakso so S»1 ^ priš;i do.prepričanja pripravljeni p > predpisih katere &J®j nj | so ustanovili naj bolj slavni zdravniki V d celega sveta. • 1 veste di i > mnogokrat vzelo mnogo i i mnogo let in ! M tu "K ce! i življe-il j od e:iga človeka da j - iznajdil samo za j 9 eno bolezen zdravilo po kater m se je tista bolezen goto- ■ j 1 to ali vsi j najb >1; s ozdravila. Ako tako kakšen zdrav-ka znajde zdravilo za bolezen, katero liikdo ni mogel JB poprej zi gotovo ozdraviti, potem postane on poznan in W slaven po celem svetu kjer On je dospel do tega, da se H bolnika s tako bolezen sedaj zamore ozdraviti. Naši zdrav- jfll niki imajo za vsako bolezen posebno in stanovitno zdra- H yilo, kjer ta zdravila bo pripravljena točno ]>o predpisu ^B 9 jednega velikega svetovnega profesorja in zdravnika, ter ^H mi pošiljamo te zdravila vsakemu našemu bolniku. Te zdra- j Sfi vila po sistemu OROSI so čisti in naturalni kateri so pri- HI [A pravljeni iz raznih rastlin, zelenjav, korenin in več drugih mm M tvarin ter se rabijo po vsili državnih bolnišnicah in po- ■■ B sebno v slučaiu vojske. Toraj bolniki kateri rabijo OROSI fJ| 3 zdravila morajo vedit da so te zdravila najbolji in naj fl| bolj goto\*i zdravili kjer so že bili popreje poskušeni nad I ljudmi ko so bili bolni in pri katerih so se pokazale to ft I zdravila vedno za naj boljša in iz naj večjim uspehom. Si * * vsim bolnikom sledeče na znanje! ~ * m\ NAŠA POŠTENA IN NEPOBITA PONUDBA. jgfl Kjer sino gotovi da naša zdravilu v vsaki bolezni pomagajo, Vam 1 II moremo za gotovo obljubiti sledeče: Ako se Vi pet dni poslej ko ste I dobili našo zdravila ne čutite bolje, in ne opazite tla Vam naši zdra- ■ vili hočejo pomagati, pošlite nam jih po ex]»ressn plačano s dovoljen- H jem pregledanja in ako niste porabili od njih več od jedne tretinje, ■ I Vam hočemo povrniti brez kakšne okolnosti Vaši denar katerega ste ft ■ 1 nam dali nazaj. To Vam garantirajo: U Po celem svetu slavni profesorji Or. ROOF, Dr. SCHUH in Or. KNIGHT! JL f I ALI VAM MORE KEDO DRUGI TO OBLJUBITI? NE! SAMO TISTI, KATERI VI ift JE GOTOV DA VAM MORE POMAGATI. ■ Vidite, vprašalte in prepričajte se sami, posebno tisti kateri so v New Yorku. BiH 1 Mi ne dajemo v časopi; 1 ;;:nIvo i isma s podpisom fflc' M °d ljudi katerili še ni. Vi Lateri shmujote v Xcw Yorliu ' fli JI poznate gotovo gospoda i rudina, samo pišite na njega ali fl ga ]>a vprašajte*osebno. B rite kakšno pismo nam je dal. ft&| Velecenjeni zdravniki od lVi ■ cAMERICA-EUROPE COMXANIJE v New Yorku. I'l M Veleučeni gospod ! A R -Jm Prav navdngen sem od Vašega uspeha katerega ste pokazali pri 9 f' TB ni°ji bolezni, katera me je trpinčila ct-lih pet let in od katere me niso B| M mogli drugi zdravniki ozdraviti. Naznanim Va:n gospod zdravnik da B | ■ prvi teden ko sem začel rabiti Vaša zdravila, katera ste mi Vi dali I ; H proti moli bolezni katero sem imel na prsih, izgubil sem bdečlne in I i ■ ne da bi se samo boljšega čutil, tem več imam prepričanje da sem po- I H polnoma ozdravil. [■ Zato gospodi zdravniki Vas i»rosin» da oglasite to pismo, da bodo 1 7m tudi drugi ljudje zaupali na Vas in Vaša zdravila in sv pustili od Vas BJI ■ zdraviti kakor sem se jesl pustil in da se nebt>do da i i premotit od ■ drugih zdravnikov kakor se je z menoj godilo. Hvala bogu sedaj sem H zdrav ali Vam želim da živite tisoče o l li t v korist bolnikom. mm Bratje slovenei, jest seili Zagrebčan, živim tukaj v New Yorku, in IB 9 ako ne verjamete temu pismu, pridite k meni jest Vam hočem vsem ■I svetovati da se jmstite zdrsi vit jni zdravnikih od America Europe fld Companije kjer to bode v Vaš korist. — Za vedao Vam se zahvaljujem. ^ f H „„ Ivan Hudin. Sfil f. ■ ^ New Vorku, dne 2. Septembra 1906. ■ ■ I TO NI LAŽNIVO PIS1IO TO JE RESNICA, IN KEDO NE VERJAME I I II NAJ VPRAŠA GOSP. HUDIN A! lil 1 Pošlite nam Vaši naslov da Vam takoj pošljemo našo malo knjigo: I 11 M1 Toraj vsi kateri hočete da Vas ozdravimo pišite ali pridite sami na ■ B 1 ■ ZRAVNIŠKI ODDELJEK ZA SLOVENCE od [uj ™ AMERICA-EUROPE Co. ■ 161 Columbus Ave. NEW YORK. Svetujemo tistim kateri pridejo osebno, da pridejo ako je mogoče zjutraj med deseto in dvanajsto uro. Jugoslovanska ^^ Katol. Jednota. Inkorporirana dne 24.janu»ija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. ) URADNIKI: Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. Box 57, Braddoek, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. j NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 947S Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Bex 641, Ereleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 13S, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4824 Blacbberrv St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, n. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZDIRC, ni. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MAR TIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati Tse dopise premembe udov in drupe listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, . Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. ] Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem dru- j gem. Zast. pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. " Vse pritožbe od stiani krajevnih društev Jednote ali posameznikov J naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 1 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki ] vsake pritožbe. ~ 2 Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". I Horobnosti KRANJSKE NOVICE. Pred ljubljanske porotnike pride Alojzij Župevee, 231etni fant, doma s Tr/ko gore pri Krškem, ki je bil le-t"šcje poletje v Ljubljani umoril in okrailel tvojo ljubico Mlakar, doma od Sv. Dub a pri Krškem. Že zopet požar. Dne 22. novembra, zjutraj ob 5. uri je začelo goreti v Vel. Mengšu pri Fr. Hribarju. Pogorelo je gospodarsko poslopje. To je že tretji požar v štirih dneh. Ljudje so radi pogostega požara zbeirani in prestra- ' ženi. - | ; Nezgoda pri rudnika v Zagorju. V ; sredo dne 21. nov. zgodila se je na Toplici nad periščem pri rdečih hišah : imenovanim. Žena zaviraea kovača 1 £la je zjutraj h Groharju po predujem i za živež. Ko pride strojevodja Bregar * — pri kterem je bil za zaviraea, ob 8. J uri s strojem od Save, sla je žena z detetom v naročju možu povedat, da je predujem za živež dobila. V tistem trenutku zapazi žena, da prihaja drugo dete, ktero se je hotelo vedno držati za krilo, za njo. Medtem pa zapazi, da je že drvil vlak premosra po ' železničnem tiru. na kterem je videla žena, da preti prihajajočemu njenemu detetu nevarnost. Gre brž, da bi ga odvrnila od nesreče, pa v istem hipu, ko pride žena z detetom v na- ; rocju do tira. drugemu na pomoč, j pahnejo v*>zovi ženo z detetom v na- \ ročju in obenem tudi dete, ktero je . hotela rešiti, in spravijo vse tri pod- 1 se. Žena in dete v naročju bila sta v kratkih presledkih takoj mrtva. Dru-gemu detetu, ki mu je mati hotela pomagati, pa je zdrobilo no!a ^rebrna anker-rementoir-ura z malo zlato verižico, na roki je imel ^ poročni in Ae drugi zlati pr-tan z rde-čim kamnom. Po zunanjosti soditi je j moral biti okolu 30 do 40 let >tar. Na glavi se vidi 10 cm dolga puhasta rana. Truplo se je pripeljalo v mrtvašnico v Naklo in se je ondi vršil sodni iz ogled. j PRIMORSKE NOVICE. V Veprincn tik Ixivrane so zmasrali ^ Hrvati po dolgotrajnem boju z od- n padniki italijanaši. Na večer volilne- j ga dne so doneli streli raz veprinske s grif-e in naznanjali, da so si vendar | enkrat priborili domačini zasluženo g pravico. a Koper. Tukaj se je 15. nov. osno- v valo društvo, ki ima namen, skrbeti n za kaznjence, kadar pridejo iz kaz- b nilnice v Kopru. Društvo ima pJeme- v nit namen, pomagati tem nesrečnežem zopet na pravo pot, da se bodo \ mogli s poštenim delom pošteno pre- n živeti. n ŠTAJERSKE NOVICE. Izpred sodišča v Celju. Valentin Skale, ki je ubil častniškega slugo Kleuienčiča s tem, da mu je sunil dež-, nik v oko. je obsojen na dve leti za-jnira. Olajšalo mu je kazen, ker je bil zelo vinjen in ga je Klemeneič zmerjal. — Leopold Mimik iz Velike Pirošice, delavec, je dobil štirimeseč-ni zapor, ker je vrgel kovaču Jožefu \ idenšeku steklenico v glavo in mu s tem tako oškodoval oko, da so ga morali odstraniti. Samomor ali nesreča? Nedavno je izginil v Celju trgovski hlapec tvrdke • "Merkur" Ivan Končan. Nihče ni ve-| del kam je šel. Dne 20. nov. popoldne pa so ga našli delavci v Savinji blizu Tremerjev. Voda ga je priplavila čisto na breg. Prepeljali so ga v celjsko mrtvašnico. Utopljeni Končan je bil vinski bratec, ki ga je rad pil. Tudi je mnogo igral. Zadnje dni je veliko priigral, pozneje je pa mnogo v igri zirubil. Xe ve se. ali je zašel v Savinjo in v pijanosti utonil, ali si je končal sam življenje v pijani igralski razburjenosti zaradi velikih izgub. — Končan je bil star 45 let in dober družabnik. Zanimal se je posebno tu|i za slovensko trgovsko društvo, čegar odbornik je bil. Svoj čas je imel lastno trgovino nekje na Dolenjskem. Lastno mater hotela zastrupiti. Marija Plajh z B repa pri Ivonjieah bila je nepokorna hči, ki je svoji materi Tereziji Plajh s svojim nerednim življenjem zagrenila marsiktero urico. . Mati jo je večkrat strogo opominjala in karala. To je zlobno hčer tako raz-togotilo, da je sklenila lastno mater zastrupiti. Sla je in pomešala strupa 1 v moko za žgance. Nihče ni tega opa- : zil, zlasti zato, ker je po svojem dejanju izginila z doma. Ko so nasled- . nji dan jedli žgance, so oboleli vsi: mati, brat. sestra in poldrugoietni ne- 1 zakonski otrok morilke. K sreči so ! vsi spravili zavžito jed z močnimi s zdravili iz sebe. kar jim je rešilo živ- ' Ijenje. Mačke ki so žgance tudi jedle, 1 s > na zastrupijenju poginile. — Orož- s niki so zavratno morilko toliko časa J i-kali, da so jo izsledili in izročili so-| dišču. i Z nožem po ustih. Nedavno sta se 1 nekaj skregali viniČarka Marija Puk- 1 j šič in posestnica Julija Frass iz Fle- i I kušeka. V prepiru je posegel vmes ] i sin Frassovke in je nasprotnico tako s i z nožem po ustih udaril, da ji je £ ! zgornjo in spodnjo čeljust prerezal. < I Težko ranjeno Marijo Pukšič spravili i so v bolnišnico. s Ogenj v Tremerjih. Nedavno je izbruhnil ogenj pri gospodarskem po- i siopju posestnika in gostilničarja < Kneza v Trernerjih (ob cesti med Ce- s Ijem in Laškim trpom). Poslopje je < do tal [r.ogrelo, vendar bo knez z za- i varovalnino precej odškodovan. Orož- j niki so sicer kneza zaprli, a je bil r kmalu zopet izpuščen, ker je gotovo s zanetila iskra iz železničnega stroja, i Bil je hud veter, ki je iskro prinesel c čez Savinjo. \ Iz tira je skočil voz osebnepa via- j k a ozkotirne železnice, ki vozi iz Ko- < njic v Poljčane dne 15. novembra i pred postajo Sv. Duh v Ločah. K < sreei je bil dotični voz prazen in je : tudi strojevodja hitro ustavil vlak, da se ni zgodila večja nesreča. Po dve- s urnem t ruda pol nem delu vzdignili so 1 voz, ki je bil preeej poškodovan. Pro- 1 met ni bil moten in je večerni vlak i brez vsake zamude pravočasno dospel I v Konjice. < Osumljena radi roparskega umora. I V občini St. Peter nad Mariborom je i nenadoma izginil 65 let stari posest- c nik Mat. Koronik. Dne 3. nov. ga je' e videla dekla Fras v mlinu Alojzija Poredosa, ko je z mlinarjevim bratom ~~ pijančeval. Ko' je Fras prinesla žito v mlin, klečal je Koronik pred Pore-I dosim, k je doma iz Ogrskega, ter ga je prosil, naj mu da nazaj 990 kron, ktere mu je ravnokar posodil. Pore-dos pa ni hotel o tem nič slišati. Od takrat Koronika pogrešajo. Ker sta zakonska Poredos se pripravljala, da odpotujeta, so ju aretirali, ker sta osumljena, da sta umorila Koronika in ga vrgla v Dravo. Trupla Koroni-kovega še niso našli. Mlinar Poredos je tajil, da bi imel v mlinu kak večji denarni znesek, a pri preiskavi je bilo v mlinu najdenih 600 kron. Mlinarje vega brata ni nikjer, aretranca pa nočeta povedati, kje se nahaja. Svetovnega sleparja je prijela dne 21. ponoči mariborska policija. Piše se Emil Laurent. Sleparil je pa v Parizu, po Švici, na Dunaju in v Pesti pod imeni Lukas, Braun, Ornay, Na-gy itd. Lepe dohodke je imel iz svojega posla, ki je obstajal v tem, da se je predstavljal raznim denarja potrebnim ljudem kot agent velike banke. Na račun stroškov za dobivanje a posojil si je dal plačevati zneske od 50 do 200 K, potem pa izginil, ne da r bi oskrbel posojila. Svoje žrtve iskal , je zlasti med oficirji in sieer ponoči v kavarnah. V kavarni "Central" v : Mariboru ga je spoznal nek častnik, " kteremu je pred dvemi leti izvabil 160 kron za stroške, in ga dal zapreti. I j Denar, ki ga je prisleparil, je sprav-, Ijal za potovanje v Ameriko. Imel je I i pri sebi nabranih okoli 1000 kron, ki jih bodo dobile nazaj njegove žrtve. KOROŠKE NOVICE. • Mrtvega so našli 22. nov. zjutraj v 1 Beljaku v znožju stopnic pred stanovanjem Fr. Griibla, vpokojenega slu-i go ravnateljstva državnih železnic. , Ležal je na stopnicah z glavo navzdol, . na levih sencih. Sluti se, da je bržčas . prišel ponoči natrkan domov in pri tem je po stopneah tako nesrečno pa-. del, da se je ubil. ' Zopet požar. Ivoroška je res v vsakem oziru pomilovanja vredna dežela. 1 Ako že ni po vodenj, pa ogenj uničuje kmetom gospodarska poslopja. In to se ne prigodi malokterikrat, ampak pogostokrat. Skoraj dan na dan se zve o kakem požaru. Večkrat, in to ne redkoma se prigodi, da je ogenj za- ^ ne ten od zlobne roke. Požaru v Žih- " polju, kteri je deloma uničil starodavno romarsko cerkev, sledil je ta- C koj tisti dan zvečer drugi požar. Go- D relo je v Mikovcih pri Malem Št. Vidu. Ogenj je bil zaneten, ker je pričelo na obeh koncih vasi naenkrat goreti. Najprvo je zapazila dekla S kmeta KOchlna, da na podu gori seno. Komaj so ta ogenj pogasili, pa zapa- n zijo že zopet ogenj na drugem koncu vasi pri kmetu Frajthofniku. V kratkem času je bilo vse poslopje v ognju, liešili so le živino; ker se je požar vsled nakopičenega sena in slame hi- 2 tro razširil, niso mogli druzega nič spraviti v varnost. Z združenimi moč- ( mi se je došlim požarnim hrambam iz bližnjih krajev posrečilo požar toliko omejiti, da se ni razširil po eeli vasi. Pogorelo je samo imenovanemu kmetu, kteri je radi že na vrata trkajoče zime pomilovanja vreden. — Mi- e mogrede bodi omenjeno, da se v političnih okrajih Trg in Št. Vid požari) vsako leto ponavljajo, pri kterih-ima I večinoma zlobna roka to hudodelstvo na vesti. Atentat v Celovcu. Zlikovea, kteri je v soboto, 17. nov. ponoči na seni-jorja rokodelskega društva in tajnika " k. s. delavskega društva v