UZ Z J."I' I RAVi.A'TZ L J T * I J ti. 274 * (c. a m 1*. «997. - Lato VI. umik lii deljka. N*rotoi»»: u 1 bum L tu-, o kto L 71—, v inoii it. — Oglasnina s« 1 iIm h obrtne o|kM L 1. 1.50, oglas« denarnih zavodov L 1—» strani L 2.— b apMvntltvot Trst (3), ulica & Frncuco đ'AnM 30, Ta« 11JT. Dopisi maj m poliljajo iskl)nAno uredništva, oglasi, rakla* iS daoar pa upravni!tvu. Rokopisi sa no vrala|o. Nolrankfrana M mm iprifcnsio. — Last, zalofba in tisk Tiskarne .Edinost*, PeduredniitTO t G o r i o i: ulica Gioou* Carducd St. 7, L n. — Tslef. It. 327. Glavm in odgovorni urednik: prof. F9lp Pori«. ItaHlanska MmMM Premog imenujejo narodni gospodarji Črni diamant. S tem hočejo poudarjati njegov pomen 'za narodno gospodarstvo in posebno za razvoj industrializacije, ki je predpogoj za ustvarjanje narodnega bogastva, blagostanja in večje obljudeno-sti. Vodilni industrijski narodi, Anglija, Nemčija, Združene države tn Francija, vsi se imajo zahvaliti za postanek svoje mogočne industrije edinole okolnosti, tla se nahajajo v posesti velikih podzemskih zakladov, črnega premoga. Brez njega bi gotovo ne bili to, kar so. Premog daje moč in življenje tovarniškim strojem, železniškim lokomotivam, pomorskim parnikom, on igra vsepovsod v gospodarskem življenju važno vlogo in v vsakem i zgotovi j enem predmetu figurira na katerisibodi način kot del proizvajalnih stroškov. Njegova cena je v industrijskih državah ravno tako kot cena kruha odločilna za stanje draginje. Iz posesti črnega premoga pa črpajo države tudi v političnem oziru svojo moč, s tem da omogoči ustvarjanje industrije, velikih bogastev, večje obljudenosti, da podlago za ekspanzijo go-tflK>darske in politične moči preko državnih mej in postavi državo v prevladujoč položaj v zboru narodov. L>a poseduje Italija le prav ne-i v Ameriki 145.7, v Nemčiji liO, V Angliji pa 135.9 točk. Imenovanje pmlpredsetfnlkov pokrajinskih gospodarskih svetov RIM, 16. Minister za gospodarstvo pripravlja v sporazumu z ministrom za notranje zadeve imenovanja podpredsednikov pokrajinskih gospodarskih svetov, ki bodo pričeli delovali dne 1. januarja prihodnjega leta. Tem imenovanjem bodo v kratkem sledila imenovanja načelnikov posameznih sekcij: poljedelske, industrijske in trgovinske. Do sedaj so bili imenovani podpredsedniki pokrajinskih svetov za 11 pokrajin Za istrsko pokrajino je bil imenovan Dominik Secondo Benussi, za zadrško pokrajino cav. Marco Per-iini, za reško pokrajino pa odv. Iti Bacich. ZovarcMBlt proti iettt! Kr. ukaz objavljen RIM, 16. Današnja «Gazzetta Ufficiale» prinaša kr. ukaz z dne 27. oktobra 1927. o obveznem zavarovanju proti jetikl. Za uvedbo novega plačiliif sredstva RIM, 16. Agencija «Informa-tore della Stampa» doznava, da se proučujejo v merodajnih u-radih finančnega ministrstva predpisi in sistemi za uvedbo novega plačilnega sredstva v obliki vidiranih nakazil, kakor-šnih se poslužujejo večji denarni zavodi. MMtf paptffl se ne bo niti v decembra RIM, 16. Kakor ao'sVoječasno napovedali nekateri listi, bi se moral vršiti prihodnji pajpeški konsistorij meseca decembra t. 1., sedaj pa pravijo, da Še ni določen Čas tega konsistorija. Će bi se imel konsistorij zares vršiti meseca decembra, tedaj bi moral biti v bližnjih dneh u-radno napovedan. Tako se je vsaj dogajalo doslej. Konsisto-riji so bili do sedaj napovedani vsaj 30 dni prej, nego so se pričeli. Po vsej verjetnosti pa se napovedani konsistorij ne bo * vrftil v mesecu decembru, brž-! kone tudi redi tega ne, ker namerava sveta stolica prej rešiti vprašanje naslednika pned kratkim umrlega palermskega nadškofa kardinala Lualdija. O kandidatih za kardinale, ki bodo imenovani na prihodnjem konsistoriju, ni še ničesar- znano. V tem pogledu čuva papež najstrožjo tajnost. Znano je, da so bila o priliki poslednjega konsistorija imena novih kardinalov objavljena Sele na predvečer njihovega imenovanja. Dva proma pili posebnim tribonalom< RIM, 16. Danes zjutraj se je vrflila pred posebnim tribun a-lom kazenska obravnava proti 284etnemu Angelu Cipriani iz Lfcenze, ki je M! obtožen, da je v mesecu juliju razdeljeval med ljudi komunistične letake in brošure. Obtoženec se je branil, češ da je našel letake in brošure na cesti in jih izročil poveljniku milicije, ker jih je smatral kot protizakonite. Povejnik milice, ki je bil zaslišan kot priča je potrdil izjavo obtoženca, državni pravdnik pa je kljub temu predlagal, naj se obtoženec obsodi ne samo radi prestopka, ki ga je izvršil s tem, da je razširjal nezakonite letake in brošure, marveč tudi radi tega, ker bi naj bil snoval zaroto proti državi. Sodni dvor je Ciprianija oprostil, ker se mu njegova krivda ni zdela zadostno dokazana. Za tem je posebni tribuna! obravnaval slučaj 31'-letnega Hektorja Suatonija in 32-letne-ga Cezarja Angelettija iz Terni- ] ja, ki sta bila obdolžena, da sta skupno z drugimi nepoznanimi osebami zasnovala zaroto proti državnim oblastem. V to svrho sta ustanovila tajno in nezakonito organizacijo ter organizirala propagando proti državnim uredbam ptotom razširjanja pro-tidržavnih letakov. Po zaslišanju štirih prič, po govoru državnega pravdriika in zagovorih Obeh braniteljev sta bila obsojena Hektor Suatoni na 9 let ječe in trajno izključitev od javnih služb, Cezar Angeletti pa na 2 leti in 2 meseca ječe. ZAVOD Dt-KMCVIA-rMtni TOSTU* KFILU2& flUNMO-Oa Izjave ministra dr. Marinkovića ob povratku v Beograd ZiMaajt italMa jama Ugotovitve rimske ageneije RIM, 16. Agencija «Roma» pravi v enem izmed svojih današnjih poročil, da je napravilo mirno zadržanje italijanskega javnega mnenja vpričo sovražnih manifestacij, katere je izzvala in še vedno izziva v jugo-slovenekih mestih sklenitev francosko-jugoslovanske pogodbe, v inozemskih političnih krogih zelo ugoden vtis. S svojo pogojnostjo, ugotavljajo dotični krogi, dokazuje Italija, da nikakor ne namerava povzročati kakih zapietljajev v že predvi-devanih posledicah sklenitve o-menjene pogodbe, katere namen bi naj bil po jugoslovenskem tolmačenju, podpirati neprestano sovražnost in deloma tudi umetno ustvarjeno gibanje proti Italiji. Inozemski diplomatični krogi, pravi poročilo agencije «Roma», ki uvažujejo hladnokrvne pripombe italijanskega tiska glede francosko-jugoslovenske pogodbe, o