908TRŽIČ TRŽIŠKI teks 1984 658(497.12 H 085.3) 4001983,2 COBI SS . « LETO XXVI FEBRUAR 1984 ŠTEVILKA 2 Poslovanje v letu 1984 Za nami so zbori delavcev, na katerih smo obravnavali in potrjevali rezultate poslovanja v preteklem letu. Iz obširnih poročil in vseh razprav je razvidno, da je bilo gospodarjenje kljub zaostrenim pogojem uspešno. Direktorja DO tov. Eržena smo zaprosili, da nam v zvezi s poslovanjem odgovori na nekaj vprašanj. Predno preidemo na povsem konkretna vprašanja bi želeli zvedeti vašo splošno oceno o rezultatih poslovanja? Ker še ne razpolagamo s podatki o rezultatih gospodarjenja drugih OZD tekstilne industrije, predvsem tistih iz bombažne grupacije, in tako ne moremo našega poslovanja primerjati navzven, se ne da ugotoviti, koliko so naši rezultati boljši ali slabši od ostalih. Kljub temu pa menim, da če upoštevamo ob kakšnih pogojih gospodarjenja smo poslovali, so rezultati zadovoljivi. Kaj je po vašem mnenju prispevalo k uspešnemu poslovanju? K temu je prispevalo pred- Celotni prihodek 990.747 Dohodek 452.859 Čisti dohodek 400.555 Ostanek dohodka 124.959 Poslovni sklad 67.226 Primerjava realizacije finančnega poslovanja preteklega leta z letom 1982, kakor tudi izvršitev finančnega načrta kaže, da smo vse planirane elemente celotnega prihodka močno presegli. Poudariti je treba, da je smer rasti pozitivna in da se je struktura delitve čistega dohodka izboljšala, saj smo ga razporedili za poslovni sklad že 26,5% (leta 1982 18,7 %). Za neto osebne dohodke smo razdelili 240.649.613 din, povprečni mesečni OD na zaposlenega pa je 18.032 din kar je 35,6 % več kot leto poprej. Rast poprečnega OD primerjano za mesece december 1983 in 1982 je bila 42,9 % (0 izplačani OD v decembru 1983 je znašal 23.513 din). Porast OD v SRS je bil 27,1 % kar smo v BPT presegli za 8,5 %. vsem to, da smo uresničevali vsaj bistvene dele gospodarskega načrta. Težave s katerimi smo se srečavali smo vselej premagovali sprotno. Tako smo uspeli zagotavljati skoraj vse kar je omogočalo neprekinjeno proizvodnjo. Samo z danimi pogoji za delo pa ne bi dosegli teh rezultatov. K temu je prispevalo tudi spoznanje o položaju v katerem se nahajamo, kar se je kazalo v vestnejšem in boljšem delu večine delavcev naše DO. Kako smo dosegli zastavljene letne načrte; so bila kje bistvena odstopanja? Za prikaz moram navesti vsaj nekaj pomembnejših podatkov: 1.498.111 151,2 117,9 690.701 152,5 135,2 559.250 156,2 139,6 231.882 208,8 185,6 148.022 220,1 204,9 Slabše kot pri finančnem smo se odrezali pri doseganju proizvodnih rezultatov. Temeljne organizacije Predilnica (101,41 % v ef. kg) in Tkalnica (102,47 % v m2) sta proizvodni načrt presegli, v Oplemenitilnici (92,2 % v m2) in v Konfekciji (91,83 % v m2 ali 96 % v enotah) pa je bilo doseganje nižje. Vzroki za to so objektivni kot tudi subjektivni, slednji predvsem organizacijske narave. Vrednostna izvršitev plana prodaje izdelkov je bila 110%, količinsko pa je bila nekaj nižja od leta poprej. To smo nadoknadili s spremembo strukture programa, tako na domačem kot tujem trgu. Na konvertibilno tržišče smo izvozili za 3.090.000 $ (ZIS tečaj) izdelkov in tako presegli načrt za 17 %. Udeležba konvertibilnega izvoza v celotnem prihodku je 26,12 %, po obsegu pa to pomeni že tretjina proizvodnje. Z realizacijo izvoza smo lahko zadovoljni, manj pa z izpolnjevanjem obveznosti do kupcev, saj smo zaradi težav pri proizvodnji večkrat zamudili dogovorjeni čas dobave. Katere so poglavitne težave s katerimi smo se srečevali pri poslovanju? Težav, katere so spremljale poslovanje, ni bilo malo. Najbolj problematično je bilo zagotavljati kolikor toliko normalno oskrbljenost z osnovnimi surovinami in drugimi potrebami materiali. Povprečne mesečne zaloge osnovnih surovin so se še vedno zmanjševale, tako, da smo zaradi nizkega odstotka razpolaganja z devizami in s tem tudi pomanjkanja, morali posluževati ugodnejših izvoznih poti, v drugi polovici leta pa tudi začeti kupovati bombaž na blagovni kredit. Te količine so bile kakovostno slabše od standardnih asortimanov, kar je vplivalo tudi na obseg in kvaliteto proizvodnje. V zadnjem tromesečju je bilo čutiti tudi pomanjkanje električne energije in tekočih goriv, kar je imelo za posledico delo v prostih dnevih in prilagajanje turnusov dela smotrnejšem izkoriščanju energije. Pri organiziranju proizvodnje je poleg kakovosti vhodnih materialov povzročalo največ težav pomanjkanje kadrov, posebno za nekatera ključna dela v primarni proizvodnji. Ker v občini ni novih povpraševalcev po delu, vršimo nabor kadrov iz drugih krajev. Po večini so to prve zaposlitve, kar pomeni daljše spoznavanje dela in s tem nižjo storilnost in kakovost dela. Razvrednotenje dinarja v primerjavi z zahodnimi valutami in hitrejša rast US $ na-pram ostalim konvertibilnim valutam, nam je zaradi odvisnosti od uvoza iz teh področij, povzročalo nenormal- no rast vseh vrst stroškov. Tako hitre rasti ni na noben način moč slediti samo z boljšim delom in s spremembami programov, temveč je nujno tudi usklajevanje cen, kar pa je bilo občasno pre-prečevano z administrativnimi ukrepi. Pomanjkanje denarja v gospodarstvu je povzročilo poslabšanje likvidnosti in s tem povečanje poslovanja OZD z vrednostnimi papirji. To pomeni breme predvsem za končne proizvajalce, kajti podaljševanje plačil in zato visoki stroški poslovanja z denarjem so tudi nam občutno zmanjšali čisti dohodek. Drugih težav ne bi omenjal, ker obravnavamo preteklo poslovanje, z navedenimi in še mnogo drugimi pa se bomo srečevali tudi v letošnjem letu. In kako kaže za letošnje leto? Možnosti za še boljše poslovanje se nam žal vse bolj zožujejo. Zato je prav, da se od preteklega poslovanja ozremo tudi naprej in poskusimo oceniti kakšne možnosti za dobro gospodarjenje bomo imeli. Pri tem pa ne moremo mimo tega, da ne omenim nekaj pomembnih dejavnikov, ki bodo v večji meri krojili naše poslovno obnašanje. Ti so predvsem: — Pritiski ostalih grupacij tekstilne panoge za spreminjanje meril za delitev SSSR bambaža. Sedanji kriteriji upoštevajo instalirane kapacitete predilnic bombaža, pri novih pa naj bi bil upoštevan tudi izvoz na klirinško področje. Pri taki delitvi participirajo tudi vol-narji, pletilci in konfekcio-narji. To praktično pomeni tretjino od dogovorjenih količin za bombažno grupacijo, kar bi imelo za posledico ustrezno zmanjšanje proizvodnje. — Se vedno ni znan delež deviznih prilivov, s katerimi bodo razpolagale DO izvoznice, niti kako se bosta v praksi izvajala Zakon o pla- (v tisoč din) 1982 1983 rast 83/82 doseg. plana Izvozna dejavnost naše DO v preteklem letu POSLOVANJE V LETU 1983 (Nadaljevanje s 1. strani) čilih v konvertibilnih devizah. Vse te spremembe verjetno ne bodo izboljšale pogojev poslovanja izvoznikov, kar bo vplivalo tako na obseg oziroma dinamiko uvoza, kot tudi na rast dohodka. — Rast tečaja US in CL $ nam zaradi negativne skupne devizne bilance povzroča vedno hitrejšo rast stroškov v primerjavi s celotnim prihodkom. Glede na nejasno cenovno politiko bi to lahko imelo za posledico sorazmerno zaostajanje dohodka. — Planiran povečan izvoz izdelkov ob enakem obsegu proizvodnje kot v lanskem letu vodi k zmanjševanju prodaje reprodukcijskim DO kot tudi za domače tržišče. To spremenjeno razmerje strukture obstoječega programa zmanjšuje dinarsko dohodkovnost poslovanja. — Po nekajletni konjunkturi prodaje tekstilnih izdelkov se že opaža umirjanje povpraševanja. To bo zahtevalo hitrejše prilagajanje trgu z vidika kvalitete ponudbe in ustrezno cenovno politiko. — Visoka odpisanost strojev in opreme v temeljnih organizacijah in DSSS nam povzroča zmanjševanje ekonomske produktivnosti dela po eni in nezmožnost nadaljnjega spreminjanja programa izdelkov