Slovanski tednik
z-a korUti delavnega Ijud-*tv* v Ameriki
GLAS SVOBODE
i« moči	GLASILO SVOHO-DOMlSEL/flH SLOVENCEV V A.METUK.I	Od bofa do zmag«
Slovénie Weekly
devoted to the interest« of the laboring clsises
Stev.10.
Entered u Seoood-ClM« Matter July Jtfc. [»0», at the Peet-OAee a« OhiMffo, IIL, ander dot of Maro« Srd, in»
Chicago, 111.. 18. aprila 1913.
Kdor m mktt irobodao, m m mote boriti a* «tobodo!
Leto XII.
Razgled posvetu.
Avstro-Ogrsko.
Dunaj. — Splošno mišljenje glede političnega razvoja, je postalo nadepolno. Veliko pozornost -daje potimizmu oficiozen članek, ki ga priobčuje "Fremden-Blatt”.
Od vnanjega urada inspiriran list povdarja. da je prevladujoča nada za mirno rešitev balkanskih razmer, edino se zahvaliti enotnemu in odločnemu nastopu velesi h
Nadalje piše omenjeni list: “čeprav še ni rešeno vprašanje glede Skadra, vendar se ne more tajiti, da niso bile zaman žrtve, ki sti jih v gvrho poravnave albanskega vprašanja doprinesle Avstro-Ogr-. ska in Rusija.”
Nemčija.
Berlin. — V tukajšnjih krogih 'izvedencev se varuje tajnost o presoji ameriške tarifne predloge in vse kaže, da čakajo na podrobnejša poročila.
Dr. Viljem Wendlandt član tr-govske-pogodbeme družbe, ki v interesu nemških tovarnarje«; in nemške trgovinske zveze preučuje tarifno vprašanje, je mnenja, da je manj važno znižanje t.irifov kot pa. cenitev in izterjevanje. — Napoved, da ho cenitev “ad valorem” strožje izvršena in da bo ea-vinski urad pooblaščen izključiti robo, katere fabrikanti ne dopuščajo pregled njihovih knjig, je -dr. "Wendlandt mnenja, da bo reforma glede nemških tovarnarjev -ostala iluzija.
Španija.
Madrid, 13. aprila. — V tretje t!R časa njegovega vladanja, je kralj Alfons danes komaj vtekel smrtnemu napadu. Neki Barcelone je na cesti Madrida trikrat streljal na kralja, a ga ni pogodil. Takoj prijeti napadalec se i-menu.je Rafael Sanchez Allegro.
Velikabritanija.
Bath. — Pri vhodu Box predora so sufražetke porezale vse brzojavne in telefonske žice, vsled česar je bil oviran promet na Great Western železnici.
Hastings.—iSufražetke so razdejale lepo objezersko vilo, ki je last Arthurja Phillip Du Cros, u-uionski elan parlamenta za Hastings. Babnice niso samo zažgale poslopje, marveč so tudi eksplozivne snovi položile po sohah, ki so eksplodirale med časom, ko je bila obveščena požarna hramba.
Japonsko.
Tokio. — Člani tukajšnje trgovske zbornice se radostijo nad tem, ko jih je trgovska zbornica v San Francisco obvestila da bo pobijala sprejem japonski-sovražno zakon* sko-predlogo.
Japonske in ameriške mirovne družbe obdržujejo skupne sestanke, zadevo razmotrivajo. da najdejo sredstva, kako bi se odvrnili prijateljski odnaša ji med Japonsko in Californijo.
Balkan.
Sofija. -— Zastopniki velesil so ministrskemu predsedniku Gru-coff vročili odgovor zaveznikov, ki se tiče zadnje note. Grucoff je obljubil vse potrebno uravnati. — Velevlasti izražajo zadovoljstvo nad tem, ker so zavezniki pripravljeni za mirovno pogajanje. (Op. ur. Vse kaže, da bo v kratkem vsestransko sklenjen mir in da ne bo veljala beseda prokletih hujskačev),	,________
Iz preplovljenih krajev.
Cairo, 111. — Vsled silnega deževja Ohio-reka zopet narašča. Vodomer kaže 54% čevljev globočine.
Ni nade da bi bil pred pretekom nekoliko dni urejen železni-čen promet. — Tukaj se bavijo z načrtom poslati delegacijo v Washington, da pri kongresu iz-posljuje en milijon v svrho zgradbe zajezov.
Razne novice.
Te dni
nas je obiskal Rev. P. A. Seguin iz Stevens Points, Wise., ki se je vračal J orno v iz Augusta, Ga. kamor je šel kot priča za Thom. Wat-son. katerega sedaj rimska cerkev preganja in se mora radi njihove svinjske teologije zagovarjati pred ondotnim zveznim sodiščem. Podrobnosti o tem priobčimo prihodnjič. Na lastne oči smo se prepričali, da Rev. Seguin sestoji iz duše in telesa, krvi in mesa in sedaj smo še bolj uverjeni kot kedaj .poprej, da je Am. Slov. lažnik, ko je trdil, da Rev. Seguin ni.
Iz Taylorja, Wash, v Neff, O. poitujoči Rudolf Gradišnik se je tudi pomudil pri nas in nas podrobneje informiral o slabem delavskem položaju in štrajku v Washingtonu.
Tehtne obdolžitve.
El Paso. Tex. — Roque Gonzales Garza, nekdanji član Madero-ve poslanske zbornice in sedaj a-gent v Zdr. državah za takozvane konstitucioniste, ki je sedaj najmočnejša. vstaška organizacija Mehike, je dospel v El Paso, Tex. On se je izrazil, da hoče popotovati v Washington in ameriški vladi predložiti dokaze, da se je poslanik Wilson revolte v Mehiki dejansko udeležil. Slične obdolžitve proti a-meriškemu zastopniku so bile že dokumentarično dvignene in vladi v Washingtonu po Louis Manuel Rojas pred nekoliko časom dostavljene.
Brutalnost pod vislicami.
Montgomery, Ala. — Día ^elo-kožca in dva črnca so bili 10, t. m. v tukajšnji jetnišniei obešeni zaradi izvršenih umorov. Prvi zločinec, ki je bil obešen, bil je belo-kožec C. Walter Jones, ki je umoril Sloan ¡Rowam-a. Ko so se odprla samozaklopna vrata pod visli-mi, zdrknila je zanka raz svojega prostora in Jonez je bil mrtev še le po preteku 36tih minut. Osebe, ki so prisostvovale justifikaciji, trdijo, da so deputi morali truplo Jonesa držati nad tlom.
Potem je bil obešen belokožee Arnold Gilmar zaradi umora Lu-zille Tippetts. Le-ta procedura je trajala 7 minut. Črnec John A-dams, ki je umoril tukajšnjega policista, bil je še le po 14 minutah mrtev, in pri črncu Coleman German, ki je usmrtil svojo soprogo, rabil je krvnik 16 minut predno je smrt nastopila.
Poštena razsodba.
Chicago. — Zvezni sodnik Carpenter je Chicago and Eastern Illinois železnico obsodil na $10,000 kazni zaradi kršenje takozvane 16-nrne postave. Ta zakon določa,’ da nobeden železniški vslužbenec; ne sme delj kot 16 ur zaporedoma vposlen biti. Železnica se je pri-poznala krivim, da je v 100 slučajih postavo kršila in sodnik je izrekel -kazen $100 za vsaki prestopek.
Več delavne moči zahteva.
Chicago. Poštar Daniel Campbell se mudi v Washingtonu, da pri generalnem poštarju Burleson izposljuje dovoljene za pomnoži-tev poštnih vslnžbencev. Poslovanje na tukajšnji pošti je v zadnjih mesecih tako narastlo, da ne more zmagovati sedanje število vslnžbencev. Osobito velja to za paketno pošto. Medtem ko se je paketna služba januarja meseca lahko zmagala, je to sedaj naravnost nemogoče. To se razumi če se zazna, da je bilo marca meseca 6.89.7,744 zavojev na pošto danih, a v januarju jih je bilo 3.000,000 manj.
Žalosten spomin.
London. — Dne 12. t. m. se je v vseh tukajšnjih cerkvah obhajala spomenica za pred letom potopljeni “Titanic”. —
Nasprotniki monopola.
Washington. — Poslanec Flood je vložil resolucijo, v kateri se zahteva poseben urad'Zvezne vlade, ki bo nadziral ameriško tobačno trgovino. Državni tajnik Bryan se naj naprosi, da stopi v dogovor z Avstrijo, Italijo, Francijo, Španijo in Japonsko, da dotične vlade potrebno množino ameriškega tobaka naročajo neposredno po posredovanju urada Zvezne vlade.
V drugem razumevanju.
San Francisco, iCal. — V prepir o legislaturi Californije predležo-či predlogi, ki zabranjuje pred vsem Japoncem pridobivanje doma in zemljišč v državi Californije, je sedaj nastopilo novo nazi-ranje. ker se je izrekla bojazen, da ako bi predloga postala zakon, bi odvračal angleški in francoski kapital, kateri je v velikih svotah v državi sedaj naložen.