njenem značaju in o času, ko je bila ta pogodba podpisana, sledijo z živim zanimanjem razvoju dogodkov ter obžalujejo, da se dogodek sam na sebi, ki je že itak dellkaten, še bolj zaostruje in potvarja z novim protiitalijanskim gibanjem v Jugoslaviji. Samo tej hladnokrvnosti je treba pripisati, da to gibanje ni zadobilo onega nevarnega pomena, ki bi ga lahko zavzelo v sedanjem trenutku. Preprečena demonstracija i rimskega dijaštva .Današnji večerni rimski listi prinašajo kratke vesti o demonstracijah, katere so hoteli vpri-zoriti rimski visokošolci proti Franciji iri Jugoslaviji. Ker so vsa poročila več ali manj enaka, podajamo v naslednjem vest, kakor jo prinaša rimska «Tribuna»: «Okrog poldneva se je nenadoma zbrala pred vseučiliščem večja gruča dijakov z vseh fakultet, ki je hotela prirediti demonstracije proti Franciji in Jugoslaviji v odgovor na proti-italijanske demonstracije, ki se tako pogosto in tako okrutno ponavljajo v Jugoslaviji. Na poziv orožnikov so se dijaki razšli in so opustili sleherno protestno akcijo ter s tem dokazali svoje zrelo politično prepričanje in svojo zaupljivo pokorščino napram načelniku vlade in re€i-mu.» «Gioraaie d'Italia» poroča v svoji tozadevni informaciji; da so se dijaki usmerili proti jugo-slovenskemu poslaništvu. Med svoiim pohodom so vzklikali Italiji in prepevali nacionalne himne. Pa so jih orožniki še pravočasno ustavili. * Jusoslooenski zun. minister o pogodbi, o balkanskem Lo-carou In o jugoslovensko-bol-gorskih, odnošajih — Razgovor s poslanikom Bodrerom BEOGRAD, 16. Danes ob 12.45 se je povrnil v prestolnico jugo-9lovenski zunanji minister dr. Marinković s svojim spremstvom. Z istim vlakom je prispel tudi italijanski poslanik general Bodrero, ki je v Vinko v-cih posetil zunanjega ministra v salonskem vozu in ostal pri njem v daljšem razgovoru. Zunanjemu ministru so se odpeljali nasproti nekateri novinarji, ki so se pridružili ministru in ki jih je ta še v vlaku sprejel. Podal jim je naslednje izjave: «Mislim, da smo izvršili veliko delo, ne le za obe državi, marveč za evropsko celokup-nost. To, kar smo izvršili v Parizu, je splošne koristi in u-stvarja čvrsto situacijo, tako da vsakdo ve, pri čem da je. Vse to je v interesu konsolidacije miru. Obširno pa bom o tem poročal v narodni skupščini o priliki odgovora na interpelacijo opozicije, ki je bila odgođena radi mojega potovanja Pa«riz. Sedaj ni nobenega razloga, da bi se ta interpelacija še nadalje odlagala. Dajal bom odgovor, čim se sestane narodna skupščina in bo stavljena ena interpelacija na dnevni red. Ob tej priliki bom pojasnil tudi vse razloge, ki so nas dovedli do tega, da smo sklenili to pogodbo.» Novinarji so se posebno zanimali za vprašanje Locarna na Balkanu. Marinković je v svojem odgovoru naglasil, da o tem v Parizu niso govorili in da je to vprašanje, o katerem se bo šele razpravljalo. Balkanski Locarno ni tako nujna stvar kakor tudi na Balkanu niso razmere take, da bi se morala že sedaj uresničiti misel o Locarnu. Na vprašanje, ali 'je balk. Locarno v zvezi s pogajanji z Grčijo, je odgovoril, da so pogajanja z Grčijo povsem drugega značaja ter da se nanašajo na ureditev solunskega vprašanja in končno da so na vrsti še mnoge druge zadeve, ki jih bo treba pred vsem drugim rešiti. Na vprašanje novinarjev glede odnošajev z Bolgarijo, (je dr. Mai-rinković naglasil, da v tem pogledu ni beležiti nikakih novih dogodkov. Položaj je ostal Od njegovega odhoda v Pariz dalje popolnoma neizzpremenjen Na beograjski postaji so Ma-rinkoviću častitali poljski poslanik Okenski, čehoslovaškl tRfcdum v ocemiu; 01 DR AVL JEUJS Z4JAMCENO V TBCrt DnCH TlMniA*LjHJUUM)Jlft<*BKffl-Mft3tlUflJ[ HH2 H !7. P*WU»WWW»fe'IIMmMHMf»U»«HlllIKHItlH«!IIIU«U» poslanik Šeba in francoski poslanik Dard, ki je imel tudi kratek nagovor. Zunanji minister je takoj po svojem prihodu imel konferenco z demokratskimi ministri, nato pa je odšel k Davidoviću, na dvor v avdi-jenco h kralju in k ministrskemu predsedniku, ki jim je poročal o sklenitvi pogodbe. Novi občinski zakon v Jugoslaviji BEOGRAD, 16. Zvečer se je vršil 4 v kabinetu notranjega ministrstva konferenca ministr-sKega odbora, ki se bavi z občinskim zakonom. Razprava bo zaključena bržkone šele v petek, nakar bo predložen zakonski osnutek ministrskemu svetu. Duiraiski sestanek med nemškimi in avstrijskimi državniki in pariški «Temps» PARIZ, 16. Povodom poseta nemških min. Marxa in Strese-manna na Dunaju, pravi par «Temps» med drugim, da pomeni ta poset glede priključitve Avstrije k Nemčiji mnogo, dasi skušajo avstrijski listi ves politični značaj tega poseta prikriti. Pač pa, pravi francoski list, si domišlja neki nemftki list, da daje sila zanimivo informacijo, ko pravi, da se na Dunaju pač ne menijo o kaki priključitvi, ker bi to ne imelo ravno dobrih posledic za zunanjepolitični položaj obeh držav„ gotovo pa pripravljajo popoln sporazum o skupni zunanji gospodarski in trgovinski politiki obeh držav. Izgleda, pravi pariški list v nadaljnjem, da so vse take informacije le želje nemških listov in vsa ta zadeva še ni tako dozorela, da bi se dala že sedaj zaključiti s kakim sporazumom. Treba se je ozirati izključno le na oficielne govore in izjave državnikov obeh držav, ki so pri vsem tem najbolj prizadeti, torej Marxa, Seipla, Stresemanna in drugih. Pariški list docela zaupa dr. Seiplu, da se ne bo spušča! v kake dogodivščine s tem, da bi načel kaka pogajanja o vprašanju priključitve Avstrije k Nemčiji. DUNAJ, 16. Državni kancelar dr. Marx je danes dopoldne ob 9.30 zapusti! avstrijsko prestolnico. K slovesu so tee zbrali na kolodvoru zvezni predsednik dr. Hainisch, zvezni kancelar dr. Seipel in zastopniki vojaških in civilnih oblasli. Popoldne je zapustil Dunaj tudi nemški zunanji minister dr. (Stresemann. Aretaoljo v Letonski LONDON, 16. «Times» prinaša naslednjo vest iz Rige: Policija je izsledila in ujela člane odbora letonske komunistično revolucionarne organizacije. A-retiran je bil Pehrzin, eden izmed prvih sovjetskih komisarjev v Moskvi izza čaisov boljše-viškega terorja v prvi polovici 1. 