Celovcu C streljal, policija še ni zasledila. Na ^ sumu imajo nekega velikega moškega z} suhe postave, črnihbrk in ravno ta- ^ kih las in zamolklega obličja, kterega d< so nektere osebe na kritičnem mestu nj že večkrat videle. VJ BALKANSKE NOVICE. Italija. O pohodu grškega kralja v Rimu piše "Secolo", da si hoče Gr- (] ška zagotoviti naklonjenost Italije pri bližajoči se delitvi Turčije. Italija ~ se trdno drži načela: Balkan balkanskim narodom ter ne bode dovolila, da bi se kterakoli evropska država ds na Balkanu utrdila na škodo balkan- p. skih narodov. cfi Srbija. Družba otomanskih želez- le nic kaže veliko zanimanje in voljo obrniti velik del srbskega izvoza na "n-solunsko progo. Železnica sama je dovolila srbskim izvoznikom vse mo- ie goče olajšave, preuredila in povečala Vj je skladišča za žito in živino v Solu- to nu ter napeljala železniški tir v luko samo, da prekladajo lahko tovore naravnost iz vagonov v parnike. Uredila je tudi vprašanje o razkladanju in nakladanju tovorov ter določila jasne tarife, tako da bodo srbski trgovci obvarovani škode zaradi pretiranih zahtev železniških in luških delavcev. — Delo o trgovski pogodbi s Francijo dobro napreduje. — Poslanec Steiner, odličen član kršean-sko-socijalne stranke je te dni na Dunaju na nekem shodu svoje stranke izjavil, da bodo krščanski socijalci v delegacijah zahtevali, naj vlada predloži dokumente o avstro-srbskem carinskem sporu, ker pač ne gre, da bi se na avstrijske stroške branile koristi ogrskih živinorejcev in poljedelcev. Tem razmeram treba napraviti i enkrat konec. i. Umor iz ljubosumnosti. V Serajevu i je na cesti zaklal bivši železniški paz- i nik Ragib Bagašič zaviraea na držav- 1 • ni železnici Franca Kastelica. Prepi- . rala sta se radi nekega dekleta. j ROJAKI, j kteri potujete V STARO DOMOVINO IZ COLORADA in želite kupiti parobrodne listke pri nas, poskrbite si železnični listek DO NEW TORKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pneblu, Colo., pri agentih C. M. Cox ali pri C. A Waterman; ta bodeta za vas brezplačno nam vaš prihod v New York brzojavno naznanila.^ Naš vslnžbenec vas bode na postaji pravočasno pričakoval in dove-dej v našo pisarno. To je za vas važnega pomena in v lastno korist ter upamo, da se bodete po našem nasvetu ravnali. FRANK SAKSER CO. Kje je ANDREJ BAVEC? Doma je iz Vrhnike pri Ložu. Pred ne dolgo je še delal nekje v Pennsylva-' niji. Za njegov naslov bi rad zvedel: Anton Janežič, 1437 E. 39th St., N. E., Cleveland, C%o. (7-11—12) Kje je JANEZ VILFAN? Doma je iz Bitna pri Kranju. Pred dvema meseci je šel iz starega kraja z namenom priti v Cleveland. Ohio. Ker ga pa še ni bilo semkaj, prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi blagovoli naznaniti : John Tomšič, 1117 E. 61st St., Cleveland, Ohio. (10-11—12) Kje je JAKOB NAG ODE ? Doma je iz vasi Kalce pri Logatcu. V Ameriko je prišel meseca novembra lan-' skega leta, ter se nastanil v CIa-' ridge. Pa. Kdor izmed rojakov ve za njegov sedanji naslov, naj ga blagovoli naznaniti: John Bajec, 16 Seely St., Little Falls, N. Y. (10-12—12s Kje je KAROL GORNIK! Doma je iz Gore pri Sodražici. Pred dvema' leti je bil v Duluthu, Minn. Za nje- j gov naslov bi rada zvedela njegova' sestra: Alojzija Spehek, 997 E. 63rd ' St., N. E., Cleveland, Ohio. (10-111—20) Podpisani naznanjam vsem znancem in prijateljem, da sem dne 15. marca 1906 odprl LEPO UREJENI SALOON S KEGLJIŠČEM IN DRUŠTVENO ! DVORANO j na 163 Reed St., Milwaukee, Wis. Za obilen obisk se priporoča FRANK LESKOVI C, lastnik gostilne. Za bližajoče se božične praznike priporočamo rojakom (rasne božične razglednice Sta. CIaus, Zvonovi, Angelji, Božje drevce, itd. itd. Cena : ena 3c, tu cat 30 centov. FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich St„ New York, N.Y. NAZNAJgLO. Spodaj podpisani naznanjam cenjenim rojakom, da mi je FRAN BU-CER na Ely, Minn., ukradel iz kov-11 čeka $415.00 in poleg tega še postelj zažgal. Na stanu sem bil pri Fran Sivigilju. Omenjeni malovrednež je doma iz Velieega Milačevga, fare Žalna. Torej svarim rojaki, da se ga varujete! Moj naslov je: John Jakič, Ely, Minn. (Po domače Sentjanški malnar iz To-mišeljna pod Ljubljano.) NAZNANILO. Članom društva sv. Cirila in Metoda št. 16 J. S. K. J. v Johnstownu, Pa., se naznanja, da bode dne 23. decembra ob 1:30 mi popoludne glavna letna seja. Torej so tem potom na-prošeni tudi vsi oni člani, ki se nahajajo izven Johnstowna, da se te seje E gotovo udeleže. Kdor se ne bode udeležil sej'e brez posbnega opravičenega vzroka, postopalo se bode z njim potom pravilnih zakonov. S posdravom __Ivan Tegelj, L tajnik. I Rojaki Slovenci ' Čitajte novo obširno knjigo „ZDRAVJE" Knjiga »ZDRAVJE" Katera ^ kratkem izide od slavnega im oboe z,iane« a: I Dr-. E. C. COLLINS M. L magiŠ vJevsb£ terS^Tj n^oiir^ ™ ™ ** - KnJ1«? Obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v 'tušu in barvi ter ie na- InZV S1°VenSfken? JeZ]k« razumljiv naein, iz katere za more vsaki m no "o koristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najzaneslivejši svetovalec za moza in zeno, za mladeniča in deklico. - J*J? ^^ b°de+te ^^ da ^ Dr' E- C- COLLINS M. I. edini, kateremu 3e natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini, zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kronicue) kakor: tudi vsake tajne spolne bolezni. Čitajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje: Cenjeni gospod Collins M. I. Velespostovani Dr. E. C. Collins M. I. v Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrcno zah- Jaz se Vam lepo zahvaljujem za Vaša zdravila in Vam ve. valim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali in to Vam rečem, da ta- sel° sl>°r°čniem. da sem zdrav, ne čutim nobenih bolečin več in tudi kega zdravnika ga ni. kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša. l*h_ko delatn vsako del° Vam naznanim častiti gospod, da jaz sem po ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri druzih zdrav- v»ših zdravilih zadobil prvotno zdravje in moč nazaj, kar se nisem nikih. pa mi niso nič pomagali. Toraj, kateri ne verjame, naj se do me- Postal, ker jaz sem se poprei 4 mesce zdravil pri druzih zdravni- ne obrne in jaz mu bodetn natančno pojasnil, da ste Vi res en izkušen kih : vsaki mi je obljubil, da me ozdravi, a je bilo v-e zamau samo zdravnik, da tacega nima več svet. da so mi žepe praznili. Šele potem sem se na Vas obrnil, ko sem uvi Toraj to pisemce končam ier Vam ostajam hvaležen do hladnega de!' da.mi dr"ci ne n,olei° Pomagali. Jaz Vas bodem vsakemu bolniku groba. priporočal, da naj se do Vas obrne. ANTON M1HELIČH Sedaj se Vam enkrat lepo zahvalim ter ostanem 12 E. 39th St. N. E. Vaš iskreni prijatelj CI eve lan, O. i J. LOWSHA. I Jenny Lind, Ark. Na.r^zPp.la^imamo še mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčili. Zatoraj rojaki Slovencil ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prasajte nas za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeč"' naslov DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, 140 WEST 34th ST., \EW YORK, IV. Y. Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. i Za one, kateri hočejo osehmo priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 dopoldne do s ure popoludne. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 z večer. Ob nedeljih in praznikih od 10—r popoludne. . Kje je ANTON ROZMAN t Doma je iz Stražišča, fare Šmartno pri Kranju. Pred 4. leti je bival v Daven-portu, Iowa, št. 1334 Bandit St. Njegove sestre v starem kraju želijo kaj slišati o njem. Kdor izmed rojakov ve 2a njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti Uredništvu G-l. Naroda, 109 Greenwich St., New York. (6-10—12) pOZOR ROJAKI! Nikdar ste pili tako dobrega z^an- I I ja in likerjov, kakorine lahko se-: aj pijete, kjer nali e-tr^kti in likeri iz so odlikovanega laboratorija Orosi v Milanu. Te fini in dobri likeri so narejeni iz Orosi izvlečkov katere mi predajamo trgovcuru, od kutirih Vi kupujete žganje za. drag denar. Da pokiižemo vsim ljudem izvrstnost tega žganja, smo se odločili i vsakemu za potkušnjo poslati za i dvanajst litrov izvlečka samo za tri dolarje, ili smo zagotovljeni da hoče vsaki kateri samo jedan pot od nas naroči vedno od nas kupovati, po-sebnp ko se bode prepričal da so naši žgan .i napravi , t ni iz telf ex- . traktov bol i i x t.ne"Si kakor marsi-kateii ul".;0i v ;._eliid. , Kjer mi to samo 7.1 pTVskr.šnje po- j Siljamo, prosimo eti. Old Death pa za prehiti in nadaljuje: "N. maram povdarjati, da sem najmanj dvakrat tako star kot vi in da sen: več skusil in doživel, k.»t bodete vi sploh slišali. Jaz hočem samo na to odvrniti, ker -te nam zr.'zili s svojim orožjem. Ne mislite, da so naši n.> i iz n.-ke, naše puške iz sladkorja in kroglje iz čokolade. Te sladkosti ' bi van ut. znile Škodovati. Vi pravite, da morate izvrševati svoja povelja. ' Well, to je že tako, in jaz nimam ničesar proti temu. Ali so vam pa tudi ' zapoved ali oblajati izkušene westmane in govoriti ž njimi, kakor govori ' ov ,-ral s prostakom? Pripravljeni =-mo, pogovoriti se z vami; toda mi vas ^ nisii.o klicali in zahtevamo pred vsem uljudnosti." ^ Podčastnik je v zadregi. Old Death postane naenkrat drugačen; nje- f gov nastop ne ostane brez uspeha. "Ne razburjajte se vendar toliko!" pravi sergeant. "Ni moj namen, J razburjati vas." _ ^ "No, jaz nist tn ni v vašem glasu ne vaših besedah našel posebne uljud- nostL — . "To je zato. ker smo tukaj in ne v kaki sobi s kako odlično lady. Tu- ka »e dobi vsepolno postopaeev; ker smo v osamljenem kraju, moramo i fctrozo paziti nanje." . ''P« i-topaiVv ? Ali nas mogoče prištevate k tem dvomljivim gentle- 4 inanoni?" zrohni stari. 