Zastopniki raznih evropejskih društev, ki so zelo interesirane pri oljnati in rudarski industriji v Ca. liforniji, so se izrazil, da zakon v sedanji obliki bo Evropejce od države takisto odvračal, kot Azijate. Poročilo iz Washingtona, da se Zvezna vlada ne bo vmešavala v zadevo, je bilo z zadovoljstvom sprejeto v zbornici in predloga je bila oddana v pretres senatnega odseka, kjer bo brščas sprejeta.
Nova ovira v Panama prekopu.
Washington. — Skalnati krmol, ki je doslej silnemu zemeljskemu plazu branil pri Culebra zasuti prekop, je sedaj popustil. Polagoma toda vidno se sedaj plaz pomiga v prekop. Veliko število parnih lopat odstranjuje ogromne množine materiala.
Do 31. januarja t. L so Zdr. države potrošile $221,702,630.55 za Panama-prekop.
Trust se brani.
New York. —• “Corn Product Refining Company”, je v New Yorku vložila ugovor proti tožbi vlade, v kateri se zahteva kompanijski razpust.
Družba odkrito pripozna. da meddržavno trži, toda ugovarja, da bi se na. kakšen drug način pregrešila, proti postavam, ali pa da bi nameravala se v prihodnje zagrešiti.
Takoj drugo naziranje.
Philadelphia. — Te dni so na-selniški uradniki motrili baš iz. Nemčije došlega Rudolf Goertze-na. ko je z ženo in 8 otrok v starosti od enega do 11 let nameraval stopiti na svobodno zemljo, in jih je kar mikalo, da mu to zabrani-jo. Obregnili so se ob njega, da dopuščajo v to deželo edino tiste, ki zamorejo pokazati imovino $25 v gotovini.
Nemec ne bodi len, seže v žep ter privleče mačko, ki je vsebovala $14,000.
Uradniki so naredili dolge obraze in pustili veselo družbo iti svojo pot.
Zavratno umorjen.
Havana. — Coferino Mendee, od konservativne stranke izvoljeni župan mesta Oienfuegos v provinci 'Santa Clara, bil je 11. t.. m. ponoči zavratno umorjen. Morilec ga je pričakal in domu gredočega iz zasede ustrelil.
Pomanjkanje paše in krme.
Stockton, Cal. — Več tisoč glav živine in ovac v nižinah Californije trpi glad. vsled cesar jej preti pogin. Poljedelski ministr Houston v Washingtonu je nekemfl gozdarskemu uradniku naročil, naj zadevo preišče, da se če potrebno gozdne reservaeije odpre jo v svrho paše. Živinorejci pravijo, da je suša povzročila bedo in živina mora gladu poginiti, a-ko ni hitre odpomoei. Po višinah je rast trave normalna.
Delavske novice.
Belgija.
Bruselj. — Generalštrajk je pričel. Blizo 250,000 mož v premogo-kopih. plavžih in drugih velikih podjetjih je 14. t. m. nehalo delati. Socialistični voditelji pravijo, da bo v teku nekaj dni še v veliko krajih prenehalo delo. Iz vseh delov gežele dohajajo ugodna poročila, osobito iz Oharleroi, Mori, (juievrain, Ghent in L» Louviere.
V	Oharleroi je v premogovnikih delo popolnoma vstavljeno. Da se stroje ne poškoduje in da se prepreči nabiranje strupenih plinov v jamah, so štrajkarji skrbeli za zadostno varstvo.
V	okolici je del rudarjev delo vstavilo in ostali bodo sledili.
La Louviere. -— Stavka premo-garjev je splošna in vse tovarne so zaprte. Vslužbenci pouličnih železnic bodo tudi zastavkali.
Antverpen. — V vseh tovarnah je delo vstavljeno.
Mons. —• Od 35.000 premoga r-jev je ostalo 2000 mož, kateri varujejo podjetja in stroje. Tovarne so zaprte.
Ju tako se glase poročila iz cele dežele. — Ceni se, da bo število stavbarjev narastlo na 400.000 do pol milijona. (Boj je naperjen proti rimokatoliškemu klerikalizmu, ki je preprečil splošno volilno pravico. Op. ur.)
Končan štrajk.
Hazleton. 'Pa. — Po prizadevanju tekstilnih delavcev je poravnana, stavka 1200 vposljencev Dn-plan svilne predilnice v Hazleton, Pa. in tovarna zopet dela s polno paro. Delavcem je privoljeno zvišanje mezde od 10 do 30 odstotkov, kakoršno je delo in pa znižanje delavnega časa od 58 na 55 ur v tednu.
Stavka kot protest.
Grozna nesreča!
Komaj so preboleli eno blamažo, iščejo drugo. Kdor išče ta najde.
Kar se je nam že delj časa dozdevalo, to se je sedaj zgodilo. Žal, ko ni pomoči, ne zdravila za take bolezni. Vzlie temu, da so bili naši politični nasprotniki — v verskh zadevah niso bili, kajti verovali so manje kot mi, če prav mi nič ne verujemo — izrekamo naše odkrito sožalje!
rt sj *=
Da naši cenjeni čitatelji zaznajo kaj se je tako groznega zgodi-tedaj povemo tu, da so se možgani zvodenili! “Komu?” vprašate! No, gospodom pri Amerikanskem Slovencu v Jolietu! Škoda, škoda ! Tmeli smo včasih zabavo ž njimi, toda žal ko je sedaj vse to minilo. Z ljudmi, ki imajo abnormalne možgane, ni nič za početi.
Da je temu tako, prepričajte se sami! Vzemite v roke Am. Sl. z dne 11. aprila t. 1. št. 24 in čitali bodete na četrti in peti strani: $10,000.00 ZA ZAVETIŠČE če Gl. Sv. ali Ahasver ali Zavrtnik ali vsi slovenski brezverci vkup ovržete našo trditev: Luter, Zwingli in Kalvin so pačili sv. pismo.”
Normalni možgani ne proizvajajo take gorostasne budalosti!
*	Si	Si
Kedaj in kje je Gl. Sv. pisal, da ne bi bili Luter, Zwingli itd. potvarjali “sv. pisma”? Tega se ni zgodilo, pač ¡>a smo vedno trdili. trdimo sedaj in bomo vedno trdili, da so VSE DOGME, in naj i to bode katere veroizpovedi hoče, izrodki abnormalnih, zvodenelih možgan, kakoršne imate Vi cenjeni gospodje pri Am. Sl.
Razlika med dogmami je edino ta, da rimokatoliška je najbolj zmrcvarjena, najbolj fehtarska in najbolj nesramna. Ona ne zavrže nobenega sredstva, se ne vstraši nobenega zločina, samo da doseže svoj namen, svojo korist!
S*	#	*
Vi gospodje pri Am. Sl. niste samo naivni, marveč tudi izživljajoči, ko navedene budalosti pišete. Toda naj Vam bo povedano,
kar smo do sedaj zamolčali:
Dokažite Vi “študirani”, “resnicoljubni” in seveda povsem “verodostojni" gospodje, da je Jezus Krist resnično kedaj živel!
Ako nam V i to dokažete, Vam svečano obljubimo da postanemo najboljši katoličani in zvesti Vaši pristaši.
*	#	iS	1
Naše zagotovilo naj Vam bo jamstvo, ker denarja še nismo od bedakov izpresali, kakor to N i delate, seveda na podlagi “sv. pisemskega" izreka: "Bodi neveden, neumen in poslušaj mene! Lastnih misli ne smeš imeti, kajti budalosti, ki ti jih jaz natvezim spoštuj in čislaj za “edino resnične.” Denarja nikar ne shranjuj; je zapeljiv in te pohujša! Živi skromno, gladuj in morebitni prihranek meni daj. potem so ti nebesa zagotovljena!”
North Providence, R. I. — Kot protest proti odslovitvi več so-vposlencev je 400 do 500 vslužben-cev “Esmond Blanket Mills” v North iProvidenci, R. I., zastavka-lo, vsled česar so morali tovarno zapreti. Odpuščeni pripadajo h ko mitejui “'Industrial Workers of the World.” Tovarniški uradniki trdijo, da so neznanci v tovarno vdrli in pokvarili mašinari.jo. — (Stara pesem!)
Mednarodni kongres svobodomi-selcev leta 1913 v Lizboni.
Bruselj. — Generalni svet svo-bodomiselcev v Bruselju je razposlal vabila za na letošnji mednarodni kongres, ki se bo sestal v Lizboni. 'Predlog za obdržavanje kongresa v Lizboni, je bil septembra meseca 1. 1. v Monakovem stavljen od Magalhaes Lima ter od delegatov vseh dežel navdušeno sprejet. Kongres bo na dvojni način velikega pomena; protest proti od rimski cerkvi v svojih evharističnih 'kongresih vrednim zatiranju svobodnega duha, — in počašeenje portugalske republike, ki je na delu da vse svoje pokrajine očisti cerkvenega vpliva. Vlada sama je obljubila, da kongres s v ob odo miselcc v svečano sprejme. Povabljeni so vse svohododušne, narodne, prostozidarske. etične itd. organizacije vseh dežel, naj si bodo kakorsne-ga imena si bodi, ki hočejo zdrobiti cerkveno premoč jn si izbojevati duševno svobodo.