z več vloženega dela po drugi strani. Vse to nam narekuje, da bomo morah v letošnjem letu še bolje poprijeti. Od danih možnosti bomo morah izkoristiti kar se le da. Začeti bomo morah pri racionalizaciji tekočega poslovanja in istočasno pospešiti aktivnosti za realizacijo začrtane razvojne usmeritve. Pri tem bomo morah uresničiti predvsem naslednje: — Racionalnejše izkoriščanje delovnih sredstev, predmetov dela in pomožnih sredstev; — Zmanjševanje porab vseh vrst materialov in racionalizacija tehnoloških in delovnih procesov; — Zmanjševanje stroškov posameznih poslovnih funkcij; — Preverjanje ustreznosti normativov dela; — Predlaganje take organizacije poslovnih funkcij, ki bo pri danih pogojih gospodarjenja zagotavljala hitro in sprotno reševanje problematike poslovanja in razvoja DO; — Ugotavljanje kakovosti konkretnega opravljanja del oziroma nalog; — Spreminjanje proizvodnega programa k izdelkom višje stopnje obdelave za reprodukcijske DO (sraj-čevine, tkanine za oblačila, zahtevnejše tehnične tkanine) in delna preusmeritev na zahtevnejše konfekcionira-nje; — Povečevanje deleža izdelkov z več vloženega dela za izvoz na konvertibilno področje; — Iskanje novih izvozno prodajnih poslov in novih tržišč, in — realizacija projekta preusmeritve v tehnološko zahtevnejšo tekstilno proizvodnjo. Pri prebiranju teh skopo opredeljenih potrebnih aktivnosti se boste spomnili, da se vsebina bistveno ne spreminja od lanskoletnih opredeljenih ciljev. Vprašali se boste zakaj ni bilo več narejenega. Menim, da je to posledica tako subjektivnih, kakor tudi objektivnih vzrokov. Največja zavora za hitrejše in kakovostnejše reševanje tekoče in razvojne problematike je vsekakor naša tradicionalna vcepljenost vztrajanja pri starem. Za vse novo smo vedno znali najti kak izgovor, da smo lahko delali po ustaljenem načinu in živeli lagodneje. Tako smo se navadili na vsak dan enako opravljenje nalog in s tem izgubili iniciativnost ter tudi del znanja za ustvarjalno reševanje problemov. Glede na to, da se bomo letos srečali z neprimerljivo težjimi problemi kot v preteklosti, se bomo morali na to ustrezno pripraviti. Dogovoriti se bomo morali za potrebne aktivnosti in nato paziti, da ne bo delo tako kot večkrat doslej potekalo prepočasi ali celo ostalo samo pri dogovoru. Zato je potrebno, da v vseh sredinah sprotno spremljamo izvajanje programov poslovanja in razvoja, kajti situacija nas zavezuje, da bodo določena dela oziroma naloge lahko opravljali tisti, ki jih po obsegu in kvaliteti zmorejo. Temeljna naloga na področju ekonomskih odnosov s tujino, ki smo jo začrtali v srednjeročnem programu, je bilo hitrejše naraščanje skupnega realnega obsega izvoza blaga in storitev od rasti proizvodnje in uvoza. Večja in učinkovitejša usmerjenost na mednarodni trg je objektivna nujnost. Naša DO je upoštevala tekoče ekonomske pozicije in gibanja pri ekonomskih odnosih s tujino ter se pozitivno vključila v prizadevanja naše družbe. V letu, ki je za nami, smo se tudi v naši DO soočali z Iz obeh primerjav je razvidno, da smo prodajo surovih tkanin zmanjšali na minimum, kajti te tkanine sedaj dobavljamo le kupcem, ki drugih tkanin ne kupujejo, s finančnega vidika pa so' nepogrešljivi. Takšno tržišče je Finska, kjer imajo za dodelane tkanine izredno visoke carine in je zaradi tega karkoli drugega tja težko plasirati. Kar se tiče finalizacije bi lahko omenili, tudi Italijo, naše največje izvozno tržiš- V letu 1983 smo sodelovali s štirimi komisionarji, največ še vedno z Jugotekstilom iz Ljubljane (91,6 % celotnega izvoza), nato z Unitexom iz Ljubljane (3,4 %), Tekstilom iz Zagreba (3,3 %) in Jadranom iz Sežane (1,7 %). zaostrenimi pogoji gospodarjenja, toda ob prizadevanju celotnega kolektiva smo uspeli izpolniti naše obveznosti do inozemskih kupcev. Izvozili smo za 3.090.429 $ na konvertibilno področje, celoten izvoz, torej tudi klirinški, pa je znašal 3.315.888 $ po tečaju ZIS. Izvoz smo v primerjavi z letom poprej povečali za 29 %, tako, da smo izvozili nekaj manj kot milijon m2 tkanin. Lahko trdimo, da smo močno izboljšali kvaliteto prodaje oziroma njeno finaliza-cijo, pregled je razviden iz dveh naslednjih primerjav. če, kamor surovih tkanin skoraj ne izvažamo. V letu 1983 smo prenehali z izvozom preje, kar je prav tako izboljšalo strukturo izvoza. Močno smo povečali tudi izvoz posteljnega perila, kar pa izredno povečuje obseg dela, spremljanje in izdoba-vo teh izdelkov. Tiskanih tkanin smo v letu 1983 prodali nekaj manj kot leto poprej, predvsem na račun zmanjšanega izvoza v Sovjetsko zvezo. Regionalni pregled je naslednji: Italija: Lit. 2.097.908.059 $ ZIS 1.455.961; $ dnevni 1.258.128 Naš največji zunanjetrgovinski partner, izvažamo be- primerjava 1 (struktura izvoza v %, fakturirane vrednosti) 1981 1982 1983 surove tkanine 49,55 44,99 34,05 beljene, polbeljene tk. 22,59 23,64 38,93 barvane, tiskane tkanine 0,72 15,57 13,24 posteljno perilo 11,94 4,98 12,65 bombažni odpadki 0,94 0,44 1,13 bombažna preja 14,26 10,38 — primerjava 2 (izvršenih m2) 1982 1983 Index 83/82 surove tkanine 1.861.555 2.291.133 123 polbeljene tkanine 737.581 1.490.703 203 beljene tkanine 141.221 436.223 309 barvane tkanine 304.116 540.761 178 tiskane tkanine 162.149 62.018 39 posteljno perilo 191.239 526.198 276 Zanimiv je pregled desetih naših največjih izvoznih partner- jev v letu 1983 (dnevni tečaj); L Italseit — Italija 760.500 $ 2. Acronyl Ltd — V. Britanija 411.685 $ 3. Tessili Associate — Italija 379.468 $ 4. Guttenoire — Francija 252.868 $ 5. C. I.C.O. — Francija 231.506 $ 6. Tapani Tikanoja OY — Finska 213.839 $ 7. A. Matheis — ZRN 160.049 $ 8. Textilkontor — ZRN 60.173 $ 9. Lugano — Italija 45.367 $ 10. Koppermann — ZRN 41.456 $ ljene, polbeljene tkanine, barvane ter vezeno, beljeno in barvno posteljno perilo. Francija: FF 4.072.773; ” ZIS 571.409; ” dnevni 484.374 Tržišče, ki skoraj v celoti absorbira naše izdelke iz frotirja, izvozimo še beljene in surove tkanine, pričeli smo tudi z bolniškimi kompleti (konfekcija). V. Britanija: Lstg 286.614; $ ZIS 480.594; $ dnevni 411.625 Tretje naše največje izvozno tržišče, posel s to deželo smo v tem letu najbolj povečali, izvažamo surove, beljene tkanine ter beljene rjuhe. ZRN: DM 731.868, $ 7.942; £ ZIS 299.673; $ dnevni 274.574 Omenjeno tržišče je zelo zahtevno, cene so precej nizke, povezali smo se s tremi komisionarji. Izvažamo vezeno posteljnino, beljene, barvane in nekaj surovih tkanin, beljene blazine, barvanje v lohnu. Finska: Fmk 1.250.139; $ ZIS 228.949; $ dnevni 213.839. Tržišče, ki ne pozna izvoznih kvot, cene so najvišje, po drugi strani pa je slabost ta, da imajo visoke carinske omejitve za obdelane tkanine. Izvozili smo surove in nekaj barvnih tkanin. Norveška: Nkr 147.895 $ ZIS 20.425 $ dnevni 19.081. To tržišče smo v celoti obdelali preko Unitexa, izvozili smo beljeno in barvno posteljno perilo. Danska: Dkr 85.371; $ ZIS 9.591; $ dnevni 8.589. Enako kot na Norveško smo tudi na Dansko izvažali preko Unitexa ,prav tako barvno posteljno perilo. Avstrija: Asch 142.612; $ ZIS 8.064; $ dnevni 7.365. Na to tržišče smo izvažali beljene tkanine, plasirali smo tudi nekaj frotir tkanine. SvPntikit • Skr 49.590; $ ZIS 6.762; $ dnevni 6.165. Tudi to skandinavsko tržišče smo obdelali skupaj z Unitexom. Izvažali smo tiskane blazine, začetek tega posla pa ni bil spodbuden, upajmo, da bomo zamujeno uspeli nadoknaditi v letu, ki je pred nami. Poleg omenjenih blazin smo izvozili tudi nekaj tkanine iz frotirja. Sovjetska zveza: $ ZIS 225.459; $ dnevni 188.809. Prisotni smo bili tudi na klirinškem področju, kamor smo izvažali barvne tkanine. Zaradi nenormalno visoke rasti tečajev v primerjavi z dinarjem, naše cene v izvozu v povprečju presegajo