4 •N morem reči ne 'da' ne 'ne'. Kdor ima dobro vest, bode brez i ovinkov jtovodui -voje ime. V tej okolici je zdaj prokleto veliko tistih za- « nikrn« /.*v. kteri prehajajo k Juarezu. Tem se ne sme veliko zaupati." i "Potem >te pristaši seeesijonistov, ozroma južnih držav?" i "Da; vi menda tudi?" i •.Jaz sen, z vsakim poštenim človekom proti lopovom. Nimam vzroka, i da i. zamolčal naše ime in kraj. odkoder prihajamo. Vsi pridemo iz La ^ Grange." , "Potem >te Texanci. Ti so pristaši južnih držav. Mi govorimo torej j s somišljeniku" ] "Soinšlj.-niki! All devils! Vi se izražate izredno visoko, bolj kot vam p;-i>taja. Mesto da vam povem imena vseh, ktera bodete itak kmalu po- * z;ibn:. pa vam p.veni v olajšavo vašejra posla samo moje. Jaz sem star < prerijee; kdor me pozna, mi pravi navadno Old Death." i In.,- del.;je takoj. Sergeant se zravna in strmi v starega. Drugi vo- , jak: za gledaje sieer presenečeno, a vendar prijazno. Podčastnik zamiži 4 malo in pravi: 4 •Old Death! Vi ste ta? Ozleduh severnih držav!" ^ " jii; pride tudi še ^eč. K sreči se mi zdi, da so vaši spremljevalci j ra/ i i r vi. S]H,ročite poveljniku trdnjave Inge, da so srečali Old 1 D at ha in za napadli kot otroka. Prepričan sem, da dobite od njega tolik J n -, da n u ne bodete tudi z daljnogledom videli do konca!" Jj Zii: . besede doso/' -jo svoj namen. Poveljnik je moral biti razum- h ni ;-: kot njezovi p-.dložniki. Serzeant mora sestaviti seveda poročilo o 1 na«. !.-. sr« a? u :n on enjati uspeh. Če se čet o vod j a sestane s kakim zname- m nitim lovcem, je zelo važno, da zve za njezovo mnenje; opazovati ga mora jj i! pnvpra -at i za njej?" v svet, ker je t« včasih naj večje ara pomena. West- 1 n an>' • Old Dea'ha smsitrajo častniki za svoje vrstnike ter občujejo z naj- « v< oii/.i ..>• o i■; spoštovanjem. Kaj zamore poročati ta sergeant, če je 1 j..... :' • u !■ • o / znamenitim -ledilcem ? To si mora zdaj očitati, w k.; i <• : prikaže mala rdečica. Old Death zapazi to in povdarja: f • t :i• i \ .iš ■ suknjam, toda moja je vsaj toliko vredna. Vi ste mladi I in 1*1 \ a m i prav nič ne škodovalo, če bi poslušali moje svete. Kdo je zdaj J ]M»ve!jnik forta Inze?" j "Major Webster." j "Ta, ki je bil še pred dvemi leti v fortu Ripley za captaina?" vpraša _ Old Death. "Da, tisti je." "No. p .zdravite mi za. On me dobro pozna. Večkrat sva streljala v g tai o , zabila žetw*lj v deske s krogljami. Lahko mi daste beležnico, da g' van a t ■: • ■ in r . kaj vrst, ktere potem lahko njemu pokažete! Mislim, da 1„, ■■ . . zve. da je jeden izmed njegovih podložnih imenoval old Deal ha ogleduha." Ij Sergeant si ne ve pomoči v zadregi. Dolgo odpira ustnici, dokler ne S pravi koneeno: "Sr. zagotavljam va«. da nisem mislil tako. Pri nas ni vsak dan ? praznik. Človek se mora vedno jeziti; zato ni čudno, če se zgovori kaka ^ trda beseda na nepravem mestu." "Tako, tako! To je malo uljudneje kot prej. Zato si hočem misliti F tako, kot bi se naš pogovor Šele pričel. Ali ste kaj dobro preskrbljeni s ^ ■modkami na fortu Inge t" "Ne. Tobak nam je na veliko žalost pošel." "To je slabo. Vojak brez tobaka je le pol človeka. Moj tovariš ima polno sedlo smodk. Mogoče vam postreže ž njimi." (Dalje pfHaodajii.) g Bolečine v hrbtu in nogah izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z | Dr. R1CHTERJEV1M j SidroPainExpellerjem liodbinsko zdravilo, katero > se rabi v mnogih deželah proti reuinatizmu, sciatiki, boleči- i nam na straneh, neuralgiji, r> bolečinam v prsih, proti » glavo- in zobobolu. ^ I ^ V vseh lekarnah, 2o in i 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. , j 215 Pearl St. New York. ■MBaMHSBBi ! POGODBA XA IZDEL0VAKJ1 DO«. Mi kupujem« is izdelujem« pogeita > sa francoske iege U u doge u kadi > Poiodime tudi potreba! denar ta Is* delovanje dog. Ake imate doge aa predaj, pišite nam, naii pogoji ee agedsl > FMEDLAENDE* * OLIVE* 00.. ikreveport. Le. P. O. Bex HI Zlata ali niklasta ura z verižico j X Z zastonj S S Ameriško uro z solidno pozlačenim ali niklastim pokrovom , jamčeno da /fce&iji^^S. kaže pravi čas, jednaka lfij3«&VMuram brez- 11 jjplačno dečki in dekleta, J vsakdo kdor pro-komadov naše /.lat- j ^ftssffS^ nine po 10 centov komad. , Pošljite Vaš naslov in mi Vam pošljemo zlatnino po pošti. Ko razprodate, ] pošljite nam $2.