1919. Pri njem so našli več ponarejenih potnih listov. V celoti je bilo aretiranih sedem ljudi. Politične beležke Pred novim ljudskim štetjem na Romunskem Romunija je država, katerai še ne ve, koliko prebivalcev ima. Po cenitvi upravnih obla-stev živi danes na romunskem ozemlju 18 milijonov ljudi, kar naj bi dokazovalo tudi ljudsko štetje, ki se je vršilo lani o Božiču. Toda že v mesecu juliju so se začele pojavljati vesti, da je to ljudsko štetje ustrelilo predaleč. Bukareški Ust «Univei% sul» pa je objavil te dni članek, v katerem opisuje neuspehe zadnjega ljudskega štetja. V] mestu, ki ima po uradni stati* stiki 160.000 prebivalcev, se jlbj je naštelo samo 90.000, a v me«* stih, kjer se je cenilo prebivalstvo na 40.000 duš, se je naštelo večkrat le po 10.000 ali najved 15.000 oseb. Romunska javnosti ni zadovoljna s takim štetjem: Težko ji je, ko vidi, da se je iz* * II. V Trstu, dne 17. novembra 198 V. jvrSilo na Bolgarskem in tudi na fTurškem ljudsko štetje po znanstvenih načelifi, a v Romunski toe ni posrečilo niti najenostavnejše štetje. Kriza v Rusiji Trocki j ev govor pred osrednjim odborom boljSevttke stranke Moskovska «Pravda» je obja-{Vila dobesedni govor, ki ga je imel voditelj ruskih opozicio-nalcev na seji osrednjega odbora komunistične stranke. Iz go-,vora je ra&vidno, da so bile razprave vse več kot živahne in da je bil Trocki jev poslovilni govor zelo hud. Podajamo v. naslednjem nekatere odstavke: Trocki: Čim več «zinag» dosega vodilna skupina (stalinov-ci), tem slabotnejša postaja. Svoja predvidevanja iz julija prejšnjega leta lahko mi izpopolnimo sedaj z naslednjim zaključkom: sedanja Stalinova zmaga v strankinem kadru napoveduje njegov politični zaton. Ta je neizbežen. In ko bo stali-novski režim postavljen na noge, se bo že v istem hipu tudi sam od sebe zrušil. Glavna naloga opozicije obstoja v tem-le: storiti vse, kar je mogoče, da bodo posledice pogubne politike sedanjih voditeljev čim manj Škodovale stranki in njenim vezem z množicami... Frakcija Stalin-Bukharin, ki meče v temne gepovske ječe perfektne pristaše, kakršni so Nečajev, Štikgold, Vasiljev, Schmidt, Fišelev in mnogi drugi; frakcija komedijantov, ki se je vsilila stranki z nasilnimi metodami, z dezorganizacijo prednjih proletarskih. straž, ne j*amo v sovjetski uniji, marveč tudi po vsem svetu... Petrovski: To je prevratni govor, menševiški govor! To je nekaj nečuvenega! &kripnik: Kakšne nesramnosti govorite, Trocki! Trocki (nadaljuje): ....ta frakcija nas ne more trpeti v osrednjem odboru sedaj, ko nas loči komaj en mesec od kongresa. Mi to razumemo... Pod Leninovim vodstvom, za Časa ustanovitve leninovskega političnega urada, je glavno tajništvo igralo samo postransko vlogo! (Hrup.) Položaj se je začel spreminjati, ko je Lenin zbolel. Zato je Lenin, ko je videl, da so njegove ure štete, dal stranki svoje glavno priporočilo: «lzločite Stalina, ki lahko dovede stranko do razdora in v pogubo! (Hrup in medklici). Štepancv-Skvorcov: To je nesramno obrekovanje! Talbeig: Ah, kakšna klepetulja, kako pretirava! Vzkliki: To je sramota! To je laž! Skripnik: Kako glol>oko je padel! Takšna kanalja! Petrcvski: Vi ste ogaben men-&'vik! Kalinin, predsednik sovjetske zveze: Buržuj! Radikalee! Trocki (katerega besede se komaj slišijo radi oglušnega hrupa in ostrih protestnih medklice v): Stranka ni o tem odboru nič vedela ob pravem času. Posledice so sedaj za vsakega izmed nas otipljive. (Hrup). Vodilna frakcija misli, da se potom nasilja lahko vse doseže. Vzkliki: Dol s Trockijem! Mi takšnih stvari ne moremo trpeti! Trocki: To prepričanje vodilne stranke je fundamentalna zmota. Nasilje lahko igra o-gromno revolucionarno vlogo; vendar pa samo pod pogojem, da je Človek podrejen politiki pravičnega razreda. (Hrup). Nasilje. ki so ga izvrševali boljševik i proti buržoaziji, proti men-ševi kom, proti revolucionarnim socialistom, je obrodilo ogromne sadove. Nasilje Kerenskega proti boljševikom ni doseglo drugega, nego da je pospešilo polom režima sodelovanja z buržoazijo. Z izključitvami in s spravljanjem komunistov v ječo dela vodilna frakcija za denar proti lastni stranki. (Hrup in protesti). Klici: Dol z njim! Kakšna nesramnost! MenŠevik! Izdajalec! Ne smemo ga poslušati! Kakšna obrekovanja proti osrednjemu odboru! Trocki: Pristaš-delavec se boji povedati v lastni celici to, kar misli, boji se voliti, kakor mu veleva vest. Diktatura upravnega organizma (hrup) terorizira stranko, ki bi morala biti najvišji izraz diktature proletaria-ta. Ker terorizira stranko... Klici: Dol z njim! Dol z njim! Procki: ...slabi vodilna frakcija možnost nastopanja proti sovražnikom proletarskega razjeda. Politika stranke je krenila v zadnjih letih z leve proti desni, od proletarijata proti mali buržoaziji, od delavca proti «specialistu», od poljedelca in revnega kmetiCa proti kula&u (premožnejšemu kmetu), od šanghajakega delavca proti Čang-Kaj-Šeku, od kitajskega kmeta pax>ti buržujskim oficirjem, od angleškega proletaristta proti glavnemu odboru Trade -Unions. To, je bistvo in esenca staJinizmff!7. Osrednja frakcija koleba od desne na levo in o-bratno, po udarcih, ki jih dobiva z leve in z desne. (Hrup). Njena glavna smer pa vodi od proletariata k mali buržoaziji. Zadnji manifest o 7-urnem delavniku je brez dvoma takšno zakolebanje proti levi. Vendar pa se mi od tega ne pustimo zavajati v zmoto niti za trenutek: zakaj tudi 7-urni delavnik ni nič drugega nego nihaj pri kolebanju... Jaroslavski: Naročimo mašo za pokoj Trocki j eve duše! . Glas: Mrtvaško koračnico! Trocki: ...kolebanju, ki ne bo prav nič spremenilo glavne politične smernice in ki bo moralo že v najbližji bodočnosti pospešiti nagibanje vodilnega centra proti desnici. Potom sedanjega aparata, potom sedanjega režima živi avantgarda proletarijata pod pritiskom... (Trocki govori med takšnim hrupom in huronskim vpitjem, da njego- ; vih besed skoro ni Teč mogoče slišati) ...birokratov, ki ao se po-vsapeli navzgor, delavskih birokratov, upraviteljev, malih, industrijalcev, novih kapitalistov, privilegiranih intelektualcev v mestih in na deželi... Varofiflor: Zinovjev, poslušaj, kakšne nesramne reči govori! SkripBfk: Tribuna osrednjega odbora ni bila postavljena za takšne nezaslišane nesramnosti! Trocki: ...pod pritiskom vseh onih elementov, ki so začeli stopati na prste proletarijatu, go-vore$: «Leta 1918. ni več.» Partizanstvo odloča v vsem. Za