plansko lastno ceno pri vseh izdelkih. Delno je to tudi posledica višjih cen, ki jih dosegamo pri naših partnerjih. Pri tujih partnerjih dosegamo višje cene predvsem zaradi namembnosti naših iz- delkov, ki že dolgo niso več le za posteljno perilo, po drugi strani pa zaradi dolgoletne tradicije naših izdelkov. Najboljše cene dosegamo na finskem in italijanskem področju. Sicer pa je nivo cen v svetu, še posebej v tekstilu precej konstanten. Največje težave imamo zaradi zunanjetrgovinskih instrumentov posameznih držav, ki ne želijo dodatnega uvoza iz Jugoslavije, zato imamo velike težave pri pridobivanju že odobrenih licenc, da ne govorimo niti o pridobivanju novih. Kljub vsemu ocenjujemo, da smo izvažali dobro, saj smo vse obveznosti do naših partnerjev izpolnili. V bodoče bomo morali še bolj kot doslej paziti na kvaliteto in točnost izdobav, saj že naj-manša zakasnitev, nesolid-nost oz. slabša kvaliteta povzroča nemalo težav ali celo storniranje dogovorjenih poslov. RADO VESELINOVIČ Izvolili smo nove samoupravne organe Delavski sveti TOZD, DSSS in DO so razpisali volitve v vse samoupravne organe za 14. marec 1984. Opozoriti moramo na dejstvo, da bi v samoupravne organe DSSS in DO morali razpisati volitve šele v mesecu novembru letošnjega leta, vendar so se na pobudo predstavnikov sindikata TOZD in DO delegati delavskega sveta strinjali, da jim mandat poteče nekoliko prej, tako, da se volitve končno lahko poenotijo. Predstavniki sindikata TOZD so že nekaj let zapovrstjo opozarjali na probleme, ki nastajajo ob volitvah dvakrat letno — pojavljali so se problemi v kandidacijskem postopku, težje je bilo dobiti kandidate za posamezne samoupravne funkcije, prihajalo je do podvajanja funkcij itd. Zato je poenotenje volitev edino smotrno, poleg tega pa tudi sam Zakon o volitvah in odpoklicu organov zahteva, da se volitve izvedejo po sprejetju zaključnega računa, da se tako lahko ob obravnavi le tega oceni tudi uspešnost dela samoupravnih organov. Tako smo 14. marca volili vse organe v delovni organizaciji, ki se neposredno volijo in sicer: v TOZD in DSSS: — delavske svete — disciplinske komisije — odbore za samoupravno delavsko kontrolo na ravni DO pa: — delavski svet — odbor za samoupravno delavsko kontrolo. V TOZD Predilnica je bila udeležba na volitvah 88,79 % TOZD PREDILNICA število volilnih upravič. % volilo % štev. velj. glas. odsotni oprav. % neopr. % 232 100 206 88,79 195 84,05 25 10,77 1 0,43 V delavski svet TOZD so izvoljeni: 1. Meglič Janez 2. Smolej Marija 3. Lončar Janez 4. Godnov Joži 5. Košir Jože 6. Šlibar Slavica 7. Bijelič Bernarda 8. Benko Helena 9. Dizdarevič Borka 10. Radanovič Milja 11. Slabe Ivanka 12. Smolej Ljuba 13. Srečnik Gita 14. Horvat Boris V samoupravno delavsko kontrolo TOZD so izvoljeni: 1. Frantar Ciril 2. Drobnič Vera 3. Komac Ana 4. Klemenc Rezka 5. Obradovič Stojanka 6. Lazarevič Borivoj 7. Ibračič Ibro V disciplinsko komisijo TOZD so izvoljeni: 1. Blažič Alojz 2. Nunar Jana 3. Kokalj Francka 4. Mali Magda 5. Mali Marjan 6. Kuduzovič Andža Volilni odbor v TOZD Tkalnica je uspešno opravil svoje delo (Nadaljevanje s 3. strani) TOZD TKALNICA UDELEŽBA število volilnih upravič. % volilo % štev. velj. glas. % odsotni oprav. % neopr. % 363 100 321 88,43 320 88,15 42 11,57 - - V delavski svet TOZD so izvoljeni: 1. Mažič Ajša 2. Dolenc Ivan 3. Ferlič Franc 4. Ogris Joži 5. Zupančič Marjan 6. Ropret Jožica 7. Košnjek Vera 8. Klemenc Lojzka 9. Bizjak Jana 10. Kavčič Ivica 11. Oman Janez 12. Vodnik Marija 13. Gramc Stane 14. Hiršenfelder Marjan 15. Klemenčič Vika 16. Sajovec Marija 17. Mokorel Marjan 18. Ribnikar Tončka 19. Kobašlič Enisa 20. Košnjek Nada V samoupravno delavsko kontrolo TOZD so izvoljeni: 1. Štefe Stojan 2. Repinc Edi 3. Bohinc Nada 4. Krsnik Ivana 5. Neme Breda 6. Drobnič Franc 7. Valjavec Ana II. V disciplinsko komisijo TOZD so izvoljeni: 1. Horvat Mirko 2. Kovačevič Kati 3. Srečnik Pavel 4. Ropret Ciril 5. Ševič Marko 6. Krnjak Esma TOZD OPLEMENITILNICA UDELEŽBA število štev. odsotni volilnih % volilo % velj. % ------------------------- upravič. glas. oprav. % neopr. % 85 100 77 90,59 52 61,18 7 8,24 1 1,17 Kar 90,59 % zaposlenih v TOZD Oplemenitilnica se je udeležilo volitev 7. Mušinovič Šefika 8. Žvab Rozka 9. Razinger Mija 10. Slapar Jože V samoupravno delavsko kontrolo TOZD so izvoljeni: 1. Boštjančič Cveto 2. Celcar Feliks 3. Drobnič Janez 4. Krnjak Jože 5. Laibacher Dragica 6. Marinič Zvonko 7. Primožič Milan V disciplinsko komisijo TOZD so izvoljeni: 1. Božič Rudi 2. Čebron Alojz 3. Jolič Aleksa 4. Karamet Drago 5. Kralj Lucija 6. Primožič Milan V delavski svet TOZD so izvoljeni: L Cerar Franc 2. Gladek Peter 3. Bogataj Dušan 4. Novak Jože 5. Eler Jelka 6. Fic Dragica Na šestih skrbno urejenih voliščih so člani kolektiva opravljali svojo samoupravljalsko pravico in dolžnost. Izpolnjene glasovnice je bilo treba oddati v skrinjice, volilni odbori in komisije pa so po končanih volitvah preštele glasove, ki so jih dobili posamezni kandidati število volilnih upravič. % volilo % štev. velj. glas. % odsotni oprav. % neopr. % 215 100 177 82,33 170 79,07 38 17,67 - - V TOZD Konfekcija so volili na dveh voliščih; v matični temeljni organizaciji in v Loškem potoku V delavski svet TOZD so izvoljeni: 1. Erlah Alojzija 2. Horvatin Dragica 3. Matanič Ana 4. Gros Francka 5. Pretnar Kati 6. Radovančevič Borka 7. Studen Jožica 8. Bole Nataša 9. Gregorinčič Ruža 10. Jančeva Nevenka 11. Lavrič Karla 1935 12. Mohar Anica 13. Sterle Francka 14. Gubane Marija V samoupravno delavsko kontrolo TOZD so izvoljeni: 1. Aljančič Anica 2. Bizjak Aleksandra 3. Hrovat Jožica 4. Knavs Marija 5. Kordiš Antonija 6. Purgar Mija 7. Šarabon Marija V disciplinsko komisijo TOZD so izvoljeni: 1. Jezernik Mihaela 2. Komadina Dragica 3. Kopač Kristina 4. Kryštufek Marija 5. Kuhar Dora 6. Podrekar Marija V samoupravno delavsko kontrolo DSSS so izvoljeni: 1. Bogataj Smiljan 2. Ličen Jelka 3. Klofutar Cvetka 4. Japelj Zoran 5. Zupan Marjan 6. Brane Milena 7. Zelič Boris V disciplinsko komisijo DSSS so izvoljeni: 1. Hladnik Lovro 2. Krsnik Milan 3. Pirjevec Ignac 4. Polajnar Boris 5. Špendal Janko 6. Zupan Albin V delavski svet delovne organizacije so bili izvoljeni: Jezernik Franc Mandelj Miro Jolič Zora Mlakar Darko Gašperlin Ana Zupan Janez Primožič Kati Nemec Ivanka Perko Anica Jurkič Venko Kristan Andrej Kavčič Karmen Boštar Marija Ropret Štefka Jurkič Boro Jakopin Franc Kešina Anton Štucin Danilo Kosmač Milica Gladek Peter Meglič Jožefa Stritih Marija Godejša Milena Papier Francka Sajovič Žaga Brodnik Tatjana Bešter Breda Bohinj c Angelca Bambič Marija Lavrič Pavla Slapar Janez Eržen Vlasta Bole Miklavž Haler Krsto Draksler Andrej Maček Jančič Majda Truden Janez Jančev Ljubčo Zaplotnik Franci Ahačič Blaž Kališnik Anton V samoupravno delavsko kontrolo delovne organizacije so bili izvoljeni: Frantar Ciril Klemenc Rezka Kavčič Cilka Klemenčič Boža Celcar Feliks Laibacher Dragica Aljančič Anica Šarabon Marija Pernuš Marjan Štefe Pavel UMA 83 DSSS UDELEŽBA število volilnih upravič. % volilo % štev. velj. glas. odsotni oprav. % neopr. % 309 100 269 87,05 263 85,11 38 12,30 2 0,64 V delavski svet DSSS so izvoljeni: 1. Ahačič Štefan 2. Manjulov Nada 3. Veselinovič Rado 4. Jaklič Lori 5. Dolžan Marjeta 6. Eler Zdenka 7. Dolžan Francka 8. Srečnik Silvo 9. Eler Božo 10. Koder Drago 11. Hotko Ivan 12. Urbančnik Marjan 13. Primožič Izidor 14. Meglič Franci 15. Šarabon Franci Krilni stroji Pri evropskih proizvajalcih krilnih strojev neke posebne avtomatike od zadnje ITME v Hannovru ni bilo opaziti. Povečali so se obrati vreten do 1500 vrt./min, nekateri navajajo celo 1800 vrt./min vreten (Textima), povečal se je premer navi tka do 150 mm in dvig od 