—*¦< 162 >¦¦—                          Matija Černi.
y^§ pomladi 1848. leta začel se je na Italijanskem upor zoper Avstrijo. Vže prej ^%-   ni bil  varen vojak;  zdaj tu zdaj tam so uašli katerega zabodencga,  ki se
je bil upal sam v odljudne kraje. Ko se pa začne upor, bilo je še huje. Tojakov je bilo premalo, da bi brauili vsa važna mesta. V trdnjavici Roeco d'Aufo n. pr. štela je vsa posadka samo sedemnajst mož kranjskega polka pešcev Stev. 17. Poveljnik jim je bil korporal Matija černi. Da-si je vrelo po okolici od samih rogo-viležev, pokazali so ti slovenski sinovi, da ostanejo vedno zvesti domovini in cesarju.
Komaj se jc začelo daniti v 23. dan marca meseca 1848. 1., kar prihmje velika tolpa upornikov, da bi se polastila trdnjavice. Čcrni zapre vrata in se pripravi s tovariši na boj. Ko pridejo uporniki pred trdnjavico in vidijo, da jim štrle nabite puske nasproti, ustavijo se in poSljejo jeduega izmed sebe naprej. Ta pride z belim robcem v znamenje, da neče ničcsar hudoga, prod vrata, in začno praviti jnnaškemu korporalu, koliko jih je, da so vže vso druge trdnjave v rokah Italijanov i t. d. ter ga pozove, naj jim odda trdnjavico, kcr bi jo sicer osvojili z mskokom. Ju-naški Matija ga posluša do konca. potcm imi pa pokaže moleo s prstom, naj se le vrne k svojim.
Poslanec uboga iu odaese pete. Dolgo so se posvetovali uporniki, kaj bi. čez nekaj časa se razkrope na obe strani, da bi poskusili napad od vseh straiii. Ker jih je bilo več sto, izprevidi hrabri korporal kmalu, da se ne bode raogel braniti dolgo, ker ima premalo mož pri sebi, ali udati so pa vender neče. Umakne se toraj v gorenji del trdnjavice, od koder je raogel pregledati vso okolico. Tam je bilo lože braniti se. Uporniki pritisnejo hitro za njim in zasedejo spodnji del.
V  tern je bilo polndne. Ysi so bili vže lačni. A živeža ni bilo v trdnjavi nič, le vsak svoj delež kruha je imel v torbi. Dolgo časa ni bilo obstanka. Oe ne pride skoraj pomoč, misli junaški korporal, prisilila nas bode lakota, da se udamo.
Ali tudi ustaSi so vedeli to. Zato pošljejo proti večeru zopet poslanca. ki jih vabi, naj jim prepuste trdnjavico. Obeta celo obilo denarja. če se udajo. Ali černi ga zopet nazaj zapodi.
V  tem se zmrači.  Izmed posadke si ni upal nikdo zatisniti očesa,  da-si je bil odločil korporal, naj straži sarao polovica, a dmgi naj pospe nekaj časa.  Vže je bilo po polunoči,  kar zaslišijo šura od zunaj.    Uporniki so skušali  splezati na trdnjavico. Vsi obleženci so bili po konci. Vže hočejo streljati. Cerni jim pa zapove s tihim glasom, naj mirujejo.   Cez nekaj časa se prikaže upornikova glava preko ozidja,  ali v istem času udari černi sam s kopitom svoje puške po ujera,  da se zvali nazaj. Ali spodaj jili je bilo še več. Ti zaeao streljati. Ali v temi niso zadeli ničesar. Cerni zažge pest slame, ki jo je bil našel, ter jo vrže gorečo mej upornike. Za nekaj časa je bilo videti hrabre ponočnjake. Zdajci začne streljati Cerni s svojirai tovariši.   Kmalu jih je ležalo kakib. pet mrtvih in ranjenih okolo goreče slame. a drugi so zbežali.
Zdaj se ni upal nikdo več napasti korporala in njegovih. Kmalu se zdani in hrabri branitelji so vsaj videli, kaj počenja sovražnik. Ali pokazal se ni nobeden, le iz kake line spodnje vojašnice se je pokazala sem ter tja kaka kuštrava glava, ki je pa izginila takoj, 5e je le kak vojak vzdignil pusko proti njej.
—•¦< 103 >¦»—
Teh sovražnikov se toraj ni bilo bati posebno. Vender je pa bila stvar za korporala in njegove vže zelo nerodna. Kar so imeli kruha pri sebi, bili so vže pojedli, pa še vode ni bilo veliko v trdnjavici. Majhuje pa jim je bilo, da niso vedeli, kaj je z njihovim polkom. Če bi ga napadli upoiniki z veliko silo, če bi ga premagali ali pa samo oblegali, ne smcl bi upati Černi pomoči od nobeno strani.
Vender nobeden teh osemnajst junakov ni mislil na to, da bi se udal upornikom. Pridno so gledali vsi na ono stran od katere bi imeli priti tovariši njihovega polka. Zelodci so oznanjevali vže vsem, da je poludne, kar se za-svetita iz gozda, skozi katerega je peljal pot v trdnjavico, dva bajoaeta. ,,Našiso!" zavpijejo vojaki iz vsega grla. Kmalu primarširajo tri kompanije domačega polka s stotnikom princem Hobonlohe. Uporniki so pa bili kar zginili, le nekoliko so jih ujele straže, ki so prihajale od druge strani.                                  Fr. Hubad