birokracijo... (Velik hrup). Medklici: Molči, ki upropaščaš revolucijo! Sramota! Dol z njim! Dol s tribune! Dol s kanal jo in renegatom! Trocki: ...za birokrati se skriva buržoazija, ki se spet poraja... (Žvižgi in hrup, da se nič ne sliši. Predsednik zvoni in prekine za nekaj časa sejo. Trocki nadaljuje potem s čitanjem svojega govora, a stenografi ne morejo razumeti niti ene besede. Tako strašno je vpitje, žvižganje in ropotanje. Člani osrednjega: odbora in kontrolne komisije vstanejo in zapustijo dvorano...). cvreia vodo, ki se je po nesreči razlila .iz viskra, katerega je hotela vzeti z ognjišča. Fantič, ki je bil pe prvi pomoči prepuščen domači negi, m bo moral zdraviti kake tri ♦edne. So nevarne pobil pil padca z voza . Ko se je 53-letni trgovec Ivan Luke&ifi, stanujoč pri Sv. Mariji h kateremu je bil vprežen mezeg, iz Rictnanj v mesto, je na tako-svanem Ključu pri Katinari radi nenadnega sunka izgubil ravnotežje in padel tako nesrečno z voza, da sr je zlomil na dveh mestih levo nogo. Nesrečni trgovec je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki je bil telefonično poklican na lice mesta, nato je Magdaleni ep. «t. 1052, včeraj po- I bil prepeljan v mestno bolnišnico, poldne vračat s svojim vozičkom, | Ozdravil bo v 8 tednih. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Nov občinski tajnik v Gorici Imenovan je za glavnega tajnika na goriškem občinskem uradu dr. Pavel Sirk, bivši poteštat v Ri-hemberku. DNEVNE VESTI Starostno ztsvarovaiie državliaaoa novih pokralia Spričo »poročila zadnjega ministrskega sveta glede ratifikacije nekaterih pogodb, ki so v zvezi z mirovnimi pogodbami in predvsean glede starostnega zavarovanja, se je pri vseh prizadetih iz novih pokrajin zopet porodilo upanje, da bodo mogli dobiti čim prej, kar jim gre. Vprašanje pa ni Še nikakor rešeno in ga tudi ni lahko rešiti. Taki privatni upokojenci naj se torej oborožijo s potrpežljivostjo. Važno je za vsakogar, da ve, kje je delal v zadnjih letih ter dobil tako pravico do pokojnine- Če ta kraj ni iste, kjer zavarovanec sedaj prebiva in po katerem je dobil državljanstvo, bo moral zavarovanec dobiti pokojnino od one države, v kateri se nahaja kraj, kjer je prej delal. Na primer: bivši avstrijski državljan, ki je sedaj italijanski in prebiva v Gorici, a je de !al je v zadnjem času v Ljubljani ter je tam dobil pravico do pokojnine, bo moral zahtevati plačilo od Jugoslavije. Za izvrševanje teh pogodb pa je potrebno, da se izmenjajo ratifikacije, kajti ni še dovolj, če jih Italija sama odobri. Drugo razdobje v razvoju tega vprašanja bo nabava potrebnih sredstev. Ta sredstva se postavijo na razpolago kakemu zavarovalnemu zavodu (v Italiji najbrže zavodu za socialno zavarovanje) in ]>otem, ko bodo v redu tudi vsi papirji, se bo moglo začeti z izplačevanjem. Dokler bo vse to doseženo, bo seveda preteklo še precej časa. In ta čas bo še daljši po krivdi onih držav (v prvi vrsti Avstrije), ki se ne morejo odloČiti, da bi rešile nekatera vprašanja, katera Italija hoče rešiti. PREMIČNINSKI DAVEK. NA DOHODKU V INOZEMSTVU Kot je znana so bili z nedavnim ukrepom oproščeni premični nskega davka dohodki kategorij B in C, ki jih imajo domače tvrdke od svojih podružnic v inozemstvu. To pod pogojem, da imajo take inozemske podružnice ločeno upravo in če lastniki predložijo davčnemu uradu račune in druge dokazilne elemente, ki so potrebni za ločitev dohodkov. V skladu « tem je poslalo finančno ministrstvo davčnim uradom navodila, naj opustijo nova ugotavljanja dohodkov italijanskih podjetij v inozemstvu in kolonijah. Kot poroča «Agencia Volta», je odredilo sedaj ministrstvo, da se opusti tudi že začeto ugotavljanje dohodkov glede podružnic v inozemstvu, toda samo glede kategorije Gs, ki jih dobivajo uradniki inozemci pri dotičnih podružnicah. Vse to pa le pod pogojem, da tozadevne ugotovitve niso še bile opredeljene ali že vpisane v se zn a m d a vk ov. REVIZIJA SEZNAMOV ODVETNIKOV Kot smo sporočili že »v torek, je objavil uradni list «Gazzetta Uf-ficiale« od 14. t. m. kr. ukaz, 6 katerim se pravosodni minister pooblašča, da lahko dovoli podaljšanje roka za revizijo seznamov odvetnikov in prokuratorjev s strani izrednih kraljevih komisij. Podaljšanje se podeli le onim komisijam, ki radi velikega Števila vpisanih niso mogle izvršiti omenjenega posla. Rok se v takih slučajih podaljša do 30. junija 1928. PROMOCIJA Na tukajšnji trgovinski univerzi je bil včeraj promoviran za doktorja gospodarskih in trgovinskih ved g-. Pero Udovič od Sv. Ivana Častitamo! NOV LIST V LJUBLJANI V Ljubljani je zaeel izhajati nov list, ki se nazivlje «Gospodar». — List bo izhajal dvakrat na mesec in se bo pečal večinoma * narodnogospodarskimi vprašanji ter z iz-sejjeništvom. Izdaja in urejuje ga dr. Ivan čeme. KRALJEVE SLIKE Prejeli smo in priobtujeuo: «Goridk& Straža» z dne 11. nov. t. 1., št. 80 je objavila članek »Kraljeve slike v Volčah in še kaj» izpod persea g. Davida DoktoriČa. Iz tega članka je razvidno, da gospod David Dokforič kritike v «Edinosti» z dne 8. nov. t. 1., St. 26i mogla korijera do Sv. Lucije. 6!a je šele popoldan kor so sneg na cesti s plugom pn-.vidali. PrlSk) )• tudi nekoliko nevihte, ki pa ni napravila Škodo. S snegom in riaat je pričelo zopet dolgočasno Življenje. Kajti tu, med temi goraun nas hude. zlrua kar odreže od vse ga sveta. Nova vojašnica Cuje se, da bodo pri nas vnovHJ začeli zidati novo vojašnico, in sicer na «Zemlji». Vojašnico so začeli že enkrat zidati, toda na dragem prostoru. Delo pa so morali, kot je znano, ustaviti, ker je bil baje prejšnji prostor preslab. Z zidanjem nove vojišnice Lodo tudi tukajšnji delavci dobili već zaslužka in pričeli bolje živeti. Ta t ori kole:: Ze zadnjič smo poročali v Kdl-nosti, da je bilo nekemu mizarskemu mojstru Lipužiču ukradeno kolo. Le nekaj dni za tem pa je neznani tat, ki ima tako veselje nad kolegi, ukradel kolo zopet drugemu mizarskemu mojstru Antona Štravsu. Ko* se vidi. tudi v Mri ji kolesa niso več varna. Po Idriji so spočetka govorili, da so tatu prijeli, toda izkazalo se je, d« ne odgovarja resnici. to Iz tržaške pokrajine SEŽANA Xa trgu v Sežani je bilo na prodaj dne 12. t. m. 1130 glav živine, in sicer 549 glav krav, volov in te*-let, 80 konj in 501 prašič. Cene