300 do 406 mm. Z visečimi krili je tudi olajšano snemanje polnih navitkov na ta način, da se miza s krili dvigne. Seveda so bile tudi izboljšave za zmanjšanje hrupa. Popolno avtomatiko snema flyerskega navitka in povezavo s prstančnim strojem sta pokazali firmi Toyoda in Howa. Pri Toyoda krilnem stroju se izvede snem tako, da se pri snemu dvigne miza s krili in vreteni in se polni navit-ki premikajo proti koncu stroja kjer se nakladajo na posebne transportne vozičke. Ti vozički s polnimi na-vitki se avtomatično prepeljejo do prekladalne naprave, ki navitke obesi v posebne vozičke na tračnice, ki so povezani s cevčico na prstan-čnih strojih. Prstančni stroj je povezan s previjalnim avtomatom, ki previje prejo iz kopsov na križne navitke. Ti se pa po tračnicah transportirajo do zlagalnega stroja. Firma Howa je prikazala snemalec, ki polne navitke snema z zgornje strani, jih obeša na tračnice, ki so povezane s prstančnimi stroji. Obenem je razvila dva tipa avtomatičnih menjalcev predpreje na prstančnih strojih. En tip zamenja pred-prejo v 40 minutah, drugi pa v 13 minutah na prstančnem stroju s 480 vreteni. Seveda gre v obratni smeri transport praznih cevk. Prstančni stroji Avtomatično snemanje kopsov na prstančnih strojih se je že do popolnosti razvilo. Ravno tako so vse vodilne firme prevzele dolge stroje do 1000 vreten in več kot posebna novost na sejmu je povezava prstančnega stroja s previjalnim avtomatom. Različne variante teh povezav so prikazale sledeče firme: Rieter — Schweiter Zinser — Schlafhorst (Nadaljevanje s 5. strani) Marzoli — Murata San Giorgio — Savio Toyoda — Murata Howa — Murata Poleg tega se nadaljuje težnja za zmanjševanjem prstana, manjše delitve in povečave števila vreten in vrtljajev vreten. Poleg tangen-cionalnega pogona vreten se uveljavlja zopet pogon na 4 vretena. Rotirajoči prstani se niso najbolj uveljavili (Savio). Firma SKF pa je razvila raztezalo z ustavljanjem stenja v primeru pretrga preje. Za avtomatično vezanje preje na prstančnem stroju je razvila firma Zinser FIL-A-MAT in ga prikazala na prstančnem stroju tip 319 SL s 712 vreteni na katerem se je predla mešanica bombaža PES Nm 64 s 14.000 vrt./vre-ten. Stroj je povezan s previ-jalnim avtomatom Schlafhorst z 10 previjalnimi mesti. Wc navitkov na prstančnem stroju firme Marzoli Pri firmi Toyoda je prstan-čni stroj s 570, 720 in 840 vreteni ponevezan z Miniwin-derjem firme Murata z 12,16 odnosno 18 previjalnimi mesti. Interesantna je tudi povezava Rieter prstančnega stroja z okroglim p revij al-nim avtomatom Sehweiten Tudi Tekstima je prikazala prstančni stroj s 1008 vreteni. Prikazani so bili tudi snemalci kopsov kot samostojne enote, ki se lahko uporabijo na prstančnih strojih brez avtomatskega snemanja vgrajenega v stroj. OE — predilniki Strojegradnja OE predilni-kov se je izredno razmahnila, saj imajo vse večje firme v svojem programu tudi te stroje, v večini primerov kot glavne proizvode. Stroji so se zelo izpopolnili in lahko govorimo že o tretji generaciji teh strojev. Vrtljali turbinio so že zelo visoki saj dosegajo 80.000 do 90.000 vrtljajev, nekateri razstavljeni stroji so obratovali celo s 100.000 vrtljaji. Tako visoke vrtljaje je bilo možno doseči z zmanjševanjem premera na 40 — 45 mm. S tem je postalo predenje višjih številk bolj ekonomično, tako da je možno presti prejo Nm 60 do Nm 68. Odvodne hitrosti preje dosegajo že 150 m/min, nekateri celo več. Delitev stroja je okoli 200 mm in navitki dosegajo premer 250 — 300 mm in teže 4 — 5 kg. Format loncev je od 0 300 do 500 mm in število predil-nih mest na stroju od 190 do 230. Seveda pa pri tako visokih vrtljajih ni možno ročno odklanjanje pretrgov. Vsled tega so za menjavo polnih navitkov, vezanje in čiščenje turbinio na stroju nemešče-ne avtomatične naprave za vse te operacije. Izvedba je z enim ali dvema robotoma odvisno od firme in izpopolnjenosti robota. Avtomat v delovnem položaju na rotorskem predilniku RU 11 SPINCOMAT To so osnovne karakteristike OE strojev v sedanjem razvoju. Pa poglejmo nekaj glavnih razstavljalcev. Poznana tvrdka za previ-jalne stroje Schlaf hörst je velik del svojega programa dopolnila z OE rotorskim previjalnikom Autocoro in razstavila tri stroje. N enem stroju se je predla Tex 200 (Nm 50) iz čistega bombaža z 90.000 vrtljaji turbinio, na drugem stroju Nm 28 iz mešanice 50 % bombaž in 50 % RES s 70.000 vrtljaji in na tretjem stroju Nm 9,5 iz 100 % bombaža. Stroj je zelo izpopolnjen. Izvedba snemanja križnih navitkov, odstranjevanja pretrgov, preventivnega čiščenja turbinic je v enem vozičku. Zajemanje vseh mogočih podatkov je na stroju elektronsko. V »Centralnem informatorju« je možno zajemati po- datke za 100 strojev. Ob enem stroju je bil nameščen celo robot, ki je križne navit-ke s stroja prestavljal v poseben voziček s cevčnico. Rieterjev OE rotorski pre-dilnik M 2/1, ki je opremljen z univerzalnim predilnim mestom za vlakna do 60 mm je predel bombaž, Nm 27 in 40 s 70 odnosno 80 tisoč vrtljaji. Za razrahljanje pramena uporabljajo igličaste česalne valjčke. Stroj je opremljen z enim »predilnim robotom«, ki opravlja vse funkcije. Poleg tega je na stroju »Rieter Contrai sistem RRC« z zelo natančnim elektronskim merilcem dolžine preje križnega navitka. Schubert Salzer je razstavil Spincomat RU — llrza predenje višjih številk z vrtljaji turbinic 97.000 vrtljajev in Rotaspinner RU — 11 za predenje volnenih ali bom- pretrg preje na prstančnem stroju v 20—40 sekundah Zinserjev FIL-A-MAT odkloni ITMA 83 bažnih odpadkov. Predla se je tudi Nm 12 s 40.000 vrtljaji. Za fleksibilnost predenja tudi ta firma nudi več različnih 0 rotorskih turbinio in ostalih predilnih elementov. Češka stroja BDA-10 in BDA-11 se razlikujeta po stopnji avtomatizacije. Pri BDA-11 so vse stopnje avtomatizirane v enem vozičku pri BDA-10 pa v dveh. Stroj doseže vrtljaje od 36 — 75 tisoč in se lahko prede od Nm 6 - 68. Menjava flayerskih navitkov na prstančnem stroju z menjalcem predpreje HRC firme Howa Toyoda je prikazala popolnoma avtomatiziran OE ro-torski predilnik tip AS za predenje finih številk do Nm 75. Turbinice dosežejo do 80.000 vrtljajev, odvodna hitrost je možna do 200 m/min. Rotorski predilnik firme Platt Saco Lowell tip 883 MK 2 je z do 100 predilnimi mesti izveden na 1 strani, tip 887 Mk 2 pa v dvostranski izvedbi. Tudi predilnika FRS firme Savio in OEG firme San Giorgio imata prediina mesta za predelavo bombaža, sinte-tike ai: mešanice do dolžine vlaken bO mm finosti od Nm 10 do Nm 05. Ostali prediini postopki Zmožnosti prstančnega stroja so omejene vsled vrtljajev vreten, rotorskega predilnika pa tudi ker s temi stroji ni možno preseči visokih odvodnih hitrosti (200 m/min). Robot preklada križne navitke iz predilnika AUTOCORO v cevčnico Visoko avtomatiziranost je prikazala firma Schlafhorst na svojem predilniku AUTOCORO Rotorski predilnik firme Rieter tip M2/1 Predilnik na zračni tok Toyoda tip TYS s 120 predilnimi mesti Tako so se pojavili stroji, ki naj bi bodoče dopolnili pr-stančne in rotorske predilni-ke. Ti stroji delujejo na drugačnih predilnih tehnoloških principih, ker je le z drugimi principi možno doseči večje odvodne hitrosti. Dve taki rešitvi sta OE predilnik na zračni tok in frikcijsko predenje. Nadaljnje tehnologije so že na principu odvijanja, adhezivnega predenja, ki se doseže z raznimi vezivi, išče pa se še nove tehnologije. Predilnike na zračni tok sta prikazali kar dve japonski firmi, Toyoda tip TYS in Murata tip MJS No 801. Ti stroji dosežejo odvodne hitrosti do 200 m/min in so bolj uporabni za dolgovlak-nate bombaže ali pa mešanice s poliestrom od Nm 34 do Nm 100. Taka preja doseže 60—70 % trdnosti preje pr-stančnih predilnikov. Raziskave kažejo, da so možne