Kongres bo pričel zborovati dne 5. oktobra, na dan 3. leta proglašenja republike. Dnevni red obsega:
1.	Portugalski ločitveni zakon, njegove politične posledice in potrebne dopolnitve.
2.	Sredstva za oživotvoritov du-ševno-svobodne odgoje.
3.	Svobodomiselnost in socialno vprašanje.
Strah pred osepnicami.
Washington, D. C. — Pojav o-sepnie (koze) v Alaski je napotil državni zdravstveni urad odrediti, da si mora vsaki prišlec iz Zdr. držav pustit koze staviti.
*	»	"■’*«’4
Častiti gospodje pri Am. Sl., ali ni tako?! —	-*■>'
’Vprašamo Vas, zakaj pišete med drugo budalostjo tudi sledeče: "Lutra, ki je Zvinglove prevode obsodil in jih nazival: ‘bedaste, o-«-lovske, protikrščanske, goljufne . . .”? Iz tega sledi, da je Martin Luter zagovarjal krščanstvo; tedaj je bil kristjan, a Vi pa nazivlja-te luterance, protestante itd. “krivoverce”! Vaša logika, — Vi gospodje pri Am. Sl.„ Vaš se to tiče — je izrodek Vaših zvodonelih možgan!	;
* * #
Brumna gospoda, dokažite nam Vi, da rimsko katoliška eerkev j i popravljala sv. pisma in prvotno besedilo tako sukala, da se je strinjalo s rimskimi, paganskimi dogmami. Dokažite nadalje, da je bila katera rimsko-katoliška izdaja sv. pisma popolna, da je bil prevod iz grščine ali hrebrejščine pravilen, dokažite s sv. pismom, da je rimski papež nezmotljiv, da je bil sv. 'Peter prvi rimski papež, da ni rekel Kristus sv. Petru, da je satan ip da naj se skrije za njim, da Kristus ni imel bratov in sester. Dokažite nam. da je laž, ko trdimo, da ravno sedaj popravljajo v Rimu sv. pismo, ker besedilo sv. pisma, kakoršnje je sedaj pobija vse rimske nauke o brezmadežnem spočetju, nezmotljivosti papežev, vicah, spovedi, pretvarjanju kruha in vina v pravo telo in kri Jezusa Kristusa itd. Ko vse io dokažete, bomo padli na kolena in se trkali: Mea culpa, mea culpa, niča maxima culpa, obudili očiten kes. pod pogojem, da še naknadno dokažete, da rimska katoliška eerkev je zgolj verska in ne politična organizacija, kateri je več za posvetno oblast kot pa zveličanje duš njenih vernih.
«• * *
Nimamo časa, ne prostora, da bi se podrobneje bavili s čenčarijo A. S., povemo pa le toliko, da nekaj mora natisniti, in če je še taka nesmisel, drugače nimajo škofu kaj pokazati o njihovi propogandi za “sveto stvar in bili bi ne samo pokarani, marveč prispevek za tiskovni fond bi bil “foč”!
* *
Zavetišče bo zgrajeno brez pomoči možakarjev, ki imajo zvodenele možgane! Škoda, res škoda !! —•
Stavka krojačev preti.
'Chicago, Til. — 'Okoli 2500 krojačev je obvestilo svoje delodajalce, da zaštrajkajo, če s.e jim ne privolijo zahteve, 'katere se jim bodo 17. aprila t. 1. dostavile. Krojači zahtevajo, da v vseh krojaških delavnicah naj bo za vse nad 16 letne delavce minimalna plača $8.00 na teden. Nadalje zahtevajo, da delavni čas naj traja 60 ur na teden in ne 64'kot doslej. Pribra-jači zahtevajo na teden $2 poviška plače. Sam. Sax, poslovni agent unije pravi, da so krojači vsak čas pripravljeni zastavljati brez poprejšnjega obvestila.
DEtfltRJE * STARO OOMOVIRO
poiiljftmo;
za.	$ 10.30.................. 50	k ros
za	$ 20.40	  100	kron,
za	S 40.80 ................  200	kron,
ža	$ 81 SO................ 400	kron*
za	$ 102.no................. 500	kron,
za	S 203.50................ 1000	kron,
za	* 40* 00...............  2000	kron,
za	$1015.00 ................ 5000	kron-
Poštarina je vgteta pri teh svotah Doma se nakazane «vote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Nag« denarne ooSiljatve izplačuje c. kr. poit • no hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilifine je do $50.00 v gotovini v priporočenem al i registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft:
FRANK SAKS JER CO.
St CoUUuid St. S.w York IM£v.C)«tT Av«., N. K.	ra.Kliml !)« j,
"OD PLUGA DO KRONE]
ZGODOVINSKI ROMAN. S°TSAL JAKOB BEDENEK. J
i.---.-----
DRUGI DEL.
(Nadaljevanje.)
XIV.
Goveja kuga se je oglasila po hlevih in kar od kraja pobirala 'kmetom živino, ne izbirajoč mlade ali stare, vol ali krav. Kar si je zaznamenovala s smrtnim svojim dihom, tisto je bilo njeno kar od kraja! Vehovcu je pobrala v hlevu vse od najveejega do najmanjšega, niti repa ni ostalo v njem.
'Prišla je spomladi slana na sadje, sočivje in krompir in je vse vzela, da niti semena niso pridelali ; poleti so se nagnali hudourni 0-blaki, iz katerih se je spustil ledeni bič, pogubna toča, ki je strla strneno in oklestila sadje; v križev teden na jesen je zopet padla slana in vzela ajdo. Kmet, sedaj pa živi! Živina ti je počepala, sočivja in sadja, kar zaleže zlasti pozimi, niti pokusil ne bodeš, sedaj ti je šel pa tudi ves kos kruha rakom žvižgat, kajti do boljšega kakor do ajdovega se še nisi vzpel in se tudi ne bodeš !
Vse to se je razvijalo v goli in bridki resnici pred očmi mladega Vehovca — Peterčevega Jaka, ki se je priženil k hiši. Slonel je zamišljen pri mizi in si podpiral glavo.
Žena njegova, nam že iz prejšnjih časov znana Vehovčeva Mi-cika, sedela je pri oknu za kolovratom in pridno sukala pražnjo nit. Čimdalje bolj pogostoina so ji uhajali pogledi na zamišljenega ljubega moža, ki je tako tiho sedel za mizo. Kar nič več se ne more brzdati, zato izproži:
“Kaj, za Boga, pa vendar tako preudarjaš, Jaka? Nikari si ne beli glave, ne pomaga ti sedaj itak, ako se nas ne usmili Bog, ki nas je tako silno udaril. Vse naše modrovanje nam ne dozori niti jed-nega ajdovega zrna! Pusti premišljanje in zaupaj v Boga.” “Lahko govoriš, ker nisi gospodar. Če bi bila pa ti na mojem mestu, stavim glavo, da bi jo povešala še bolj. Le pomisli, odkod bodemo jemali le živež, ker je vse strto, kaj šele živino za delo in krave za mleko? Bog bi imel pač čuda dela, če bi hotel paziti na vsako goved, ki pogine, in gledati na vsako ajdovo zrnice, predno ga vzamejo Grintovca ledeni vetrovi.”
“Oh, kako govoriš vendar pregrešno; ali se ne bojiš Boga? Poznam te sicer, da ne misliš tako, kav se ti v nejevolji zmika z jezika, vendar pa je tako govorjenje greh! Ali nisi slišal v nedeljo gospoda v cerkvi, kako je Bog izkušal pravičnega Joba in kako ga je potem čudovito zopet obdaril z vsem, kar mu je bil vzel? Veruj mi, da tudi nas ne bode zapustil!” “Vse prav in lepo, ali odkod naj vzamem vole za delo in kravi za molžo?”
“Bog jih je nam vzel, Bog jih bo zopet dal, če bo njegova sveta volja! Le potolaži se!”
“Ko bi s tolažbo tudi le delati mogel, ničesar bi ne rekel! Ali kako naj orjem brez vol, odkod bodeš jemala mleko za otroke in sploh za nas vse, ki nam je doslej vendar toliko zalegalo vsak čas?” “Razarali, kar bo, bodo nam že dobri in prijazni sosedje, mleka 'se bode pa treba nekaj časa odvaditi, kakor se ga navadno odvadimo tedaj, ko krave pričenjajo.” “Odkod pa hočeš denarja za o-pravke? Strneno, zlasti pa pšenica. ki smo jo imeli vedno vso za prodajo in za biro, bila je strta, da je niti želi nismo, kaj šele mlatili. Odkod vzamem za davek?” “Veš kaj, Jaka. bratu pišiva. — On ima, in kolikor ga poznam, posodi nama rad toliko, da si zopet kupiva živino in se preskrbiva z živežem. Kaj praviš?”
“No, ta bi bila res lepa!” vzklikne Jaka, “da bi pričeli še dolg delati! Sama veš, koliko se nama je bilo potiti, predno sva poravnala stari dolg. Bog naju varuj novega!”