goveji živini od 250—320 lir kvintal žive teže. teletom od 450—550 lir mrtve teže, konji boljše pasme do 3000 lir, prašički 5--iO-tedenski od 100—200 lir prašič. Kupčij t v obče dobra. Odrasli prašiči ml 550 do 650 lir stot. — Barak (Šotorov) za trgovce }e bilo razpostavljenih 58, kupčija z manifakturo dmhra. Prihodnji tržni dan t. ni.. Reška pokrajina TRNOVO Otrori, ki že sanjajo o dobrotniku sv. Miklavžu, znajo tudi pojav« pripisati njegovi odvisnosti. Evo: «Miklavž se že brije za pet, > tiiko glas iz bogate otroške domišljijo. In res: čas ne zataji svojega lira Po lepih dneh se je vreme skisalo na dež, ki se je v soboto mora i u-makniti Miklavževemu brivnemu milu. A glavno britje se vrši od nedeljske noči do danes predi*"I dne. Ivaže, da bo letos brez br;» U Ce bo še bril, bodo mdi niže lr»ž« H kraji, kjer so se snežnobeli metulji docela razjokali, v zimski svatovski obleki, kakor je Pivka in šiičasti kraji. Vršila se je v kinematogr; ;u Italia» v Bistrici predstava. S filma «Žit rta hitka»-so kmetje — njim je bila predstava namenjena razbrali, kako orožje rabimo \ i na bitki. S pozornostjo so sledili pravilnemu obdelovanju, setvi izbranih žitnih vrst, setvi in žetvi s strojem, presajanju žita, upor:' umetnih gnojil itd. Takih filmov želimo še, ker so brezdvomno ko ristni. Ne zadošča pa slika, tudi beseda ponazorit je. ■ - i-irr.tečaji, ki se bodo letos vršili v Trnovem, na Pre-mu, v Knežaku in Jablaniri. bodo izborno sredstvo za žitno bitko, a to le tedaj, če učitelj podajal v razumljivi, lahki besedi, s katero jih mora uvesti v to, kar jim. jo najbližje in najbolj zajemljivo. Mladina doživlja in sprejema v<> svoje, to je treba upoštevati. KNEŽAS Včeraj ob 11. uri pred poldne je bil v Knežaku 1. občni zbor «Vzajemne zavarovalnice goveje čivin«1 v Knežaku«. Po pojasnilu zadružnega tajnika, ki organizira to zavarovalnice, o pomenu zavarovanja na sploh in posebej na načelu vzajemnosti so se vršile volitve odbora, nadzorništva in ceni hov Predsednikom je bil izvoljen 1 r. Urbančič. Gospodarji se za zavarovalnico zelo zanimajo. Obsegala bo tudi občino Zagorje. Delovati bo začela z novim letom, ko prične njeno upravno leto, tlo tedaj se sprejemajo prijave, in sicer za Knežak predsednik, za šenibijt Jakob Maleckar, /.a Korit nico Fr. Knafelc, za Bač Fran Tomšič, /a Zagorje in okoliške vasi Fran ^a-bec. Drobne vesti V enem letu črez Atlantski ocean Neki ribič iz Surtaiirvillu na francoski obali Atlantskega o-ceana je do-bil pred enim mesecem steklenico, v kateri je bilo spravljeno pismo. Steklenico je bil zajel ribami v mrežo. V pismu je bil naprošen najditelj steklenice, naj aporoči gospodični Barette v New Yorku o svoji najdbi. Ribič je ustreerel tej fcelj* in dobil črez mesec dni odgovor iz New Yorka, da je bila steklenica spuščena dne 20. septembra 1926. v bližini New Ycmka9 parnilka «Homerica» v morjet Dobro leto je torej rabila steklenica, da je prišla £rez Atlan^ 8ki ocean. V Trstu, dne 17. novembra 1927. lij; Znanost [numetnost ZoščenHou cfrufii obraz Mihajl ZoSčenkov je najzabav-nejši humorist nove Rusije. Njegove kratke groteske zgodbice, v katerih opisuje mizerijo današnjega ruskega dnevnega življenja na zabaven in drastičen način, so v inozemstvu ravno tako znane in priljubljene kct v Rusiji. Cela armada p-re vaj atelje v skrbi za to, da so te /godbe še sveže prevedene in priobčene v evropskih listih. Vsak večji zapadno evropski dnevnik ima svojega »posebnega Zotščen-ka», to je osebo, ki ga stalno zalaga s prevodi tega velikega humorista. Ta človek uživa zavidanja vredno slavo za svoja mlada leta; ni namreč še trideset let star. I u vendar poznamo samo sme joči se ZoŠčenkov obraz. Njegov drugi obraz, ki joče, je inozemcem neznan. To pa iz dveh vzrokov. Prvič noče inozemski čitatelj slišati žalostnih zgodbic od ruskega humorista, in drugič so Zošcenkove žalostne zgodbe predolge, da bi jih kdo z lahkoto predstavil in dal natisniti. Zato ostanejo te povesti samo ruskim čitateljem znane. Nova ZoSčenkova knjiga, ki se imenuje: , v kateri poroča o uspehih svoje ekspedicije v puščavo Gobi. Nekega junijskega večera v letu 1925. je prišel s svojimi lljudmi v peščeno dolino ob majhni reki. Dno doline se je nagibalo na obeh straneh proti reki. Pravkar so bili izstopili s ikamionov in so začeli postavljati šotore. Tedaj, je opazil Liu, kitajski zbiralec v ekspediciji, nedaleč od taborišča v rdečem jpesku zakopano kost. Opozori! [je nanjo paleontologa, Gran-igerja, opremila sta se s potrebnim orodjem iu se spravila do tistega mesta, da jo odkopljeta. Izkazalo se je, da sta našla o-kostje zadnje desne noge balu-hiterija, največjeg-a sesalca, kar 'jih je kdaj živelo na zemlji. Takšna odkritja v tistih krajih niso redka. Nenavadno pa je bilo to, da je stala noga, pravi steber, v pokončni legi. Gran-&er je malo pomislil, nato se je spravil nekaj metrov pred tisto mesto in se lotil kopanja. In res, čez nekaj hipov je zadelo orodje ob novo kost, ostanek sprednje desne noge iste živali. Iz lege obeh je sklepal Granger rta mesti, kjer sta se morali na-Jiajati obe levi nogi. Kmalu sta i>i!i odkopani tudi ti dve. Vse Štiri pa so stale pokonci, kakor ila nosijo okostje ostalega telesa, ki ga pa ni bilo videti. Kam jje izginilo to? Tudi ia uganka je bila kmalu rešena. Iz zemeljske formacije na tistem mestu je domneval Granger, da se je dvigal tam še pred tridesetimi, &ti? klesetimi leti majhen grič, ki jo zakrival celotno baluhite-rijovo telo. Vetrovi in deževja ter drugi vremenski vplivi so ^povzročili, da je ta grič razpa-jdel, njegove zemeljske mase so ise zakotalile z gornjim okostjem vred proti reki. V njenem grušču so v resnici našli nešteto jdrobnih koščenih ostankov. Talko je mogoče, da si raziskujoči duh Še po dolgih desetletjih re-jkonstruira dogodke, ki jim ni bil nihče priča in ki jih ni nihče f«ipisal. Nekaj kamnitih ostankov, nekaj kosti, to je knjiga, ki pripoveduje znanstvenikovemu umu davne resnice. Toda to še li i vse. Andrewsova knjiga nam opisuje v lepem poglavju zgodbo. ki se je izvršila pred tremi jnilioni let v tem samotnem kraju. Bil je vroč poleten dan. Največji sesalec vseh časov se je bil nasitil z zelenim listovjem v ■bližnjem gozdu in se je valil z lenobnimi kretnjami proti