po frikcijskem principu predenja odvodne hitrosti do 400 m/min. Sedaj je na teh strojih možno predenje do 200 m/min. Take stroje sta pokazali Hollingsworth-Platt in avstrijska firma Fehrer. Princip odvijanja vlaken-skega stebra s filamentno nitko, je poznan že dalj časa, vendar se je uporabljal bolj za dolgovlaknate materiale za efektne preje, sedaj pa se vedno bolj pojavljajo stroji za predenje z bombažem, za gladke preje. Tako je Süssen razvil in demonstriral Paro-fil stroj za kratkovlaknati štapel. Razstava tekstilnih strojev v Milanu je prikazala, da je izpopolnitev strojev tako v povečanju hitrosti, čistilnih učinkih, kot tudi veliki avtomatizaciji izredno velika. Mikroelektronika pa prodira tudi na druga področja zajemanja podatkov, kontrole in povezovanja med stroji. Pojavljajo se vedno novi principi predenja, vendar bo verjetno klasično predenje še nekaj časa prisotno v predilnicah. Pirjevec Ignac ^ Iz informacij RS ZSS Sindikat in množična inventivna dejavnost Množična inventivna dejavnost je del širšega raz-iskovalno-razvojnega področja, ki pa še ni postala enakopravna sestavina samoupravnega načrtovanja in odločanja. Zato ima tu sindikat pomembno nalogo: spodbujati samoupravno normativno urejanje tega področja; se pravi, da bo treba v planske akte ozdov bolj kot doslej vnesti razvoj raziskovalnega dela in inovacij v smislu tehničnih izboljšav in izumov ter naložb v tehni-čno-tehnološko posodabljanje. Še prej pa bomo morali v sindikatu doseči, da bodo v ozdih ugotavljali prispevek inovacij k razvoju ozda in k povečanju dohodka, da o vrednotenju — nagrajevanju dela inovatorjev ne govorimo posebej. Očitno je, da še obstajajo močni ekonomski, psihološki in drugi vzroki, ki preprečujejo učinkovitejše spodbujanje in nagrajevanje delavcev za množično inventivno dejavnost. Izboljšanje obstoječe tehnologije je tudi zaradi gospo-darsko-političnega položaja pomembno vprašanje tudi za sindikat. Drugo pa je ustvarjanje novega znanja, kar tudi še ni ustrezno rešeno. Med drugim bo tu treba uveljavljati večjo povezanost ozdov z raziskovalnimi organizacijami in obratno. Dosedaj je veliko ozdov sicer sprejelo samoupravne sporazume o inovacijah, ven- dar je še veliko vzrokov za zaostajanje inovacijske dejavnosti: od pomanjkanja strokovnih kadrov in služb za to področje, premajhne podpore družbenopolitičnih organizacij, slabe opredelitve delovnih dolžnosti (kaj s področja inovacijske dejavnosti spada v delovno dolžnost strokovnih delavcev), nepoznavanje zaščite inovator-skega dela do preproste nevoščljivosti. Če bi v ozdih razpolagali z natančnejšimi podatki o inovacijskem dohodku, bi se izognili marsikateremu sporu, ki nastane med ozdi in avtorji inovacij. Delež posebnih nadomestil avtorjem inovacij je v poprečju 5-odstoten, kar je po mneju sindikata premalo. Dejstvo pa je, da tudi sami ozdi niso zadosti družbenoekonomsko spodbujeni za razvijanje inovacijske dejavnosti. Ozdi inventivno dejavnost načrtujejo še dokaj enostransko, pretežno finančno; knjigovodsko-ra-čunovodsko spremljanje inovacij pa lahko prispeva tako k ustreznejšemu planiranju kot tudi podlaga za določanje posebnih nadomestil V poslovnih poročilih oziroma v obravnavah zaključnih računov pa bi veljalo posebej prikazati tudi učinke inovacij v dohodku tozda ter delež osebnih dohodkov, ki jih kot rezultat povečanega dohodka na podlagi inovacij prejmejo vsi delavci. Kaj bo počel sindikat v letošnjem letu V letu, ko so razpoložljive materialne rezerve majhne in ko se pogoji gospodarjenja še zaostrujejo, dobiva aktivnost organiziranih subjektivnih sil še večji pomen kot sicer. Tako si letos ni mogoče zamisliti aktivnosti sindikalnih organizacij in organov brez vztrajnega razlaganja položaja in mobilizacije vseh delavcev za doseganje z resolucijo in plani zastavljenih ciljev. Kaj potemtakem čaka letos sindikalne aktiviste? Najprej so tudi vse aktivnosti za pridobivanje dohodka. Dohodek kot rezultat večje produktivnosti zmanjševanja ma- terialnih stroškov ter združevanja dela in sredstev mora postati temeljna usmeritev dela sindikalnih aktivistov. Hkrati pa se bo treba dobro pripraviti na odmrznitev cen. Že zdaj moramo zagotoviti, da se ob odmrznitvi cene ne bodo povečevale v nedogled in da ozdi ne bodo poskušali vseh upravičenih in neupravičenih stroškov prevaliti na cene. Razprave o zaključnih računih so že prva taka priložnost, kjer naj sindikalni organi ocenijo poslovna poročila, tudi z omenjenega vidika, in s tem nastopijo na zborih delavcev. Prav tako naj bi z za- ključnimi računi začeli s hitrejšim odpravljanjem izgub — ne samo zaradi ekonomskih razlogov, ampak tudi zato, ker izgube objektivno spodbujajo etatizem in administriranje, samoupravljanje pa omejujejo na formalnost. Drugo pomembno področje sindikalne dejavnosti je izpopolnjevanje sistema delitve, ki je prav gotovo tudi v funkciji prve naloge — doseganja dohodka. Tretje obsežno področje, s katerim se bcrsindikat srečeval letos, je dograjevanje samoupravne organiziranosti in zakonodaje. Ne samo da se srečujemo z zastojem pri uveljavljanju socialističnih proizvodnih odnosov, ampak objektivno in subjektivno obstajajo težnje po spreminjanju in celo ukinjanju teh odnosov. Tako je v zadnjem času zelo naraslo število reorganizacij; tudi take so, ki ne upoštevajo ustavne vloge tozda. Sindikat pa je tudi zakonsko pristojen za dajanje mnenj. Pobude in predloge za reorganiziranje bomo ta-zo v sindikatu ocenjevali predvsem glede tega, koliko takšna reorganizacija krepi družbenoekonomski položaj delavcev kot upravljalcev z družbenimi sredstvi reprodukcije. Na ravni republike pa bo treba pripraviti druž- beni dogovor o podrobnejših merilih za oblikovanje tozdov. Aktivnost zveze sindikatov v političnem oziroma delegatskem sistemu bo temeljila na spoznanju, da mora biti sindikat bolj prisoten povsod tam, kjer se zakoni in samoupravne odločitve pripravljajo, posebej tiste, ki vplivajo na materialni in socialni položaj delavcev. V prvem trimesečju letos bomo od problematike, ki jo bo obravnaval zbor združenega dela republiške skupščine, v sindikatu največ pozornosti namenili preobrazbi odnosov v gospodarjenju z denarjem v bankah, analizi drobnega gospodarstva in zakonom s področja urejanja prostora. Nenazadnje pa se moramo za vse te naloge tudi usposobiti. Posebej zato, ker so v vodstva sindikalnih organizacij prišli številni novi ljudje. Prav tako pa v sindikatu ne smemo pozabiti na usposabljanje delegatov in članov delavskih svetov. V klubih samoupravljalcev pa bi lahko predsedniki delavskih svetov izmenjavali izkušnje o dopolnjevanju samoupravne zakonodaje v tozdih, o reorganizacijah, o razmerju med odločanjem z osebnim izjavljanjem in odločanjem prek delavskih svetov, o odgovornosti poslovodnih organov in podobno. Dva pomembna zakona v skupščini Jugoslavije Zvezni zbor Skupščine SFRJ bo predvidoma konec marca obravnaval - OSNUTEK ZAKONA O RAZPOLAGANJU Z OBRATNIMI SREDSTVI V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA in - PREDLOG ZA IZDAJO ZAKONA O UGOTAVLJANJU IN RAZPOLAGANJU PRIHODKA Z OSNUTKOM ZAKONA Besedili obeh zakonov z obrazložitvama, dokumentacijskim gradivom, informacijo in povzetkom razprave Komisije Zveznega zbora sta v celoti objavljeni v Poročevalcu številka 4 z dne 31. L 1984 letos. Zvezni zbor skupščine SFRJ je 23. marca lani sprejel predlog za izdajo zakona o razpolaganju z obratnimi sredstvi v organizacijah združenega dela. Zvezni izvršni svet je, upoštevajoč mnenja, pripombe in predloge delovnih teles Zveznega zbora ter razpravo na zboru, pripravil osnutek zakona o razpolaganju z obratnimi sredstvi v organizacijah združenega dela. Ena temeljnih novosti osnutka zakona je opredelitev, da organizacije