“Če pa mora biti? Živ vendar ne moreš pod zemljo! Vse kaj drugega je delati dolg iz potrebe iu
rabiti denar za potrebno, nego se zadolževati in denar zapravljati, kar se pa nama vendar ne more o-čitati! 'Drugo jesen, če Bog da, tedaj mu jih vrneva.”
“Ne in ne, dolga ne bomo delali!” reče Jaka odločno.
“Če Bog da, saj ti ga tudi treba ne bode, ali sedaj se ne moremo geniti ne na desno ne na levo. Ako se v nesreči obrnemo do brata, bila bi to prošnja v sili. Le pomisli, ako bi bil moj brat kmet, ti pa gospod in bi bila božja roka njega zadela, ter bi se bil on do tebe obrnil, rekoč:	‘Ljubi svak,
posodi mi kakih dvesto goldinarjev, da si zopet napravim potrebno živino. Jeseni, če Bog da, vrnem ti jih. Ali bi mu jih ne dal?” "Precej, ako bi jih le imel!” “Vidiš, moj brat tudi ne stori drugače.”
“Če bfpa drugo jesen ne mogla plačati, kaj pa potem?”
“Kako bi ne mogla, ako nam Bog da dobro letino? In če bi se tudi nekoliko zavleklo, brat ne po. reče ničesar.”
“Tako misliš ti, ne pa brat, ki je sama natančnost! Moj Bog, moj Bog, dosedaj sva gospodarila v potu svojega obraza brez dolga, in sedaj naj bi jela dolg delati, ko gre tako trda za denar!”
“Ti pa res obupaš pri vsaki malenkosti! Vse bi še bilo, ko bi imel le nekoliko več pravega zaupanja v Boga,” pravi ona in si obriše solzne oči.
Duri se odpro in iztežaj, in v hišo privro otroci. “Mama, mama,” kriče vse križem, “tako smo lačni, dajte nam kruha!”
Očeta zbode pogled na nedolžno lačno mladino v srce; vstane in o-dide na vas.
“Ljubčki moji. kruh nam je letos vzel ljubi Bog, prinesla pa vam bom suhih hrušek, da se potolažite. Ti, Jakec, imaš jutri šolo, ali si se naučil, kar so vam naložili gospod?”
‘‘Sem se, mama, ali naj vam povem ? ’ ’
“Le,” pravi mati. Deček začne gladko in točno:
“V tistem času je rekel Jezus svojim učencem: ‘Ne skrbite, kaj bodete jedli in pili in ne, s čim se bodete oblačili. Ali ni življenje več nego jed in pijača, telo več, nego obleka? Poglejte ptice pod nebom: ne sejejo, ne žanjejo in ne spravljajo v žitnice, in vendar jih preživlja oče nebeški. Ali niste vi več, nego so one? Kdo izmed vas fhore svojemu telesu pridejati le vatel dolgosti? Ali poglejte lilije na polji: ne delajo in ne predejo in vendar vam povem, da niti Salomon y svoji slavi ni bil tako o-pravljen. kakor vsaka njih. Če že Bog tako oblači travo na polji, katera danes stoji in jutri že zgori v peči, ali ne bode skrbel bolje za vas, o malo verniki? Zatorej ne skrbite, kaj bodete jedli, kaj bodete pili in s čim se bodete oblačili, tako delajo nejeverniki. Skrbite zlasti za kraljevstvo božje in njegovo pravičnost, in vse drugo vam bode privrženo.’ — Sedaj sem pa že povedal, mati!”
Prav lepo si se naučil, gospod te bodo veseli, sedaj grem pa takoj po hrušek na vrh.”
Ko bi bil Jaka le nekoliko še posedel in slišal, kaj je pripovedoval Jakec, prišlo bi bilo morda marsikaj drugače, nego je bilo pozneje. Nikamor namenjen in brez dela, ker je bil sopraznik, pri-kretil je pred kovačnico, kjer so ravno dovršili okovanje Detelji-nega voza iz Moravč, katerega je hotel kovač še danes spraviti domov. Ker ni bilo Deteljine živine pri rokah; povabi kovač Vehovca, če bi mu ne hotel pomagati, da spravita voz v Moravče. Požirek vina se že dobi.
“O zakaj ne,” odgovori postrež-ni Jaka, “saj danes ničesar ne zamudim, bodem se vsaj nekoliko razvedril.”
Moža se oprimeta vozu in kmalu nato se ustavita pred Deteljino hišo v Moravčah.
Ko je Detelja poravnal račun s kovačem, dal jima je za “likof” vina. Hej. kako se je prilegalo zlasti Vehovcu, ki mu je tako po
redkem prišel na sled, odkar je gospodaril! Na čast mu bodi rečeno, Jaka se je do malega odvadil veseljaških in lahkoživnih navad ter se je povsod in vedno prav prijemal dela. Celo stara Vehovka ga je bila vesela, dokler je živela, tako je bil priden iu trezen. Po dolgem dolgem času je prišel nocoj do slastne kapljice božje, ki ge mu je zdela tem boljša, ker je vedel, da ne bode treba šteti niti beliča zanjo; zato bi se je bil, če bi bilo mogoče, napil za nekaj časa celo za v bodoče, saj tako le Bog ve, kedaj zopet pride do nje. Žal, da tega ne zmore celo najpridueji človek!
Vino, pravijo, razkadi človeku skrbi, olajša srce, razvedri um in razveže jezik. No, vsega tega nocoj pri Jaki še ni bilo opaziti, zlasti skrbi se ni mogel iznebiti po nobeni ceni; tudi v gostilni pri Detelji je podpiral glavo in strmel predse.
‘ Kaj pa gledaš, kakor božji volek? Na, jej in pij, pa vesel bodi, da živiš,” dregne ga kovač in porine predenj več koscev narezanega belega kruha in poln kozarec rdečega vina.
"Lahko govoriš, ker ti ognja v kovačnici ne more kuga vzeti, kakor je meni izpraznila hlev!” vzdihne Jaka in premišlja dalje.
"Nič ne mara j, kadar bodeš potreboval živino, boš jo že dobil, dvakrat, petkrat toliko, kakor si jo imel, če le hočeš. Seveda se ti bode treba nekoliko zadolžiti, toda kaj to tebi. ki imaš nezadolžen dom!”	,
"O tein sva se prav danes pomenkovala ž njo iu dejala je, da bi nama še najbolj kazalo, ako bi se obrnila do brata, ki je na Du-naji; on bi nama, pravi ona, iz-v e st u o rad pomagal iz zadrege.”
“Ta—a?” zategne kovač in šerpo pogleda Jako, kakor bi ga hotel prebosti, “ta. praviš, da vama pomaga, ta skrije, ki svoj živ dan ni bil kaj prida, sicer bi bil novo mašo pel! Ce bi bil kaj vreden. ne bi ga bili v Ljubljani spodili iz cesarske službe, ki mu je več nesla na leto, nego najboljši grunt v naši vasi. Verjemi, da bi ta sam rad vzel, če bi mu ti kaj
dal,	kaj pa, da bi on podpiral vaju. Nato vama niti -misliti ni, jaz poznam gospodo.”
“Veš kaj, kovač, o našem gospodu pa le nekoliko drugače govori, če hočeš, da me ne ujeziš. — No, da bi te sedaj slišala ona, sestra njegova to bi te izpovedala !
"Kaj gospod, kdo je gospod' Škrlje je bil, ne pa gospod in sedaj je vojak, ne pa gospod. Gospodje so tisti, ki maše bero,” trdi svojeglavi kovač in nadaljuje: 1 ‘Sicer je pa nama, ki sediva tukaj pri vinčku, prav vse jedno, a-li je tvoje žene brat gospod ali ne, dokler ga nam ne bode treba rediti, česar se po pravici bojim, kajti te vrste ljudje, ki se vse življenje potikajo po svetu, na stare dni radi priberačijo v domačo sosesko, da so sosedom v nadlego. Jaz bi rad pomagal le tebi. Pusti gospoda, ali kar že je, pri miru in poslušaj mene. Jaz imam, kakor veš, nekaj goveje živine pri ljudeh na reji. Jedno teh krav, dobro blago, rečem ti, vzamem jutri domov, ker dotična babnica premalo skrbi zanjo. Vidiš to kravico in če hočeš dve, tri imaš takoj jutri v hlevu, in niti bora ti ne bode treba šteti zanjo. Na rejo ti jo
dam.	Paše in pastirjev imaš na izbiro, torej si le samo izvoli, koliko jih hočeš. Seveda hode tele moje, kadar ga stori, mleko in vsi mlečni izdelki kakor tudi gnoj pa ostane tebi. Vidiš, tako se ti bode takoj pomagalo, ne da bi ti bilo treba kaj šteti za to. Kar se tiče vol, posodim ti denarja, kolikor ti ga treba, da si jih kupiš. Ker sva prijatelja, dam ti ga po deset od sto; toda vrneš mi ga, kadar ti bode prilika. Tako bi ti še brat ne postregel, zato pa, če ti je po volji, udari!”