napol izsušeni reki, da se napije. Zemlja je bila močvirnata, (velike mlake so se bleščale po njej med zelenjem vodnih rastlin. U-stavil se je pri prvi mlaki, stopil je s sprednjimi nogami vanjo in se nagnil do vode. Tedaj se je dno. na katerem so stale prednje noge, hipoma vdrlo. Dno mlake je tvoril tisti grozni pesek. ki se vdaja pod najmanjšo težo in požira vse, kar stopi nanj. Žival je zar jula, z divjim naporom je iztrgala sprednje količine varljivi pasti. Pri tem pa je stopila za nekaj usodnih korakov dalje, tudi zadnje noge bo zabredle na nestalna tla. in tla so se odpirala pod živaljo, čim bolj se je skušala izmotati iz pasti, tem bolj so se odpirala. Boj je bil kratek. Kmalu so bile noge nepremakljivo zarite v pesek, potem velikansko, valjasto telo, potem vrat, gobec, teme. jčez nekaj minut je čakala enakomerna, negibna gladina sredi pustinjske močvare na novo žrtev. Tri milione let pozneje je rekonstruiral človek iz nekaj borih ostankov potek te davne tragedije. Morda ji ni bilo priča nobeno živo bitje, toda kamni in kosti so ohranile nje spomin, i Ko je Andrews preiskul tisto o-zemlje, je našel še nešteto osta.il-• kov za bitji, ki so živela pred milionletji in iz marsikatere [najdbe je bilo sklepati o podobnih smrtih, kakršna je doletela ttstoga baluhiterija. Denar Na vprašanje, kaj je prav za ®rav denar, ne more vsakdo brJ! odgovoriti. Denar namreč ni samo bankovec niti ne novec iz srebra, zlata ali bakra. Ce naprimer potujemo prpti skrajnim severnim krajem. da nakupimo kož od Eskimov ne bomo opravili nič, če bomo hoteli plačevati s cekini ali dobrimi Ifrankovci. Kar tam velja, so trnki ea ribolov in take stvari, ki jih oni amjno potrebujejo, pa jih ne morejo dobiti. Take potrebščine so za Eskime denar. Neftteto je predmetov, ki eo služili pri enih ali drugih narodih kol denar, in tako najdemo danM po muzejih ali v zbirkah raznih prijateljev takih redkosti denar, ki je narejen is soli, sira, čaja* toaa, usnja, svile, žameta, tobaka itd. Celo pernate ko&ce z gtmr žoln so služile kot denar. Največji kovani denar najdemo v muzejih na Švedskem. Oblika je štirikotna z odsekanima vogali. Dolžina ali širina je znašala okoli 35 centimetrov, debelost pa nad centimeter. Taki novci so bili v veljavi v sedemnajstem in osenh najstem stoletju. Bogat Šved iz tedanjih dni je moral rabiti težek voz in močno vprego, če je hotel prepeljati kako večjo svoto iz kraja v kraj. zlasti še, če pomislimo, da so bili narejeni iz bakra in niso torej posamezni novci predstavljali bač visoke vrednosti. Zakaj je švedska vlada dala ko-„ vati tako ogromen denar? Pomagati je hotela na tak način bakie-nim rudnikom, ki so se tedaj začeli na Švedskem razvijati. Bakreni trg je bil malenkosten tedaj in vlada je sama začela kupovati baker, da je ohranila rudnike pri življenju. Kakor je videti, se ni mnogo ozirala na Udobnost petičnih državljanov. Najmanjši denar na svetu so pa kovali v južni Indiji okoli leta 1800. Bili so to drobceni zlatniki, ki bi celo danes veljali komaj sedemdeset ali osemdeset centezi-mov. Pa tudi tedaj so ti služili več za okrasek kot za men jeva I no sredstvo. Merili so v premeru komaj dva milimetra in vtisa na njih nisi mogel razločiti brez povečevalnega stekla. Kitajska kot čudna dežela v vseh stvareh je imela svoje posebne novce. V dobi okoli leta 1000 so kovali denar, ki je bil po obliki podoben stvarem, katere je mogel kupiti. Tako, na primer, novec, ki jd imel obliko človeškega telesa, je služil samo za nakup obleke. Z novcem, ki je imel obliko lopate, si kupil samo kemtijsko orodje. Britvi podoben novec je služil le za nakup rezil, bodal in podobnega. V Mongoliji je krožil denar iz čaja; veljal je tudi v Tibetu in po nekaterih krajih Sibirije. Iz Čaje-vega praha in nekaterih drugih primesi so napravili testo, kateremu so dali posebne oblike, vtisnili vanj ruske Črke ali drugačna znamenja, ga končno posušili in rabili kot denar. Ta denar je bil razdeljen v posebne dele kakor danes kosi čokolade in od celote odlom-Ijeni deli so služili kot drobiž. Dobra stran tega denarja je bila v tem, da ga je čajaželjen človek lahko skuhal v vodi in popil. Na podoben način je bil oblikovan denar iz soli. Ta je bil tudi kitajski. Služil je v prometu toliko časa, dokler ga ni kak lačen človek pojedel. Med ameriškimi Indijanci so kot denar služile pernate kožice z glav rdečeglavih žoln. Te vrste žoln ali detlov so i-mele grdo navado sedati samo na vršičke visokih dreves in radi tega jim Indijanci s svojim primitivnim orožjem niso mosdi z lahkoto tlo živega. Ko je prišel med nje belo-kožec s puško, niso bile ubite žolne več redka stvar in pernati skal-pi so bili kryialu iz prometa, kar so belokoži pustolovci, ki so trgovali z Indijanci hudo obžalovali. Med belimi naselniki v ameriški državi Virginiji je kot zakonito menjevalno -sredstvo služil dolgo časa tobak. Bolj nego kovani denar je krožila med ljudmi ta dobrota. Sicer pa je bilo tedaj v A/me-riki silno malo denarja. Delavci, trgovci, zdravniki, duhovniki itd. — vsi so prejemali svojo plačo v obliki tobaka. Tcbakova skladišča so bila kakor banke. Potem so začela krožiti med ljudmi potrdila, da je ta ali oni deležen tolike in tolike količine tobaka, podobno menda kakor krušne znamke v vojni. Sama od sebe so ta potrdila tako postala prvi ameriški papirnati denar. Pa danes je v veljavi denar iz tobaka. Med domačini na otokih v Južnem niorju boš dobil za «klobaso» tobaka veft kot za najlepši zlatnik na svetu. Trgovcem iz Amerike in Anglije je to znano in se znajo zato lepo okoristiti. Preden so prišli belokofcci v belgijski Kongo v Afriki, je krožil med tainošnjimi divjimi črnoko-žimi rodovi denar iz bakra, po obliki podoben križu. S takim denarjem so kupovali žene. Ko je roka modernega kapitalizma dosegla tudi njihovo deželo, je njihov denar izginil, ker je prišel ob vso veljavo, kajti belokoži lastniki afriških rudnikov so plačevali a soljo in z živo poslikanimi tkaninami za obleke. Potreboval bi že majhne knjige, če bi hotel našteti in popisati vse najrazličnejše oblike denarja, ki so bile ali so še v veljavi med različnimi narodi na svetu. Kot denar so služile lasne igle, najrazličnejši obročki iz kovin in lesa. V Siamu so v ta namen služili drobni