-10 in mi Vam pošljemo uro in verižico, ali kako drugo darilo. ^ CROWN JEWELRY CO, Dept. 173. ] 163 E. Randolph St., Chicago, III. j Rojaki, naročajte se na "Glae Na- ^ roda", največji in najcenejši dnevnik ^ ______ I NAROČNIKOM NA ZNANJE. ( —o— < Cenjenim naročnikom našega lista, ( zlasti pa onim v Pennsylvaniji, na- ( znanjamo, da jih v kratkem obišče zastopnik "Glas Naroda" in banč-nega podjetja tvrdke Frank Sakser ( Co., Mr. Janko Pleško. Imenovani ( rojak bode nabiral naročnino za list ] in opravljal tudi druge v našo stroko j spadajoče posle ter ga cenjenim rojakom najtopleje priporočamo. ^ ^fci T#|| ^lAinidi I na-n . iitiiMiOiiiiAi Mi^iNirižm^ I i ^ G !Ako hočeš dobro postrežbo i G I G z mesom in grocerijo, | b * . , ■ M tako se obrni na r J a il j Martin Geršiča, L i J 301-303 E. Northern Ave., lil: ^ Pueblo, Colo. m L I Tudi naznanjam, da imam rj15 j v zalogi vsakovrstno suho gl I3 1 meso, namreč: ff ^ m ^ jj S klob&se, rebra, jezike, p K J šunke itd. ^ g J €k>vorim v vseh slovanskih » K J ~ ' i ^ ---ot™ cc |»L J obilni obisk. ' ^ * JM mara VIVA /2. I KALIFORNIJSKA VINA i l na prodaj. j3 a flN Dobro črno vino po 50 do 60 ct. vil galon s posodo vred. jgf Dobro belo vino od 60 do 70 ct. A jUa , galon s posodo vredi k« * % Izvrstaa tropavica od $2.50 do $3 ^ galon s posodo vred. {] J W Manj nego IO galon naj ® nihče ne naroča, ker manje ko- {J * T5 ličine ne morem razpošiljati. JS' ^ flS Zajedno z naročilom naj eg na- vil Jd^ ročniki dopošljejo denar, oziro- Jjjr Sf ma Money Order. M J ■ A Spoštovanjem Sr /£ N JJ Nik. Radovich, ^ 594 Vermont St^ San Francisco, CaL /2 , ^ ---- N POZOR SLOVENCI IN HRVATL o Podpisani priporočam vsem potujo- O čim rojakom v Chieagi, HI., in okolici O Bvoj dobro urejeni q —: SAIL O ON. p Na razpolago imam tudi lepo keg p 1 j išče. Točim vedno eveže in dobre p Seip pivo, jako dobro domače vino p razne likerje ter prodajam fine smofr- p ke. Postrežba solidna p Prodajem tudi in preskrbujem paro- p brodne listke za vse prekomorske črte p po izvirnih cenah Pošiljam denarje _ v staro domovino zanesljivim potoo? po dnevnem knrzo. V zvezf sem s banko Frank Sakser ▼ New Torka. F Svoji k svojimi ® Z relespoštovanjem E JOSIP KOKPABft B 8908 Greeobaj Ave., 80. Okicsco, HL B Cenik: k.njig, KATERE SE DOBE V ZALOGI FRANE SAKSER-JA, 109 GREENWICH STREET. NEW YORK. MOLTVENXKL Dušna paša (spisal škof Fr. Baraga), platno, rmdeea obreza, 7oc., fina vezava, zlata obreza, $1.00. Mali duhovni zaklad, v pol usnje vez., zlata obreza SOc. Nebeške iskrice, platno 40cv, zlata obreza 60c. Otroška pobožnost, platno, rudeča obreza 25e. Premišljevanje o Presv. Rešnjem Telesu, šagrin, zlata obreza, $1.00. Presveto Srce Jeznsovo, platno, rud. obreza, $1.00. Rajski glasovi, platno, zlata obreza, (ličen molitvenik), 40c. Rožni venec, platno, zlata obreza, $1.00. ' Skrbi za dnšo, polusnje, zlata obreza SOc., usnje, fino vezana $1.50. i Vrtec nebeški, platno 70c. Zlata šola| zlata obreza, $1.00. - - - t. r-vti-ii 1 'n r - ><.1 ■ r PESML A. Aškerc: Mučeniki. Elegantno ve- , zano, $1.25. F. Prešeren: Poezije. Broširano, 50c. , Vojanov-R. Majster: Poezije. 60e. 1 POVESTI IN ZGODOVINA. ■ 1 Aladin s čarobno cvetlico, 10c. ' Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90c. ' Baron Trenit, 20c. < Belgrajski biser, 15c. j Beneška vedeževalka, 20c. Berač, 15c. Bojtek, v drevo vpreženi vitez, lOe. Božični darovi 10c. Burska vojska, 30c. Cerkvica na skali, 10c. j Cesar Fran Josip, 20c. Cesarica Elizabeta, 10c. ] Ciganova osveta, 20c. Cvetina Borograjska, 20c. 2 Cvetke, 20c. čas je zlato, 20c. Črni bratje, 20c. Darinka, mala Črnogorka, 20c. c Deteljica, žj,vljenje treh kranjskih bratov, franeosikih vojakov, 20c. ^ Doma in na tujem, 20c. ^ Draga, umorjena srbska kraljica, 15c. Dve čndopolni pravljici, 20e. I Eno leto med Indijanci, 20c. g Erazem Predjamski, 15c. Eri. 20c. Evstahija, loe. General Landon, 25c. George Stephenson, oče železnic. 40c. ^ C Golo bo ek in kanarček, 15c. ^ Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70e. j Grof Radecki, 20c. B Hedvika, banditova nevesta, 15c. ® Hildegarda, 20c. F Hirlanda, 20c. S Ivan Resnicoljub, 20e. Izanami, mala Japonka, 20c. 2 Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča^20c. Izidor, pobožni kmet, 20e. Jaromil, 20c. Kako je izginil gozd, 20c. D Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20c. D Krvna osveta, 15e. Lažnjivi kljukec, 20c. ® Maksimilijan I., cesar mehikanaki, B 20c. K Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.25. B Marija, hei polikova, 20c. 1¥ Marjetica, 50c. Materina žrtev, 50c. Mati Božja z Bleda, 10c. Miklova Zala, 30c. K Mirko Poštenjakovič, 20c. Mladi samotar, 15c. P Mlinarjev Janez, 40c. Mrtvi gostač, 20c. P Na indijskih otocih, 25c. p Na preriji, 20c. g Narodne pripovedke, 3 zvezki po 20e. Naseljenci, 20c. g Naselnikova hči, 20c. g Naš dom. Zbirka povesti. Po 20c. Nedolžnost pregajana in poveličana. g 20c. g Nesrečnica. 20c. š Nezgoda na Palavanu, 20c. V Nikolaj Zrinjski, 20c. V Ob tihih večerih, 70c. Z Ob zori, 50c. Oče naš. 50c. Z Odkritje Amerike, 40c. Pavliha, 20c. Pod turškim jarmom, 20c. Poslednji Mehikanec, 20c. p Potovanje v Liliput, 20c. jj Povesti (Kalan), 20c. b Pravljice (Majar), 20e. g, Pred nevihto, 20c. z Princ Evgen, 20c. z Pripovedke, 3 zvezki po 20e. Pri Vrbovčevem Grofi, 20«. Prst božji, 15c. Repoštev, 20c. L Robinson Crusoe, 40e. Rodbinska sreča, 40e. R Rodbina PolaaeBdh, 3 sredU |&S0. A Roparsko življenje, 20c. Senilia, 15c. Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljjvec, 2 zvezika po 20c. Spis je, 15c. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25e. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20c. Sto majhnih pripovedk, 25c. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40e. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. Sv. Notburga, 20c. 60 malih povestij, 20c. Šaljivi Jaka, 20c. Štiri povesti, 20c. Tegethof, slavni admiral, 20c. Timotej in Filomena, 20c. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tiun Ling, morski razbojnik, 20c. V delu je rešitev, 20c. Venček pripovesti, 20c. V gorskem zakotju, 20c. Vojska na Turškem, 30c. Vrtomirov prstan, 20c. V zarji mladosti, 20c. Zlata vas, 25c. Zgodovinske povesti, 3 zvezki, vsak 40e. Znamenje štirih, . zanimiva povest, 12 centov. Žalost in veselje, 40c. Ženinova skrivnost, 20c. UČNE KNJIGE. Za angleški jezik: Ahnov nemško-angleški tolmač, 50c. Angleščina brez učitelja, 40c. Ročni angleško-slovenski in slovensko- angleški slovar, 30e. Hrvatsko-angleški razgovori, vezan 50c. Žepni hrvatsko-angleški razgovori, 40c. Za nemški jezik: Grundriss der slovenischen Sprache, vezan $1.25. Dimnik: Besednjak slovenskega in ' nemškega jezika, vezan 90c. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane-žič-Bartel, nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, 40c. Slovarček priučiti se nemščine brez učitelja, 40c. ] Druge: Abecednik, vezan 20c. = Četrto berilo, 40c. Druga nemška slovnica, 40c. Evangelij, vezan 50c. Katekizem, mali, loc. Katekizem, veliki, 30c. Prva nemška vadnica, 35c. Spis je, 15c. Sgodbe sv. pisma stare in nove zaveze, vezano 50c. Sgodbe sv. pisma za nižje razrede ljudskih šol, 30c. I BAZNE DRUGE KNJIGE. Domači zdravnik po Kneippu, vezan 75c. Domači zdravnik po Kneippu, nevezan 50c. Jodčevski katekizem, 15c. Hitri računar, vezan 40c. | Kako postanemo stari, 25c. Sdala pesmarica, 30c. < Mali vseznalec, 20c. Narodne pesmi. Žirovnik, 3 zvezki po 60c. « Navodilo za spisovanje raznih pisen 75c. Poduk Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c. Pravila dostojnosti, 20c. < Pregovori, prilike, reki, 30c. Slovenska kuharica, Bleiweis, elegantno vezana $1.80. * 31ovenski šaljivec, 20e. * Spretna kuharica, broširovano 80c., j vezano $1.00. < 3to'etna pratika, 60c. * Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20c. { Šaljivi Slovenec, 75c. Velike egiptske sanjske bnkve, 30c. /"oščilni listi, 20c. | Ibirka ljubavnih in snubilnih pisem. 30c. Sbirka domačih zdravil, 50c. ZEMLJEVIDI: Ivropa, 25c. kranjska dežela, 20c. lusko-japonske vojske, 25c. temlja, 25c. Jemlje vid avstro-ogrske države 50c. Sjedinjene države, 25c. AZTtT.EDNICE: ljubljanske, newyorfike, s cvetlicami in rame druge po 3c., ducat 30c. lasne svete podobe, homad Se. d k ve Marija, lOe. 1 Compaple Generale Transaflanllque. |Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE, POSTNI PARMK1 SO s "La Provence" na dva vijaka.................14,2.K) ton, 30,000 konjskih moCL LaSavoie" „ „ „ .................12,imm» 25,<">0 „ "La Lorraine" „ „ „ .................12 ,HH| 2- ...... '-LaTouraine" ,, „ ...................1<.ih,o ]■> i m "L'Apuitaine" „ „ \\ ...............................{Z. o " "La Bretan^e" ...............................8,000 ' t/c o "La Chamqajine" ............................ s^ioo " n'oir. " " 4arniki na dva vi-jata. U panuki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrez na. Vožnje listke prodajajo i>ooblaščeni a^entje in * Be Ciari Steaisiip Co., Ltd, BOSTON: MINNEAPOLIS: CHICAGO:' 126 Stat© St. ..Guaranty Building. 67 Dearborn St 21 -24 STATE ST., NEW YORK. Zdravju najprimernejša pijača je LE1SY PIVO ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev ?n drugih. Lelsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N. E. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY. BREWING COMPANY CLEVELAND, O. TRojakom * r.aznaniam, daj. za tamošnjl okraj moj T ledini pooblaščeni zastopnik za vse posle I 1 JAKOB ZABUKOVEG? j J 4824 Blackberry Alleys Pittsburg, Pa. ^ f LTradne ure: vs:ik dan od J7. d-> iS. ur«*, tt-r ob sobotah do L ^ 8. ure zvečer. ^ i Frank Sakser. ^ ? MARKO KOFALT, | J 249 So. Front St., Steelton, Pa. i * ^ Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za F I izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (\'ollmacht) in K 1 drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni ^ Dalje prodajem parobrodne listke za v stari kraj za 1 vse boljše parnike in p«robrodne proge ter pošiljam denarje v < j staro domovino po najnižji ceni. I Mr. NI ar k; o Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga ^ ' | rojakom toplo priporočamo. Z FRANK SAKSER CO. I