Vehovec je bil že nekoliko vinjen, zato ni dolgo premišljal, ali bi, ali ne. Zadolžiti se je moral, naj se torej tu ali tam, mislil si je mož, to je že vse jedno. Vehovec seže kovaču v ponuđeno desnico in vzprejme ponudbo. -Sedaj pokliče kovač Deteljo in ga prosi, naj bi spisal dolžno pismo, ne da bi rekel, ker Vehovcu ne zaupa de.
narja brez njega, temveč le zato, ker nihče ne ve, kako dolgo bode živel. Možem se tudi to ni napačno zdelo, čeprav so -bile obresti nekoliko visoke. Toda kaj se hoče, časi so hudi in za denar je tako trda! Detelja je torej spisal dolžno pismo za 150 goldinarjev z obresti-mi po 10 od sto na leto ter se je podpisal za pričo, Vehovec se je ondu podkrižal, in pismo je šlo v kovačev žep, iz tega pa denar v Vehovčev pas. Ker je bilo pri hiši tudi semena in živeža treba za sproti, svota nikakor ni bila previsoka.
Pozno zvečer je prišel Vehovce domov. Žena je v tem že otročiče spravila spat, potem je pa sedla za kolovrat in predla.
(Dalje prihodnjič.)
PRIPOROČILO!
Če kupujete zemljo, kupite jo tam, kjer se lahko prepričate, da je v resnici dobra in rodovitna, zdrav in čist zrak, dobro in ugodno podnebje, blizu mesta kamor se lahko vse pridelke proda in blizu železniške postaje. Ne iščite zemlje v puščavah in neobljudenih krajih, dokler zamorete kupiti dobro in rodovitno zemljo blizo mesta in železniške postaje kjer Vam je bodočnost sigurna in vspeh zagotovljen.
Poleg cvetočega in prijaznega mesta Wausaukee, Wisconsin v Marinette Co. imam okoli deset tisoč a krov jako dobre in rodovitne zemlje naprodaj, ki je prav lahko za čistiti iu obdelovati na kateri rastejo vsakovrstni poljski pridelki, kakor tudi raznovrstno sadje in trta prav dobro obrodi. Tu- je mnogo studencev, več prijaznih jezerov in tekoča voda teče skozi zemljišče, katero imam naprodaj, tudi so dve železniške proge skoz speljane. Mesto, poleg katerega i-mam zemljo naprodaj vam nudi vse ugodnosti, ki jih kod farmer potrebujete, kajti razven mnogih privatnih poslopji in stavb je tam železniška postaja dveh različnih železnic, na katerih se križa dnevno 6 osebnih vlakov in ima jako dobro zvezo s sosednimi večjimi mesti in trgi kamor se tudi vsaki čas in prav lahko vse pridelke po-proda. Dalje so dve cerkve, ljudska in višja šola. več hotelo-v in večjih trgovin, mlekarna, žaga. livery, banka, mirovno sodišče in mnogo drugih industrijelnih podjetij, ki vam nudijo vse ugodnosti kakor jih le malokje drugod dobiti zamorete.
Ako tor a j želite imeti kos dohre in rodovitne zemlje v lepem, prijaznem in zdravem kraju poleg cvetočega mesta, kjer Vam je u-speli in bodočnost zasigurana iu kjer se Vam po zimi nudi delo in postranski zaslužek, ko ni ravno posebnega dela na farmi Vam priporočam, da pridete in se o vsem na lastne oči prepričate, ker vem da bodete tako zadovoljni kot vsi oni, ki so si ta v resnici dober in prijazen kraj ogledali in tudi zemljo kupili. Kupcem se vožnja povrne, oziroma k dobrem pripiše. Zemlja je vsa v enem kosu skupaj, tako da bode dobil vsakdo rojaka za soseda. Kdor prej pride, ta ima več na izbero in prednost lepši kraj si odbrali. Ako pridete v Chicago, pokličite me na telefon štev. 1800 Franklin, da pridem na postajo po vas. Ako pa želite natančnejega pojasnila pridite ali pišite na
A. MANTEL,
133 W. Washington St.
Room 519	Chicago, 111.
>—c—o-
«O — o —— O—o—O —■ -0%
Slab želodec.
Ako potrebujete zanesljive pomoči za oslabeli želodec. I ki ne prebavlja jedil in povzroča sledeče 'znake in bo- J. lezmi, zgubo slasti, izpehavanje, napihovanje, goreči©», 1 neprebavo, slabo prebavo, rabite	T
Severov Želodčni Grenčic r
o»
(SEVERA S STOMACH BITTERS)	j»
o»
Okrepča želodec, pomaga prebavi, vredi slast, prepre- 1 ča zapeko.	T
Cena $1.00 steklenica.	©•
j Kri čiččetije
o	April je spomladanski čisčilni čas, in tudi čas, kadar
|	bi morali očistiti svoj ustroj, kateri je sedaj preobležen
0	z raznimi strupeninami.
1	Severov Kričisiilec
^	(SEVERA’S BLOOD PURIFIER)
se priporoča kot eno najboljših zdravil, katero se rabi kot“ spomladensko zdravilo”.
Cena $1.00 steklenica.
i
0
1
e
I
O
{
O
t
0
1
o
Obistne neprilike.
Enkrat vsake tri minute mora vsa vaša kri iti sk<:>zi obisti, kjer se odpravljajo razne nečistosti. Ker imajo toliko dela za izpolnjevati ali je kaka čuda, ako kaj zboljo? Kakdar zbolijo rabite
Severovo Zdravilo u edini in jttia
(Severa’s Kidney and Liver Remedy)
katero vzdržuje te organe zdrave, ter ozdravi njihov« razne -bolezmi ter prepreča druge. Cene oOc in $1.00
Naprodaj so v lekarnah povsod. Knjižice in navodila v vašem jeziku. Ako jih nima vaš lekarnar v zalogi, pišite na:
1W. F. Severa Co. aZTs'		
Žen	iljî	išča na prodaj!
Cenjenim čitateljem Glas Svobode naznanjam, da sem zopet pričel s razprodajo zemljišč v Crivitz, Wiseonsin. Marsikomu je znano, da smo tam preko 1000 akrov zemlje prodali Slovanom in da v Crivitzu že sedaj živi okoli 15 rodbin ter so si zgradili svoje domovanje.
Jaz imam še nekaj tisočev akrov zemlje blizo mesta, in železnice-iu jo prodam od $¡12.00 do $30,00 a ker. Na kup se takoj plača $100, ostalo svoto pa po $100.00 na leto, dokler je kupnina plačena. Kupcem pomagam postaviti domovanje in če treba priskrbim kmetijske-stroje; -—- vse po najnižji ceni.
Jaz stanujem z mojo rodbino tukaj v Chicagi in svetujem ter pomorem vsim začetnikom. Pomislite, da sem tukaj posestnik, stanujem tukaj z Varni, torej tudi z Vami sočustvujem.
Ako svet (farmo) kupite, Vam povrnemo vozne stroške. Ogledi sveta se vršijo vsako soboto večez iz Chicage. -— Pišite s katerim vlakom pridete, da Vas na postaji pričaka moj sel in Vas spremi v Crivitz.
Za podrobne pojasnila pišite zaupno na prodajalca Lastnik: THEO. KERSTEN.
N. PIKLOR,
1526 W. 21 st Street.	CHICAGO, ILL.
* * * ****** * * **** *	* *****.*	# ***** m
Vsak slovenski delavec naj člta “GLAS SVOBODE”
ZASTONJ
50,000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
V-reto Kjijižica je *'redna flO.oo -dsaKemu bolnemu čto-VeKu.
Mi želimo, da Tsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vpešno zdravi: Sifilis ali zastrupljena kri, slabotni život, zg-ubitek moči, rejmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu na vranci, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadav» denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekaristne knjižice. Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek. Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam poš ite in mi vam pošljemo popolnoma brez 3lačno ono knjižico.
IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POSLITE GA NAM.
Dr. JOS. LISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg.; 22 Fifth Ave., Chicag. 111.
Gospodje:	Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vaz prosim, da m
tako pošlne.	’
Ime.
Pošta
Država
f.
S.S.P.
v
X
Zveza
y
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909,
Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, lil.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 23-48 Blue Island Are., Chigago. III. ANTON FISHER, podpredsednik; Globe, Arizona, Box 503. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Are., Chicago, 111. WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Are., Chicago, lil.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wia.
NADZORNIKI:
■FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Are., Milwaukee, WU. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN KONDA, 3622 W. 26. St.. Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut ave., S. E.. Cleveland. Ohio. JOHN BATICH, Box 208, Claridge, Pa.
.JOE CVETKOVIČ, 810 W. Forth St., Michigan C tty. tad.
POMOŽNI ODBOR:
ANTON SLOGAR. 4144 W. 16. St.. Chicago, lil.
JAKOB TISOL. 11355 Fulton ave.. Chicago, 111.
JOHN JEREB, 321 — 136. St„ Chicago, 111.
FRANK GODINA. 1441 Fullerton St.. Chicago, 111.
MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHORIK. 1846 So. Ashland Ave. Chicago, lil.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo poiiljati na tajnika fos Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na f-abn Kalan, 341 —6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode". Seja zadno sredo v mesecu, v Welky-•vi dvorani, 1805 Blue Island ar«.
NEKOLIKO ČRTIC 0 ČLOVEŠKEM POKOLENJU.
Gvidon Sajovic.
Žarki luči bodo prodrli v
razvoj človeka in njegovo
zgodovino.	Darwin.
(Nadaljevanje.)
Ta najdba je nemalo presenetila učenjake in vzbudila v njih različna mnenja. Nekaj naravoslovcev, kakor Čope, Allen, Cun-ningham, so brez omahovanja trdili, da so to človeške kosti; drugi (Virehov in dr.) so jih imeli za kosti tercijar,nega gibona, ki je flbil enak v velikosti človeku. Tretja stranka (Marsh ...) je zastopala trditev Dnboisa, ki^je označil svojo najdbo za prehodno vrsto med opicami in človekom ter Jo nazval opičji človek (pitheeoan-tropus ereetus). To naziranje si je pridobilo največ pristašev in je tudi sedaj odločilno. Važno je tudi, da so dokazali geologi in paleontologi. da je dotična lava, v katero \ so bile zasute najdene kosti, iz .pli-J ocenske [znameniti geolog Lyell je razdelil tercijarno formacijo v tri dele -. v enocensko, miocensko in pliocensko dobo. Vse tri besede so vzete iz grščine] — dobe. Vsa ta dejstva nam pričajo, da je moralo živeti v tercijilr.ni dobi na zemlji bitje, ki je bilo prehodna vrsta med opicami in človekom. Že v prvi izdaji svoje knjige “'Natürliche Sohöpfungs gesehiehte’ je postavil Trnest Haeckel hipotezo o pithecoanthropu. In to hipotezo je potrdila najdba 1. 1891. Naravoslovcem se je torej posrečilo najti bitje, v katerem se nahajajo prvi znaki človeka, katerega pa ne morejo uvrstiti niti med ljudi, niti med opice.
Preskočimo nekaj stotisočletij in se ozrimo v kambrijsko formacijo; kjer se je rodilo potem pra-ploditve (generatio aeqüivoea) iz anorganičnih [neorganskih, ne živih. mrtvih] snovi (ponajveč iz ogljika, kisika, dušika in vodika) prvo živo bitje, brezliki, priprosti moner. Organizem, brez vsakršnih organov, katerega je tvorila kepica beljakovinaste snovi — pro-toplazme ali saivkode, v kateri še ni bilo jedra. In ta stadij najdemo po zatrdilu nekaterih naravoslovcev pri vseh višjih organizmih. pr; katerih.izgine v začetku razvoja jajčeca jedro popolnoma. Stopinjo višje popolnosti doseže jajčece, ko se pokaže stanično jedro. Jajčece obstoji sedaj iz tanke kožice, katera ovija protoplaz-mo, v tej pa leži. navadno v sredi, jedro (nucleus), pri kateremu o-pažamo mnogokrat še manjša telesca, jedrce (nueleolus).
Milijone in milijone temu jajčecu enakih, najraznovrstnejših organizmov najdemo v naravi, zovemo jih s skupnim imenom eno-stauičarji (protozoa) nasprotno mnogostaničarjem (metazoa), s
katerim imenom imenujemo vse organizme, ki so sestavljeni iz več kakor ene stanice. Enostaničarji stoje morfologično [oblikovno po obliki] na stopinji ene stanice, katera opravlja vsa življenju potrebna opravila. Množijo se navadno z deljenjem in ta delitev se vrši pri nekaterih tako hitro, da se v teku nekaj dni pomnože miii-jonkrat in celo biiijonkrat. Stanice se kot samostojni enostaničarji po delitvi navadno ločijo; mnoge pa ostanejo navidezno skupaj združene v državice (eoenobium) ; toda vsaka stanica je še samostojno bitje. Delitev dela pri stanici je storila s tem korak naprej, da je naložila posameznim v državici živečim organizmom povsem različna dela: eni skrbe za hrano, drugi za ploditev, tretji zopet za premikanje itd. Lep vzgled za tako živalsko državico nam je zelena kroglica (volvox viridis) ; stanice z biči skrbe za premikanje, rumenkaste, podolgaste stanice so seme. zelenkaste okrogle pa jajčeca ; slednji dve vrsti služita kroglici v plojenje.
Te državice enostaničarjev tvorijo prebod k mnogostaničarjem, ki obstojajo iz brezštevilnih Stanič. katere imajo, enako organizmom v državici, vsako svoj posel; vse so pa združene v največjo harmonijo organizma.
Vrnimo se zopet k živalskemu jajčecu, katero se nahaja na stopinji enostaničarjev. Ono se deli v dve, štiri, osem, šestnajst stanic itd. In naenkrat imamo pred se-'boj kepico stanic. Vsredi te kepice nastane pravotlina (blasto-eoell in tako imamo pred seboj stadij mehurea (blastula). Na e-nem mestu mehurea poniknejo stanice y pravotlino in tvorijo jamico, katera se vedno bolj in bolj pogreza. Iz mehurea nastane tem potom čaši podobno bitje, katero sestoji iz dveh, druga v drugo po-veznenih, vrst stanic, med katerima se je provotlina zelo zožila. — Vnanje stanice tvorijo kožno plast (ektoderma), notranje pa ži-vilno plast (entoderma). Ta stadij imenujemo “gastrula”; lasten je vsem višjim organizmom in se prikaže v razvoju slehernega. Na stopinji gastrule se nahajajo dandanes še mnogoštevilni organizmi, katere zovemo mešnjake (coelen-terata). Haeckel meni, da je moralo živeti v pračasu bitje, katero je bilo enako stadiju gastrule in katerega, nazivlje on “gastrea”. Iz tega so se vporedno razvile višje živalske vrste: črvi (vermes), mehkuci (mollusca) in členarji (arflbropoda). Za nadaljni razvoj so med temi važni le črvi kateri žive na želji in v vodi v najrazličnejših oblikah in vrstah. Od najnižje stoječega črva (pemathodis-cus). ki obstoja samo iz kože in ereves, dobimo oblike do najvis.ie popolnosti, ki imajo poleg kože in
ereves tudi krvi, ekskretorični, j [otrebni, odvodni], — živčni in I spolni sistem, nadalje mnogo celo posamezna čutila.
iz črva podobnega bitja sta se | razvili vrsta kolozolnjakov (asei-| diae) in brez glavcev (aerania). Prve prištevajo mnogi k redu črvov, drugi jih stavijo v sistem kot samostojno, med črvi in vretenčarji prehodno, skupino; zadnje pa, katerih edini zastopnik je vrsta škrgoustnice (amphioxus), stavijo vsi brez izjeme k veliki skupini vretenčarjev (vertebrata) nasprotno s prejšnjimi, katere na-zivljemo brezvretenearje (everte-brata). Bistveni znak vretenčarjev je hrbtenica, katera služi telesu v oporo. Pokaže se že pri kozolnjakih večinoma le v embrionalnem razvoju kot mala hrustan-časta kita; le pri nekaterih osta-ne-trajno. Škrgoustnice in oblou-stne (cyclostomata) najnižje oblike iz skupine vretenčarjev imajo trajno, valjasto, elastično kito sestavljeno iz konopčastega stani-čevja, katero imenujemo “ehorda drosaiis”.
Nadaljni, znak vretenčarjev je, da leži hrbtenjača v hrbtenici ter tvori v zvezi z možgani in živci, fini razvit živčni sistem. Cevni sistem je popolen ter obstoja iz vodnic in srkalie. Pri škrgoustnici in obloustih najdemo navedene znake šele v najenostavnejših oblikah; pri zadnjih vendar že bolj razvite kot pri prvi. Popolnoma razvite najdemo navedene znake pri nadaljni živalski vrsti, pri ribah (pisces). Pri teh se ohrani še dolgo časa chorda dorsalis, katero pa sčasoma izpodrine ali deloma nadomesti v starejših stadijih hrbtenica, ki sestoji pri nižjih oblikah iz hrustanca, pri višjih iz kosti, a-li pa obeh skupaj. Živčni in vsi drugi sistemi so pravilno razviti, ekstremitete [končine, to so roke in noge,] so v prvem razvoju — imenujemo jih plavute. Najstarejše in za živalski razvoj najvažnejše ribe so somi; pri njih se pokaže pri ambrvju celo placenta [po-steljnica, materničnica je orgaii, ki veže plod z materinem telesom in mu dovaja živež], — kateri izgine v živalski vrsti in se ponovi kot trajen, bistven znak vseh sesalcev. Tudi priprost organizem somov priča, da so se iz njih razvile višje vrste rib.
Prehodna vrsta rib k dvoživkam (amphibia), prilagođenim že na življenje na kopni zemlji, so plučarice (dipuoi). Brezglavei, o-blouste in ribe dihajo svojemu življenju v vodi primerno s škrgami. 'Plučarice stoje sredi med ribami in dvoživkami:	po luskah,
skrpah in drobovju so podobne ribam, s pinci in nosnicami, ki se odpirajo v usta, pa spominjajo na dvoživke.