kovinski zvončki in čolnički. Med severnoameriškimi Indijanci so krožile osti od puščic. Med starimi Gali so imele denarno vrednost Čudovito izdelane zapestnice. Le tisti, ki je videl take zbirke, si more predstavljati, kaj vse je služilo ljudem za denar. F. M. Džinglftkanovi zakladi Pred nekaj tedni so brali po svetu vest, da je odkril ruski star i nos lovec, profesor Kozlov, vladarja Dtingiakaam. Javnost m strokovnjaAki krotgi ao sprejeli to reat a skopso^kajti Se ne-kdesetletij sem prihajajo v svet slična sporočila, & še vodno so se izkazala kot neutemeljena. Najmanj pa, tako so domnevali, mora biti vest močno pretirana, vsaj kar se tiče bajnih zakladov, ki jih je profesor. Kozlov baje videl v grobnici. Te dni je predložil ruski učenjak v Moskovski akademiji znanosti obširno poročilo o svo-» jem odkritju. Proti temu poročilu so bile prvotne vesti ne samo nepretirane, temveč še celo preskromne. Profesor -Kozlov je iskal Džin-giskanovega trupla že trideset let, sedanje odkritje torej ni delo slučaja. Mnogo njegovih dolgih in nevarnih ekspedicij v puščavo Gobi je ostalo brez u-speha. Med eno teh ekspedicij je našel kraj, kjer se je dvigala nekoč ponosna tatarska prestolnica, mesto Kara koto. Neza-Uipnost budhističnih duhovnov do tujcev mu je preprečila na-tačno preiskavo teh razvalin, dokler se ni priučil mongolskega jezika. Lansko leto se mu je končno posrečilo tolikšno spo-prijatljenje z duhovni, da so ga ti sami povedi i v grobnico. Ni noben čudež, če jo je bik> tako težko izslediti. Nahaja se v notranjosti granitnega gorovja blizu nekdanje prestolnice. Do nje vodi 400 m dolg, ozek predor, o katerem si ni mogoče misliti, kako so ga mogli izsekati tatarski gradbeniki s tedanjimi nepopolnimi sredstvi. Treba upoštevati, da je minilo že sedem stoletij, odkar je Džingiskan umrl. Na koncu predora se odpira velika, okrogla dvorana, izkopana v živo skalo. Na velikem kvadru iz čistega zlata počiva sredi nje železna truga, ki zaklepa srebrno, a ta tretjo zlato trugo, okrašeno z mongolskimi napisi. V njej se nahajajo Džin-grškanovi zemeljski ostanki, katerih p^ Kozlov ni videl. Grobnico čuva neprestano več duhovnikov. Še bolj nego grob sam na sebi so zanimale Kozlo-va dragocenosti okoli njega. V kamnitih omara h, vsekanih v steno grobnice, so zaprti zakladi, ki presegajo po mnenju Ko-zlova bogastvo vsakega indijskega maharadže. V neki omari je slonokoščen prestol z zla* tim baldahinom. Na prestolu ležijo Džingiskanove krone, 62 jih je po številu, a vse so posute iz najlepšimi dragulji. V drugi omari stoji velik sod iz srebra, ki je zvrhan dragih kamnov v najrazličnejših barvah. Tretja omara hrani astronomsko in astrologično orodje iz samih dragih kovin, med njimi velik" kvadrant iz srebra. Tabla iz slonovine vsebuje Džingiskanov horoskop. Vse to dovolj jasno pripoveduje, s čim se je mogočni tatarski cesar najrajši bavil. In tako se vrstijo omare z najdražjo vsebino. V eni izmed njih je videl Ko zim- moder diamant, velik kakor kurje jajce, ki prekaša po njegovem na>zoru tako po velikosti kakor po vrednosti vse dijamante, ki so nam znani. Kakor vidite, torej res ni majhna reč, kar ie odkril ruski znanstvenik po tridesetletnih naporih. Učenjaki sc raztreseni Znani in slavni profesor Einstein, ustvaritelj relativnostne teorije, je pri svojem odhodu iz Pariza v Berlin pozabil v čakalnici vso svojo potno prtljago. V ročnem kovčegu je dobil železniški uradnik potni list profesorja, po katerem -je "ugotovil osebo, ki je bila pustila na postaji vso svojo prtljago, izročil je vse pozabljene predmete nemškemu konzulu, ki je preskrbe!, da je dobil učenjak Einstein zopet svoje stvari nazaj. Zdrav želodec O priliki aretacije je poČrl mladenič Antonio Gavio v Milanu ček za 330.000 lir. Vsi poskusi policije, polastiti se zopet tega dragocenega papirja, so ostali popolnoma brezuspešni. Gavio-jev želodec je bil v hipu prebavil vseh 330.000 lir. Ga so otroci sami V Miilhausnu na AleaAkem je polil tri letni deček svojega poldrugo leto starega bratca v postelji s špiritom in ga prižgal, da potolaii otroka, ki se je jokal, ker je šia mati za hip k sosedi. Ko je mati videli dim, ki je prihajal iz sobe, se je vsa v strahu vrnila, toda prMla je že prepozno, kajti otrok je bil že zgorel v najhujših mukah. re#t 11J0-11.«0, Praga 54J6-54.6S, Ogrska S1&50-3&L50, Dunaj «86.28-262.25, Zagreb 32.2S-92.55. Uradna cena zlata (15. 11.) L 358.26; vojnood&kodnkiske obveznice 70.40. BORZNA POROttU Amsterdam 739-745, Belgija 253.75-257.75, Francija 72.10-72.40, London 80.47H -89.67%, New-York 18.34-18.40, Španija 309.50-315.50, Švica 353.50-355.50, Atene 24.15-24.65, Berlin 435.75-441.75, fiuka- Kii ji uhi paštetu pntn Japnskeia iktfa Poročevalec nemškega triden-tinskega tednika «Volksbote» opisuje, kako je prisostvoval Rimu blagoslovitvi prvega japonskega škofa. Ker bo gotovo naše čitatelje zanimalo, kako se je vsa ta ceremonija izvršila, podajamo omenjeno poročilo. Kdor pride v Rim, si želi gotovo videti papeža. Ne posreči se pa to vsakemu in vedno. Tokrat pa se je meni to posrečilo, ne da bi se bil tega nadejal. Pri Sv. Petru so delali velike priprave. Oltar cerkve sv. Petra (zadaj za velikim oltarjem, ki je postavljen čez grob apostolov) je oblečen v praznično obleko. Od enega izmed cerkovnikov sem zvedel, da bo v nedeljo, 30. oktobra, sam sveti oče posvetil za škofa nekega Japonca. To bo prvi škof japonskega pokoljenja, odkar stoji katoliška cerkev. Nudila se mi je torej kar nepričakovana priložnost, da bom videl papeža. Mons. Dini, rektor kolegija «Urbanum», ki ga nad 800 dijakov obiskuje kot misijonsko visoko šolo, mi je radevolje dal vstopnico, ki je potrebna za vstop v cerkev sv. Petra ob priliki svečanosti, ki jih vodi papež. Od njega sem tudi zvedel, da je bil novi škof mons. lannarius llayasaka iz Nagasakija pred 20 leti gojenec omenjenega zavoda. Sedaj ima komaj 42 let. Mons. Dini sam mu je šel nasproti do Marseil-lea, odkoder ga je privedel v sveto mesto. Posvetitev pomeni torej tudi za propagandni kolegij praznik prve v^ste. Svečanost v stolnici sv. Petra se je pričela ob 81 - zjutraj. Že več ur prej se je grmadila v cerkvi množica gledalcev, ki so pričakovali trenutka, ko bodo zagledali papeža; veliko je bilo takih, ki