združenega dela zagotavljajo trajna obratna sredstva (zaloge surovin in materiala, drobnega inventarja in embalaže, nedokončane proizvodnje, polizdelkov in delov lastne proizvodnje, gotovih izdelkov in blaga) iz trajnih in dolgoročnih virov sredstev. Zaradi sedanjega neugodnega stanja na tem področju pa je potrebno organizacijam združenega dela omogočiti, da v določenem prehodnem obdobju ta sredstva zagotavljajo tudi iz kratkoročnih in drugih virov. V tem obdobju je potrebno rešiti tudi vprašanje začetih investicij in obveznosti na podlagi drugih plasmajev in poslovnih sredstev pri tistih OZD, ki bodo na začetku uporabe predlaganega zakona ugotovile, da trajnih obratnih sredstev ne zagotavljajo niti iz trajnih in dolgoročnih niti iz kratkoročnih virov sredstev. Osnutek zakona ureja razpolaganje z obratnimi sredstvi v TOZD. in v vseh drugih oblikah organiziranja delavcev v združenem delu, razen v POZD, stanovanjskih zadrugah in delovnih skupnostih. Delavci v OZD so odgovorni, da družbena sredstva družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo, zagotavljajo njihovo nenehno obnavljanje, povečanje in izboljševanje ter v ta namen zagotavljajo obratna sredstva z razporejanjem čistega dohodka, združevanjem sredstev, izdajanjem obveznic, najemanjem kreditov in na drug način v skladu z zakonom. Potrebno je poudariti, da je ta obveznost sestavni del razvojnih in delovnih načrtov ter programov, da se ti načrti in programi medsebojno usklajujejo z razvojnimi in delovnimi načrti in programi drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in da se z njimi opredeljujejo okviri in način zagotavljanja in razpolaganja z obratnimi sredstvi. S tem je zagotavljanje obratnih sredstev povezano ne le z enostavno, temveč tudi z razširjeno reprodukcijo. Skupščina SFRJ je na sejah Zveznega zbora julija lani sprejela odlok o ustanovitvi Komisije zbora za pripravo sprememb in dopolnitev zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka, ki je pripravila predlog za izdajo zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka in o ugotavljanju in razporejanju prihodka z osnutkom zakona. Pri tem je izhajala predvsem iz meril, določenih v dolgoročnem programu ekonomske stabilizacije, da bi tako ustvarili pogoje za realno obračunavanje, izkazovanje in planiranje dohodka ter za ekonomsko smotrno razporejanje na porabo in akumulacijo. Upoštevala je tudi mnenja, predloge in sugestije delegatov na sejah delovnih teles Zbora septembra lani ob obravnavi osnutka resolucije o družbenoekonomskem razvoju SFRJ v letu 1984, zlasti pa še mnenja iz razprave ob sprejetju navedenega odloka. V Sloveniji bodo potekale obsežne javne razprave v družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih, zborničnih organih in temeljnih delegacijah. Novosti v zakonu je veliko — naj naštejemo le nekatere najpomembnejše: — v celotni prihodek se vračunavajo tudi vnaprej prejeti zneski za prodane in poslane izdelke in opravljene storitve v obračunskem obdobju, za katerega se ugotavlja celotni prihodek; — v materialne stroške spadajo tudi izdatki za prehrano delavcev na opravilih, škodljivih za zdravje in ki zahtevajo močnejšo hrano, če so določeni z družbenim dogovorom; — v obračunskem obdobju, v katerem nastanejo, se iz celotnega prihodka nadomeščajo tudi celotni izdatki za dnevnice, propagando, reklamo in reprezentanco; — skupni prihodek se lahko izplačuje preko prehodnega ali žiro računa delovne organizacije, uvedenega s samoupravnim sporazumom; — del prihodka, ki je rezultat dela v izjemno ugodnih naravnih pogojih, izjemnih ugodnosti na trgu ali drugih izjemnih ugodnosti pri ustvarjanju dohodka, temeljna organizacija posebej ugotavlja in razporeja za namene po osnovah in merilih, določenih s samoupravnim sporazumom, sklenjenim v DO in SOZD, oziroma z zakonom; — delovna organizacija v ustanavljanju ugotavlja celotni prihodek samo, kadar opravlja poskusno proizvodnjo oziroma drugo dejavnost in nastopa na trgu s prodajo proizvodov ali storitev iz te dej avnosti. Prodaja raznih izdelkov pri vhodu v DO povzroča odhajanje iz delovnih mest med delovnim časom, zato bi kazalo razmisliti, če tak način le ni preveč nestabilizacijski XXIV. Tekstiliada Za nami je letošnja osrednja zimsko športna prireditev tekstilcev Slovenije — tradicionalna TEKSTILIADA. V organizaciji Društva inženirjev^ in tehnikov tekstilcev iz Škofje Loke in pod pokroviteljstvom Gorenjske predilnice je tekmovanje potekalo na Starem vrhu. Glavna značilnost letošnje Tek-stiliade je bilo izredno slabo vreme, saj je ves čas tekmovanja snežilo, poudariti pa je še treba, da so bile proge za alpske discipline zelo slabo pripravljene. Neustrezno pripravljene proge in slabo vreme nista dopuščala boljših rezultatov tekmovalcem z višjimi štartnimi številkami, zato mnogi niti niso prišli na start, precejšnje število tekmovalcev pa je tudi padlo in odstopilo. Dobre uvrstitve so tako dosegli res pravi tekmovalci z boljšimi startnimi številkami, medtem ko so bili za večino rekreacijskih smučarjev pogo- ji na tekmovanju taki, da je marsikomu žal, da se je te enkratne prireditve sploh udeležil. Vsekakor bi kazalo za bodoča tekmovanja razmisliti ali ima smisel za vsako. ceno izvesti »dirke«, če se ugotovi, da so pogoji za izvedbo nemogoči. Ce je bilo že vreme slabo, bi morale biti dobro pripravljene vsaj proge na katerih so se že po »prvi jakostni skupini« pojavile jame in grbine. Naj bo dovolj o tem. Naši tekmovalci so se tudi tokrat izkazali in znova potrdili svojo kvaliteto. Ekipna zmaga v veleslalomu in uvrstitve na sam vrh v posameznih skupinah so lep dokaz, da »Vojarjem« smučarji iz drugih tovarn še vedno niso resni konkurenti. Posebno je to opazno pri mlajših članih, kjer so med prvimi štirimi kar trije naši ter pri seniorjih kjer so trije uvrščeni med prvih sedem. Rezultati: VELESLALOM Mlajše članice: Uvrščenih 38, odstopilo 10, ni startalo 13 1. Nina Osolin Svilanit Kamnik 0.42.00 2. Zala Aljančič Kokra Kranj 0.43.70 3. Betka Jerenejc Rašica Ljubljana 0.45.09 Od naših se je Dragica Primožič s časom 1.03.70 uvrstila na 28. mesto, Irena Ropret pa na 33. mesto. Članice: Uvrščenih 72, odstopilo 8, ni startalo 35 1. Andreja Rupnik Gorenjska predilnica 0,42.60 2. Francka Habjan Odeja Škofja Loka 0.44.07 3. Alenka Bajželj Vezenine Bled 0.44.39 14. Sonja Sajovic BPT Tržič 0.47.88 39. Nevenka Gradišar BPT Tržič 0.54.24 44. Jožica Šolar BPT Tržič 0.55.97 (Nadaljevanje na 10. strani) gai pri mlajših članih Zaradi težkih pogojev na progi je bil tudi Janko Krmelj ob uvrstitev teku (Nadaljevanje z 9. strani) Starejše članice: Uvrščenih 50, odstopila 1, ni startalo 35 1. Marinka Jerančič Tekstilindus 0.42.64 2. Marija Vodnik BPT Tržič 0.43.69 3. Ida Brlač Modna hiša MB 0.44.03 7. Marjeta Dolžan BPT 0.46.03 24. Breda Neme BPT 0.54.19 Mlajši člani: Uvrščenih 37, odstopilo 40, ni startalo 41 1. Jaka Švab BPT 1.09.33 2. Andrej Žvab BPT 1.12.17 3. Janko Arcet Tekstil Ljubljana 1.14.24 4. Franci Florjanič BPT 1.14.33 Člani: Uvrščenih 65, odstopilo 54, ni startalo 53 1. Tine Eržen Gorenjska predilnica 1.03.48 2. Peter Hafner Tekstil Ljubljana 1.04.36 3. Jože Sevčnikar VTŠ Maribor 1.04.87 4. Štefan Ahačič BPT 1.05.89 11. Smiljan Bogataj BPT 1.14.10 Starejši člani: Uvrščenih 84, odstopilo 11, ni startalo 36 1. Ernest Kroj s MTT MB 0.41.85 2. Boris Klajnšček MTT MB 0.46.65 3. Franc Kroj s MTT MB 0.47.25 6. Slavko Čadež BPT 0.48.45 Smiljan Bogataj — 11. mesto Sonja Sajovic je v teku osvo-pri članih jila 3. mesto 32. Slavko Teran BPT 0.54.33 37. Franc Aljančič BPT 0.55.12 Seniorji: Uvrščenih 52, odstopili 3, ni startalo 44 1. Ludvik Soklič IBI Kranj 0.47.70 2. Marjan Šarabon BPT 0.48.10 3. Janez Gorjanc Tekstil Ljubljana 0.48.18 4. Janez