Najvažnejša zastopnika te vrste sta avstrališki pupič (eerato-dus avstr.) in protopterus, pri katerih so se “v sili“ za časa pomanjkanja vode razvila plača iz ribjega plavnega mehurja. V u-godnib razmerah žive plučarice v vodi ali močvirju ter dihajo s škrgami; v suši pa nadomestujejo slednje pluča. Škrge postajajo vedno bolj in bolj rudimentarne [nepopolno razvite] — iri se pokažejo večinoma le še v embrionalnem stadiju. Steni korakom smo pri. dvoživkah, izmed katerih ima večina v mladosti vnanje škrge, ki pozneje odpadejo; le pri nekaterih ostanejo rudimentarno razvit-te. Plavute, katere so se že pri plučaricah zdatno izpremenile, so se tudi razvile v popolne ekstremitete. Zakon živi jenskega razvoja nas uči, da se pri vsih višjih živalih v prvem razvoju pokažejo škrge in plavute. katere pričajo o prvotnih razvojnih oblikah, in ta zakon velja tudi za človeka.
Iz dvoživk je šel razvoj do plazilcev (reptilia), katerega prehodna oblika je novozelandska gašča-rica (hatteria punctata), na otoku Nova Zelandija [otočje v južnem Tihem Oceanu] živeč prapla-zilec. Razvoj se je cepil tu v dve panogi: na eni strani so se iz plazilcev razvili ptiči, na drugi sesalci. O razvoju ptičev iz plazilcev nam priča pratic (archeopterix), ki ima v kljunu še zobe in gaščari-eara sličen rep, pokrit s perjem. Istotako so bile s perjem pokrite golenice (fibula), med tem ko je
j bil ostali trup porasel z mahom. | Našli so ga v litografičnem škrlu juraformacije [imenovana po gorovju Jura] — pri Solenhofenu ' asi na Bavarskem, lirani ga sedaj berolinski mineralogični mu-|zej.
Začetkom druge dobe so živeli i veliki plazilci, kateri imajo popolnoma sesalcem slično zobovje, drugače pa vse znake plazilcev. I-menujejo se teromorphi [zverem podoben]. Prava doba plazilcev je bila sekundarna. Glavni znaki plazilcev so trda okostnica. mrzla ru-deča kri in dihanje s pluči. Poleg drugih značilnosti je omeniti, da neso suha in mehkokožnata jajca, iz katerih se izvale mladiči. To svojstvo nahajamo še pri kljunačih (monotremata), najnižji vrsti sesalcev, kateri so še v marsičem zelo podobni plazilcem. V pračasu so bili sodobniki kuščaricam, kar se je moglo dokazati potom izkop-niu in okamenin. V kamenju sekundarne dobe so našli kosti in zobe neke vrste sesalcev. Kosti so bile popolnoma podobne kostem kljunašev, le zobje so bili naravoslovcem prava uganjka — ker so vsi kljunači, kakor je znano, brezzobi. Primerjali so jih zobovom vseh mogočih vrst, toda nikjer se niso ujemali. In, kar ni zmogel človek, je rešila narava. Naravoslovci so zapazili po mnogem opazovanju. da se pri mladih kljuna-ših razvije mlečno zobovje, katero ima karakteristično oblikovane kočn.jake, ki se ne morejo primerjati z nobenimi drugimi, le — o-nim iz sekundarne dobe so popolnoma enaki. Naravno je očividno, da so imeli predniki sedaj živečih kljunačev zobe; nazivljejo se zobati kljunaši.
Najzanimivejša kljunača sta novoholandski kljunati ježek (e-ehydna hystrix) m navadni kljunač (ornitorhynchus paradoxus). Lastnosti sesalcev najdemo pri teh — kakor prj vseh drugih te vrste —- šele v prvem početku. Kljunači ležejo v pravem pomenu besede jajca, iz katerih se izvale mladiči. Jajca so onim plazilcem močno podobna. Mladiči ne sesajo materinih prs, katere pri kljunačih še niso razvite. Mleko, s katerim dojijo mladiče, se nahaja v žlezi mlečnici in kaplja mladičem v usta skozi kožo, ki je na tem mestu situ enako prebodena. Zanimivo in važno je, da se razvije pri vseh višjih sesalcih in tudi pri človeku v prvem embrionalnem razvoju žleza •mlečnica na dotjčnem mestu, kjer so pozneje prsi. Tudi placente, značilne lastnosti višjih sesalcev, še ne najdemo pri kljunačih. Koncem trupla imajo samo en skupen telesni predor za ekskremente, vodo in spolne produkte, takozvano “kloako”. Za nadaljni razvoj je vano. da nosi kljunati ježek jajca in mladiče v trebušni vrečici, ki je trajna in značilna lastnost vrečarjev daljnje razvojne vrste sesalcev.
Sedaj samo v Avstraliji in južni Ameriki živeči vrečarji so bili v sekundarni dobi razširjeni po vsej zemlji, kajti kosti in okame-nine vrečarjev so se našle po vseh delih sveta. Značilna za nje je že omenjena trebušna vrečica, po kateri se imenujejo in v kateri nosijo negodne mladiče toliko časa, da popolnoma dorastejo. Mladiče dojijo z mlekom, katero sesajo mladiči iz prs, ki so pri vrečarjih že popolnoma razvite. Važno je tudi, da se nahaja pri nekaterih vrstah že placenta v prvem razvoju; večina je sicer nima. kar je gotovo v zvezi s tem, da je ne rabijo, ker izkote negodne mladiče še pred časom in jih hranijo potem z mlekom do godnosti v trebušni vrečici. Poleg drugih različnosti je posebno značilna za vrečarje spodnja čelust, ki ima močan koščen kavelj, in pa vreeni kosti, kateri služita vreči v podporo. Vrečarji so gotovo važna prehodna vrsta med nižjimi in višjimi sesalci, ki so se razvili iz njih vsporedno v kredni dobi [to je najmlajša doba mezoične skupine. Imenuje se po kredi, ki pretežno sestavlja gorovje te dobe. Na mnogih krajih je kreda tudi mešana z drugim kamenjem], 'koncem sekundarne. O tem nam pričajo o-kostnjaki in posamezne kosti iz pričetka tercijarne dobe.
(Konec prihodnjič.)
RAZNO.
Turčija izganja albanske notable. Feezi bej, bivši vali na Kosovem, advokat Gjako in bivši policijski ravnatelj Ilalil v Bito-iju, so izgnani iz Turčije. 21. m. m. so morali iz Carigrada v albanske gore.
Kanoni, ki bodo razstreljevali zrakoplove. V Juterbogu pri Berolina delajo poskuse z novimi kanoni, ki streljajo na zrakoplove. Konstruirani so tako, da topničar lahko gleda v zrak, ne da bi ga motilo solnee in strel zleti naravnost v zrak proti zrakoplovu. Poskusi so se dosedaj dobro obnesli.
Ukradel... vagon riža. Tvrdka Josip Lewy in sin v Nagyszalonta je bila naročila 4. jan. letos pri tvornici riža na Reki en vagon, to je sto vreč riža. Tovarna je poslala naročeno blago dne 7. jan., ali dne 18. istega, meseca je tvrdka Lewy naznanila, da še ni prijela naročenega blaga. Tovarna je seveda reklamirala prvo na železnici. ali v njeno začudenje jej je došel odgovor, da železnica ni dobila omenjenega blaga za tvrdko Lewy in sin v Nagyszalonta. Slednjič so po dolgem iskanju dobili moža. ki je ukradel vagon riža. Ta je neki skladiščnik, ki je znal porabiti na 'kolodvoru ugodno priliko ter je odposlal riž neki drugi tvrdki v drug kraj na 0-grsko. kateri je poprej ponudil riž in dobil tudi takoj nekaj denarja za. to. Moža so prijeli.
Veleizdajstvo. Notarja v Deču, Marka. Mašiča so zaprli in izročili zaradi veleizdajstva sodniji v Mitroviči, češ da je nagovarjal češke prebivalce na izseljevanje v Ma-cedonijo. kjer da vlada večja svoboda kakor v Avstriji.
Kako Čehi slave padec Odrina. Gospodarski odsek mestnega sveta v Pragi je sklenil v proslavo zavzetja Odrina zgraditi konvikt za jugoslovanske dijake. ‘“Narodni listi” svetujejo, naj se mesto iluminacije nabira za sirote pred Odrinom padlih vojakov.
Samoumor princa Vincenca Windischgraetza. Dunaj, 27. marca. Princ Vincenc Windisch-graetz, vojaški ataše 3' Rimu, sin predsednika gosposke zbornice, se je v Rimu baje zaradi živčne bolezni ustrelil.