ga bodo sedaj šele prvič videli. Le nekoliko minut pred določenim časom so zado-nele v cerkvi srebrne trobente ter naznanjale, da prihaja papež. In že je tisti hip zaploskalo ogromno število rok in na tisoče vzklikov «Evviva il papa» (živel papež) je odmevalo v orjaških stenah prve cerkve krščanstva. Kakor bi se pri nas v naših cerkvah čudno zdelo tako vpitje, je v cerkvi sv. Petra bila to le logična posledica velikega veselja in navdušenja ob gledanju papeža, očeta krščanstva. Krasen je bil pogled na krščanskega pastirja, ki je plul nad tisočglavo množico kot ladjica nad valovi morja, ko ga je njegova garda nosila na vzvišenem in visokem stolu po vsej cerkvi. Pri tem je delil na vse strani blagoslov. Prisotni verniki pa so mu neprestano vzklikali. V presbiteriju, kjer se je imela slavnost vršiti, je sedelo poleg kardinalov še na stotine zastopnikov visokega duhovništva, različni odlični ki in gospe, zastopnik japonskih kolonij v Pirau in še številni drugi. Ko je stopil papež v presbiterij, ga je pozdravila godba s himno «Tu es Pet-rus» («Ti si Peter»). In tedaj se je začela slovesnost. Najprej je moral posveče-nec priseči zvestobo najvišjemu pastirju. Nato se je pričela maša. Kot je posvetitev v mašnika, tako je tudi posvetitev v škofa ozko zvezana z daritvijo svete maSe. Ko sta papež in posveče-nec zmolila molitev na stopnicah oltarja, sta stopila vsak k svojemu oltarju. Za novoizvoljenega škofa je namreč pripravljen poleg papeževega oltarja še poseben, stranski oltar. Kmalu pa mora posvečenec pristopiti k papeževemu oltarju in z njim vred opraviti darovanje maše. Malo pred evangelijem se izvrši posvetitev, ki obstoji v tem, da papež svečano pokliče svetega duha in pomazili posve-čenčevo glavo ter roke. Vse to se vrši ob izgovarjanju pomembnih molitev in prepevanju li-turgičnih pesmi. Temu sledi potem izročitev pastirske palice in sv. evangelija. Pri tem iz-pregovori papež sledeče besede: «Vzemi sv. evangelij, pojdi in oznanjuj ga!» Po posvetitvi je Škof objel posvečenca in ga poljubil s poljubom miru. «Mir bodi s teboj!» — «In s tvojim duhom » Nato se je maša nadaljevala. Pri darovanju podeli papež škofu polovico hostije. S tem hoče pokazati najožjo zvezo z njim. Skupna daritev, skupna fcrtev, »kupna daritvena jed jih je pri enem in istem oltarju sdrušila. Pome je opravljata zopet molitve vsak pri svojem oltarju. Po ma&nem blagoslovu postavi papež Škofu na glavo mitro. Nato pelje papež novega škofa, opremljenega s vsemi škofovskimi znaki, na tron, ki je postavljen pred papeževim oltarjem. Tedaj začne papež, sedeč na majhnem sedežu na evangelijski strani oltarja, kratko latinsko pridigo, kjer omenja, kakšen pomen ima za Japonsko in za krščansko cerkev samo pričujoča posvetitev novega škofa. Nato začne peti «Te-deurm>. — «Kak glas ima papež,« slišim za seboj nekega Italijana. Glasen in zveneč je papežev glas. Medtem ko nadaljuje «Tedeum» zbor, kateremu odgovarja vse ljudstvo v cerkvi, prične hoditi po cerkvi novopo^ svečeni škof v spremstvu dveh sobratov in deli svoj prvi škofovski blagoslov. Ko se vrne zopet v presbiterij, Še enkrat blagoslovi vse pričujoče in sicer na slovesen način s papeževega oltarja. Nato se obrne do papeža in mu reče «Ad multos annos!» (na mnoga leta!). Takoj nato pa stopita oba s papežem na stopnice Petrovega prestola, kjer oba nekaj časa molita. Škof Ha-yasaka mora namreč ponesti v svojo domovino blagoslov sv. Petra, da bo tam kot apostolski poslanec razširjal sv. evangelij. Nato vnovič papež blagoslovi cerkev, nakar odide, spremljan od številnih vzklikov v Vatikan. Tri ure in pol je trajala svečanost. Marsikdo je prebil v cerkvi pet ur, ker je bil dve uri prezgoden. Videl si tam ljudi iz vseh strani sveta. V bližini mene je stal neki menih iz Amerike. Pred 20. leti sva skupaj študirala. Sedaj sem ga zopet srečal. Oh, koliko poti vodi -v katoliški Rim! Katoličani so bili tu, pa tudi veliko drugovercev. Posvetitev prvega škofa tako velikega naroda, kot je japonski, je — kot lansko leto posvetitev šestih kitajskih škofov — za katoliško cerkev pač pomembno dejanje. Cerkev hoče najprej zasaditi korenine kle-rusa v deželo, v kateri misli, da bo vsaj kolikor toliko uspešno razširjala svojo vero. Zato je papež — kar le redkokdaj stori - sam letos posvetil v Petrovi prestolici novega škofa. MANUFAKTURE PAULATTO TRST VIA DANTE 10 - VIA MflZZINI 32 Pubbl. TYTAN - Trieste. ZLATARNA Albert Povh Trst, Vin Mazzini 46 Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja in prodaja zlatenino. — Cene zmerne. & Trat. VloJoroneo it, 5 Zaloga peči, štedilnikov, majoličnih in keramičnih plošč, pečic iz litega Železa in cevi. (U25) najtrpežnejše in najcenejše. Velika zaloga pnev-matikov in potrebščin za kolesa, motorna kolesa in avtomobile. PIO TfiBUCCHI TRST (1044) Via XXX oltobre 15 V Najvišje cene plačujem za kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbe-cev, mačk, veveric, c , , krtov, divjih in do- Sprejemajo »e mačih zajcev Itd. itd. pošlljalve po pošti. D. ©inispach - Trst Via Cesara Battiitl 10, II. nad., vrata 16 Telefon int. 36-65. Okrepčevalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE V LEIC&nim ZA&IETTi - TRST - VJa Mazzlnl SKLADIŠČE MANUFAKTUR a«. 5 TRST - VIA S. LAZZARO štev. 5 Za zimsko sezijo. Velik stock likvidacije. PARTIJA mmi fiMSi----L 3.1) sedaj L 2.95 „ Brtra . .. . 4.48 ,, 3.60 .. poIJoM 140X190 POGRMJALA . . . 140x190 40.78 uprti 14.50 ia — 23.50 „MflUtt" . . 7.- „ 5.55 fLAffilE Pirati .... §.98 „ 5.23 „ Liwi-teimis 3.- sefoj od 11.95 naprej SMtM. leiamia .».-utajili!.- naprej PARTIJA HIK1IUAL, vilniA 140X190 ri l 72.00 naprti . 190x248 .. 138.5« VELIK STOK MOŠKIH SRAJC na izbero v vseh barvah . . po L l6'73 Vsa blago s« likvidira po izredno nizkih cenah. PORABITE PRILIKO 1 OblSčite naie skladiSče in prepričali se bodetel TRST - VIA SAN LAZZARO st. 5 - TRST Velik Stock moških in ženskih maj. MAJE. tdlnsae. kosmate od L 12*— naprej m. „ MJUE, mornarske NAJE. športne, za plieiice in kolesarje . 34.58 Zahtevajte originalno steklenico. ftcqua deir Alabarda ki vsebuje kinin, ki je najboljše sredstvo proti izpadanju lasi. Lekarna Castellanovich Lastnik P. Bolaffio Trst — Vil del Giuliaoi 42 (Sv. Jakob) V Gorid: Flsflsl, Via Carfecd H »