Ahačič BPT 0.48.25 4. Viktor Švab BPT 0.49.77 14. Vili Lang BPT 0.52.21 Pri upokojencih je startalo le pet tekmovalcev, najboljši je bil Mariborčan Ferš pred Lasičem iz Rašice in Slavkom Primožičem BPT. EKIPNO 1. BPT Tržič (Vodnik, Švab J.) 2. Tekstil Ljubljana 3. IBI Kranj 4. Tekstilindus Kranj 5. MTT Maribor Sajovic, Šarabon, Čadež, Ahačič Š., 29 točk 39 točk 69 točk 77 točk 99 točk Skupno je bilo uvrščenih 13 ekip. Iz številk, ki so napisane ob posamezni grupi ni težko ugotoviti, da je bilo na Teklstiliadi uvrščenih nekaj čez 400 tekmovalcev, 127 je bilo takih, ki so odstopili ali bili diskvalificirani, kar 259 tekmovalcev pa ni startalo. To med drugim pomeni, da jih je glede na prijave uvrščenih le 51 % kar potrjuje ugotovitev na začetku, da pri polovičnem osipu iz takega ali drugačnega razloga prireditev ni dosegla takega namena kot naj bi ga tradicionalna srečanja tekstilcev na snegu ime-là. Andrej Žvab — 2. mesto pri Boro Jurkič je uspešno na-mlajših članih stopil v teku TEKI Pri tekih smo bili Tržičani nekoliko slabši, saj smo ekipno zasedli med desetimi ekipami 4. mesto, med posameznimi uvrstitvami pa je med prvimi tremi uvrščena le Sonja Sajovic na tretjem mestu v skupini II. REZULTATI Ženske I. (uvrščenih 7) 1. Martina Kocjan Veletekstil Ljubljana 10.02.05 2. Irena Kavčič Vezenine Bled 10.57.14 3. Darja Maček Gorenjska predilnica 12.31.11 6. Tatjana Tomazin BPT 16.25.84 7. Jolanda Ovsenek BPT 16.27.95 Ženske II. (uvrščenih 19) 1. Irena Košnik IBI Kranj 11.54.32 2. Meta Komac Gorenjska predilnica 12.08.43 3. Sajovic Sonja BPT 12.12.91 Ženske III. (uvrščenih 14) 1. Vera Hartman Gorenjska predilnica 12.08.98 2. Pavla Hribar Univerzale 12.28.61 3. Sonja Zupan Sukno 14.00.61 Moški I. (uvrščenih 13) 1. Brane Orešek Bača 15.42.01 2. Franci Ferjan Vezenine Bled 16.58.44 3. Tone Šuštar Tekstilindus 18.20.68 9. Boro Jurkič BPT 25.16.67 Moški II. (uvrščenih 26) 1. Frenk Kavka Induplati 17.10.20 2. Marko Drakskobler Bača 17.39.43 3. Jože Hegler Vezenine Bled 17.50.30 6. Štefan Ahačič BPT 19.30.62 Moški III. (uvrščenih 32) 1. Edo Gregorič Kokra Kranj 16.59.20 2. Drago Renčelj Svila MB 17.47.59 3. Jože Ažman Vezenine Bled 18.43.72 5. Franc Aljančič BPT 18.46.18 14. Slavko Teran BPT 21.10.15 EKIPNO 1. Vezenine Bled 7 točk 2. Gorenjska predilnica 11 točk 3. Tekstilindus Kranj 13 točk 4. BPT Tržič 14 točk 5. IBI Kranj 18 točk Zaključek XXIV. Tekstiliade je bil v obratu družbene prehrane v Gradisu v Škofji Loki, kjer so najboljši prejeli medalje, ekipe pa pokale. Sledila je prijetna zabava s plesom, kjer so udeleženci vsaj malo pozabili na slabo vreme in neprimerne tekmovalne pogoje. Organizator naslednje Tekstiliade bo BPT. Upamo, da nam bo tokrat vreme bolj naklonjeno kot je bilo Ločanom, kar zadeva samo organizacijo in pripravo prog pa verjetno sploh ne gre dvomiti v uspešnost prireditve, ki bo v letu, ko BPT praznuje svojo 100-letnico. SANKANJE OO ZS TOZD Konfekcija je organizirala sankaško tekmovanje, ki se je tokrat odvijalo v sklopu prvenstva OO ZS občine Tržič v sankanju in smučarskih tekih, ki je bilo v Podljubelju v nedeljo, 11. 3. 1984. Na precej poledeneli sankaški progi se je v primernem vremenu pomerilo veliko tekmovalcev in tekmovalk, ki so bili razvrščeni po različnih starostnih kategorijah. Tudi tekmovalci naše TOZD so se kar dobro odrezali, saj so ekipno zasedli 3. mesto. Posamezniki pa so dosegli naslednje rezultate: Zenske: 1. Sajovic Sonja 0.55.36 2. Meglič Elza 1.02.56 3. Meglič Slavka 1.05.77 4. Aljančič Anica 1.17.04 5. Knific Stana 1.19.00 6. Meglič Helena 1.31.66 7. Janc Francka 1.35.32 8. Vrhovnik Silva 1.39.78 Moški: 1. Meglič Franci 0.52.37 2. Ahačič Janez 1.12.07 3. Mirič Bolte 1.25.03 4. Primožič Jože 1.26.87 5. Marič Marko 1.52.15 Za nemoten potek je skrbela Jolanda Ovsenek, za smeh na koncu tekmovanja pa Sanda Bizjak in Nataša Bole, ki sta sankaško progo v Podljubelju iskali pri Mati-zovcu. IO OOS TOZD Konfekcija Novosti na policah trziske knjižnice KLABUND: BORGIJA Ime Borgia je usodno povezano s korupcijo, incestom, brezprimerno častila-komnostjo, pohlepom po zemlji in denarju, strahovitimi umori, zastrupitvami, vsakršnimi drugimi zločini. Ker gre za špansko rodbino, ki se je preselila v Italijo, so njeni italijanski sodobniki spletli o njej več neutemeljenih in nedokazljivih trditev in govoric, vendar je tudi tisto, kar ostane na rešetu po trezni, objektivni presoji neovrgljiva resnica, ponekod prav grozljivo. ■v S podkupovanjem, spletkami in umori so si Borgijci v nekaj letih ustvarili pravi imperij v malem. Zraven pa so se zapletali v škandal za škandalom. Šestdesetletni Rodrigo, oče sedmih otrok, postane papež. Potem dobi še dva otroka. Vzdržuje si mladoletno priležnico, nenaravno tesne odnose ima tudi s hčerko Lukrecijo (in njegov sin Cesare ravno tako). Cesare postane pomplon-s.ki in valenci j ski škof, Lu-krecija pri trinajstih žena, Juan pa poveljnik papeške vojske. Cesare tega ne pre- boli in se Juana ob prvi priliki odkriža ... Vrstijo se zapleti, eden bolj napet in osupljiv od drugega. Zakoni se sklepajo in razdirajo, afera sledi aferi, umor umoru. V Klabundovi knjigi, ki je še zmeraj umetniško najboljša upodobitev te rodbine, nastopajo tudi Michelangelo, Leonardo da Vinci, Michia-velli in druge znane osebnosti. Živojin PAVLOVIČ: VONJ TELESA Pisatelj in filmski režiser Živojin Pavlovič se je rodil 15. aprila 1933 v Šabcu. V Beogradu je končal Akademijo za primerjalno umetnost in se potem posvečal predvsem filmu. Slovenskim bralcem je Pavlovič manj znan po svojih knjigah, čeprav je doslej napisal zbirke novel Vijugasta reka, Dvoje večerov v jeseni, Cigansko pokopališče in Veter v suhi travi, prav tako pa tudi tri romane: Neznančev dnev- nik, Lutke in Kain in Abel. Njegov naj novejši roman Vonj telesa je potemtakem četrto delo široke epske razsežnosti. V njem je pisatelj prikazal različne življenjske poti družinskih članov Prva-novič, ki izvirajo iz Madžarske, in si potem vsak po svoje krojijo poti. V središču dogajanja lahko potem zasledujemo eksistencionalne in družinske probleme štirih sinov Sima Prvanoviča: Adama, Šanija, Borivoja in Velimirja, prav tako pa tudi razočaranja Dušice Zivlak in njenega polbrata Slavoljuba. Prva dva se razideta s svojima ženama in iščeta idealno ljubezen, vendar ko je ne najdeta, se spet vrneta v okrilje družine; čisto drugačno usodo doživlja gastarbai-terski Slavoljub, ki se zaradi svoje spolne nezmožnosti nikakor ne more sprijazniti s svetom. Pavlovičev roman ni enostavna družinska kronika, temveč roman z močnimi protagonisti. Njim so podrejena tudi stilna sredstva, ki jih uporablja pisatelj, in to od govora, situacij, dogodkov do tiste specifične atmosfere, dokaj značilne tudi za film. Dashiell HAMMETT: MALTEŠKI SOKOL Ameriški pisatelj Dashiell Hammett (1894—1961) je pisanju romanov posvetil le del svojega nemirnega življenja. Nato se je udejstvoval na povsem drugih področjih, zlasti političnem, in bil zaradi očitne protiameri-ške dejavnosti tudi zaprt. V letih od 1927 do 1932 je napisal pet knjig (Rdeča žetev, Prekletstvo Dainovih, Malteški sokol, Stekleni ključ in Suhec), s katerimi je postal in ostal izjemna postava v ameriški književnosti. Njegovo najznačilnejše delo je prav Malteški sokol, ki je zaradi svoje izjemne priljubljenosti izšel že v tolikih prevodih po vsem svetu in v številnih izdajah v domovini, poleg tega pa imata Hammet-tov slog in okolje, ki ga opisuje, še danes toliko posnemovalcev, da roman upravičeno uvrščamo med klasična dela detektivskega žanra. Zgodbo o iskanju dragocenega starega sokolovega kipa malteških vitezov odlikuje poleg vznemirljivega zapleta z iskanjem vselej izmikajočega se, neujemljivega skrivnostnega predmeta, predvsem izjemna karakterizacija cele vrste nepozabnih likov, ki so danes že del ameriške folklore. Tipično okolje »Trdega romana«, kamor nedvomno sodi Malteški sokol, je velemesto, kjer so »stebri družbe« povezani s podzemljem, kjer je zločinec pogosto bolj načelen od policije, kjer so vsi razen redkih zlomljenih eksistenc obsedeni od brezobzirne sle po uživanju, bogastvu in moči. Po tem svetu blodi »trdi« detektiv, ki svojo občutljivost in poštenost prikriva za ciničnim duhovičenjem, detektiv, ki mu primer ni zgolj pretveza za raziskovanje, marveč ga tudi eksistenčno zadeva, vplete ga v igro, ki je ne obvlada, izdajo ga najboljši prijatelji in ljubljena ženska ... »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne organizacije BPT Tržič — Ureja uredniški odbor: Perko Vili, Rožič Ana, Kraševec Anica, Šlibar Jožica, Bajželj Milan, Mehle Joži, Dolžan Kristina, Aljančič Marija, Logar Anka, Lang Vili ml. Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez. — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290, telefon 50-571 int. 204. - Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj v 2000 izvodih. — Glasilo izhaja enkrat mesečno. List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list št. 33-72, prosto plačila prometnega davka. — \ KADROVSKE VESTI v V mesecu januarju in fe- DSSS bruarju so v našo delovno or- Aksentiev Zdravko ganizacijo prišli naslednji Trplan Milan delavci: Koren Zorka V istem času so iz delovne TOZD Predilnica organizacije odšli naslednji Huzejrovič Tehvid delavci: Lazarevič Borivoje Vuk Ida Po lastni izjavi Blažič Robert TOZD Tkalnica Mitevska Lila Lelič Nufrija Djakovič Zoran Crnovršanin Zenita Stevanovič Jelka Skelič Derviša TOZD Oplemenitilnica Kljajič Ismeta Paplar Janez Jokič Nevenka Erdec Josipa TOZD Konfekcija Upokojitev Stjepanovič Jelena Avsenik Stanislava Pogačnik Malči VEO Košir Ivanka Komac Jurij Slabe Lojzka ZAHVALE Ob odhodu v zasluženi po-'"■>] se zahvaljujem vsem so-lavcem in sodelavkam za po darilo in toplo slovo, sem želim dosti trdnega zdravja, uspeha in sreče v življenju. - „ „. Ivanka Košir Ob odhodu v pokoj se lepo zahvaljujem vsem mojim sodelavkam, sodelavcem, mojstrom in obratnemu vodstvu za bogata darila, katera sem prejel. Ostala mi bodo v lepem spominu. V prihodnosti že- Naše mamice Bektaševič Enisa, rodila 30. 3. 1983 dečka Kobašič Enisa, rodila 25. 4. 1983 deklico Malinovič Stoja, rodila 26. 5. 1983 deklico' Mahič Deva, rodila 30. 6. 1983 deklico Čirkič Fatima, rodila 13. 6. 1983 deklico Tomič Vojka, rodila 12. 10. 1983 dečka Vukalič Izeta, rodila 20. 9. 1983 dečka Puškar Mina, rodila 4. 10. 1983 deklico Ahačič Marija, rodila 31. 10. 1983 deklico Ugljanin Izeta, rodila 18. 12. 1983 deklico Agatič Mladjenka, rodila 28. 12. 1983 deklico Meglič Tilka, rodila 25. 1. 1984 dečka Zlodej Marjeta, rodila 2. 2. 1984 deklico Štefe Ana, rodila 4. 1. 1984 dečka Alekšič Štefica, rodila 3. 2. 1984 dečka Stelzer Jolanda, rodila 30. 1. 1984 deklico lim vsem zdravja in osebnega zadovoljstva ter še veliko uspehov pri delu, da bi v složnosti uspešno premagovali vse težave tako, kot smo jih skupaj do sedaj. Še enkrat hvala za vso pozornost, katero ste mi izkazali. Stanko Fornazarič Sodelavkam in sodelavcem skladišča gotovih izdelkov in prodajnega sektorja se iskreno zahvaljujem za denarno pomoč ob elementarni nesreči. Miiena pavlin Mamici za praznik Mama, mati, mamica, morda ne veš kaj skriva moja mala glavica? Priznam, večkrat Te razjezim, pa kako sem srečna, ko gledam tvoj obraz, ko se zbudim. Te sreče ni vsak dan, ker v službi si in gledam naokoli — ni, Te ni . . . Pri delu večkrat bi ti pomagala, a moja punčka bi potem jokala, saj tudi Ti si rada se igrala. Obljubljam, da bom tudi jaz garala, ko pride čas — ne bom se več igrala, da svojim malčkom — tako kot Ti bom kruhek dala. To naj Ti bo čestitka in spomin in naj nikoli Te ne izgubim! Irena Dolžan Heroja Grajzerja 4 a Nezgode pri delu v januarju in februarju 1984 Lakič Fikret, zaposlen v TOZD Tkalnica se je poškodoval pri nameščanju valja. Valj mu je padel na palec noge. Vzrok: Nevaren način dela. Damastagič Mirsad, zaposlen v DSSS kot transportni delavec, je na stiskalnici stiskal bale. Pri tem mu je stisnilo prst desne roke. Vzrok: Neizkušenost. Horvat Mira, zaposlena v TOZD Tkalnica se je z nogo zadela ob navij alno napravo za blago. Pri tem si je nogo poškodovala. Vzrok: Neprevidnost. Dovžan Jurij, zaposlen v DSSS kot paznik jezov je na poti iz jeza proti domu padel in si poškodoval desno koleno. Vzrok: Ledena pot. Tukič Ružiča, zaposlena v TOZD Predilnica se je pri čiščenju baterja z glavo zadela ob kovinski okvir in se pri tem poškodovala. Vzrok: Neprevidnost. Džakovič Ilija, zaposlen v TOZD Oplemenitilnica se je poškodoval pri vlaganju tkanin. Blago mu je potegnilo prste desne roke med valjčke. Vzrok: Delavec ni predhodno ustavil stroja. Stritih Štefan, zaposlen v TOZD Tkalnica se je poškodoval pri delu v škrobilnici. Ženski O ženski kozmetiki..... Negovanje in ličenje je tako star postopek kot civilizacija. Zenska se je od nekdaj zelo rada lepšala. Kako bi kar najbolj pravilno negovale svoj obraz bomo lahko zvedele v naslednjih vrsticah. Obraz si umijemo z mlačno vodo in toaletnim-koz-metičnim milom, nato pa s čistilnim mlekom odstranimo vse nečistoče, ki so se nabrale čez dan. To delamo tako, da na vato vlijemo po nekaj kapljic čistilnega mleka in narahlo namažemo na obraz. Ta postopek delamo toliko časa, da bo vata čista. Po kakih 20 minutah si oprhamo obraz s toplo vodo, ter na vato vlijemo nekaj kapljic tonika, ki nam bo hitro osvežil obraz. Tudi po tem postopku si po 20 minutah oprhamo obraz z mlačno vodo. Šele tedaj si lahko nanesemo vitaminsko kremo, za katero gotovo že vemo, katera nam najbolj odgovarja. Dodati moram, da kozmetika brez temeljitega umiva- Na palec desne noge mu ]e padel snovalni valj. Vzrok: Naglica pri delu. Bogataj Milan, zaposlen v DSSS — elektro delavnica jaki tok, se je poškodoval pri menjavi avtomatskega stikala na predilnem stroju. Kljub temu, da je odvil glavne varovalke, je bil tisti del stroja kjer je avtomatsko stikalo še vedno pod napetostjo, ker se napaja z drugega vira. Tako je pri menjavi stikala prišlo do udarca električnega toka. Delavec pa zaradi delovanja električnega toka na telo, stikala ni mogel več spustiti iz oprijema. Na srečo je bil poleg njega sodelavec Zupan Marjan, ki je poškodovanca prijel za obleko in ga na silo potegnil vstran od stroja ter ga na ta način rešil. Vzrok: Nepravilno priključen stroj. Delavec bi se moral kljub temu, da je odvil glavne varovalke pred pričetkom dela prepričati če je stikalo slučajno še pod napetostjo. Kovačevič Matija, zaposlen v TOZD Tkalnica se je poškodoval pri nameščanju usnjenega jermena na prednjo čolnično steno. Z izvijačem se je zabodel v dlan leve roke. Vzrok: Nevaren način dela. kotiček nja s posebnimi toaletnimi in kozmetičnimi mili nima pravega učinka. Za ženske, ki se ne morejo odločiti za nakup omenjene kozmetike (kozmetično milo, čistilno olje, tonik in vitaminska krema), svetujem zelo ceneno in dobro kozmetiko. V močni kamilični čaj dodajte par kapljic mandelje-vega olja iz lekarne in s tem umijte obraz zjutraj in zvečer. Dodati je treba, da je ženska tudi z zelo skromnimi kozmetičnimi sredstvi lahko dobro urejena, morda celo boljše in lepše kot tista z dragimi kozmetičnimi pripomočki. Torej, dobro si je zapomniti — obraz je treba predvsem negovati ne pa lišpati, no morda prav narahlo, skoraj neopazno, več o tem pa kdaj drugič. In na koncu, ta članek je predvsem namenjen ženskam srednjih let in starejšim, torej tistim, katerim so prišle na obraz prve gubice in gube, pa nič zato, tudi te sodijo v ta leta, zato jih bomo negovale. AKNAL