Korporal obešen. Opava. 27. marca. Danes ob pol 8. uri zjutraj je dunajski krvnik Lang o-besil poljskega rezervnega kor-porala Padaesa. ki je bil po službeni vaji ustrelil nadporočnika Srameka. Usmrčenje je bilo v dveh minutah 3’ kraju. Truplo je. pokrito od sivega odela, viselo pol ure, nakar so je prenesli v 3'oja-ško bolnišnico 3- svrho obdukcije. Zvečer je bil pogreb, h kateremu se nihče ni pripustil.
Papežev poraz. 9. oktobra 1911 je izdal papež motu proprio, s katerim je odpravil vrsto cerkvenih praznikov — velikonočni pon-d el j ek, binkoštni pond el j ek, drugi božični praznik. Marijino rojstvo, svečnico-, praznih treh kra-1 j e 3'. Ta odlok je bil očividno u-sluga kapitalistom, katerim na ljubo naj bi delavci šest dni na leto 3reč robotali. Socialni demokrat j e so zastopali takrat stališče, da naj papež odločuje v cerkvenem 'življenju, kolikor le pre nese potrpežljivost vernih ovrčie, za. državno upravo pa da so njegove odločbe popolnoma brezpomembne. Zahtevali so zato, da o-stani 3r državni upravi, v kolikor pridejo zanjo v poštev^ cerkveni prazniki, pri dosedanjem običaju. Papež je “utemeljeval” svoi odlok — z draginjo. Če bo več dela vrbic o v, taka je bila socialna modrost, papeževm. bodo delavci več proizvajali, vsega bo v- obilici in draginja bo kar sama po sebi nehala. Ubogi papež! Vidi se mu da je res jetnik, ki ne ve pravr ničesar o vzrokih draginje. Če bo vsega preveč, bo vrse poceni. — S kakšno ljubljansko branjevko bi se še lehko meril. Vsega je dovelj na svetu, mesa in žita, premoga in lesa a samo za one. ki čepe na vrečah denarja, ne pa iza delavce, ki žive iz rok 3r usta. Sobotna u-radna “Wiener Zeitung” prinaša odlok skupnega ministrstva, ki pravi, da papeževa odredba ne velja za državo. Dolgo, dolgo je rabila vlada, da je skuhala ta odlok Odlok pravi: “Da se razprše vsi dvomi, se naznanja, da pape-žo3- odlok za področje -državni oblasti,“uradov, zavodov in šol ne velia.” Papežo3Ta nakana: pomagati kapitalistom, se je torej pošteno izjalovila.
DENAR POŠIJAMO V DOMOVINO.
Po sledečih cenah:	-
Za $ 10.35 ..... Kron	50
Za $ 20.50 ........ Kron	100
Za $ 30.85 ..... Kron	150
Za $ 41.00 ..... Kron.	200
Za $ 61.50 ..... Kron	300
Za $102.50 ..... Kron	500
Za $204.50 ..... Kron	1000
Za $1020.00 .... Kron	5000
Poštnina je všteta pri teh svotah.
V tej banki se menja, kupuje in prodaja inozemski denar. Austro-Ogrski denar se kupuje brez odbitka: za 5 kron plačemo en dolar.
Pišite po cene in pojasnila v slovenskem jeziku.
Kaspar State Bask
1900 Blue Island Ave., Chicago.
Slovenskim gostilničarjem in i trgovcem priporočam ±
j BINGO CIGARE •
• CHARLES HLAVA, izdelovalec
£ 2342 So. Kedzie Ave., Chicago.
I
Telefon Lawndale 5616
Tel. Canal 376
RUDOLF SMRČEK
Edina slovenska knjigoveznica v Chlcagi
1623 BLUE ISLAND AVENUE Se priporoča rojakom. mr Najnižje cene.
NAJEMNIK k VANA, IZDKLOTALCA »odovio« mineralne vode in dragih n«opojnih pijač.
82—84 Fiek St. Tel. Oanai 140«
Tel«k»: Canal 3014
NA.ZDAR!
S A L O O N
s kegljiščem
kjer točim vedno sveže pivo In drug* raznovrstne pijače. Domače vino. Unijske eurare.
Potniki dobe pri meni čedna pre no čiMe. Potrežem vsakemu točno in 1 ¿borno.
MARTIN POTOKAR
1625 Se. Center Avt., Chicaga, DL
“The Roosevelt Saloon”
ROCK SPRINGS, WYO.
A. Justin, lastnik
im trgovec z vinom, cigarami, pivom Itd. — Se prtporo6a Slovenc—1
	
“1	SLOVENCI POSEČAJTE Little Bohemio” :
kjer se toči izborno impor ti rano plzenzko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepul
Izvrstna kuhinja. Fina vina In smodko.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop.
Loomis Str. v neposredni bližini Bloe Island Av. in zap. 18. ni.
Znanje in skušnja.
Za izdelanje slik je treiba poleg kamere in lense tudi tehničnega znanja in umetniške skušnje.
Jaz imam tehnično znanje in moji odjemalci ipravijo, da imara tudi umetniško skušnjo.
Fotograf
1439 W. 18. 8t.
vogal Albert St.
Ali ste že poslali naročnino za “Glas Svobode”? Ako ne, blagovolite to storiti taicoj.
‘Glas Svobode
TH! VOICB OF LIBERTY )
weekly
Pub-butted by M V. KONDA <a CO 31,22 W. 26 Street Chicago, Illinois
Subscription $2. OO per year. Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za narod v Ameriki.	slovenski
’Olas Svobode’ izhaja vsaki petek	
RA AMERIKO:	
	
RA «TROPO: Za calo leto	 sa pol leta			$1.26
MSSIOY rs norm I*	js
GLAS SVOBODE SI12 W. 26 ST».	CHICAGO, ILL
P*i »piamembi btvaliMa prosimo naročnik As nam natančno naznanijo poleg N o v s e a tud llvasi naslov.
lil
NAŠA VLADNA HIŠA.
¡Vladna hiša naše republike je bolj podobna dramatični kot pa politični areni. Ni zamere, da so začele delovanje velike hiše v Washingtouu posnemati male deželne hišice. V veliki hiši se od časa do časa odkrivajo grafti in kontra grafti. Ljudski zastopniki si graftarje le ogledajo, vzdihnejo in se obrnejo v stran. Zadnjih par let se je malo zasvetilo, tako malo, da smo dobili komaj vpogled v to kapitalistično državno borzno palačo.
Radovednost človeka žene, da se vpraša: kako je vse to mogoče? Zakaj se ljudski zastopniki ne pobrigajo za dobrobit ljudstva, zakaj zamižijo in se obrnejo stran, ko slišijo o graftih svojih kolegov na škodo vlade, ljudstva? Ali iz navade — je li navada če vemo resnico pa ne storimo ničesar in da bomo kot narod graftarji postali in tako smo menda tudi že iz navade začeli nevspešuo preiskavo.
Postavili smo kongresne in druge odbore z namenom preiskati ¡grafte oziroma grafterje in tako smo se izredno zabavali na račun vlade, ko je preiskavala graft mesnega trusta, graft Standard Oil družbe, graft tobačnega trusta in druge. Mrcvarenje tarifa v vladni -hiši tudi ni konca ne kraja. Kako smo preiskavali graft A-laske! Bilo je leta 1867 ko smo jo kupili od Rusije za $7,250,000. In v jesen istega leta smo dobili kongresno preiskavo, da iznajde v kateri žep je romalo $2,250,000, katerih ni Rusija nikdar, prejela. — Kongres je potem zaporedoma postavil odbor v letih 1868, 1869, 1870, 1875, 1880, 1882, 1884, 1885, 1886, 1888, 1889. 1890, 1891, 1892, 1896, 1897, 1898, 1899, 1900, 1901, 1902, 1903, 1905, 1906. 1907, 1908, 1909. 1910 in 1911, da preišče ta graft. “Preiskava!” ga je, toda še do danes brezuspešno. Nato so sledile kongresne preiskave nad preiskavo in pri teh preiskavah smo še danes, in le čudo je, da nas že drugi narodi še niso prekrstili v graftarje.
POLITICEN RAZGLED,
Pri krajevnih volitvah, ki so se vršile v zadnjih dneh, so Rooseveltu vci slabo opravili. Iz tega .se je sklepalo, da je prišel pričetek konca njih stranke. Mi tega ne verujemo in — tudi ne želimo. Stranka, ki šteje štiri in pol milijonov volilcev ne gre kar tako na kose. Gonilni vzroki, kateri so tako veliko stranko v teku par mesecev takorekoč iz tal dali zrasti, ne izginejo kar nenadno. Oni so danes istotako pričujoči, kakor so bili pred jednim letom. Rooseveltova stranka ima misijo, to se ne-rnore tajiti. Pri tem pa niti ni treba vzeti, da bi oni oživotvorili celi program “'Čarter’’-govora Roosevelta. Toda oni predstavljajo milijone nezadovoljnežev v deželi, k| še niso postali socialisti, predvsem tiste na republikanski strani, z nado. pridobiti par milijonov nezadovoljnežev od demokratične stranke. Tedaj nikar nobene iluzije, stranka v tako nadepolnem položaju se ne razkroji. To tudi ne bi bilo želeti, kajti le-t,ih 4^/2 milijonov politično organiziranih moških in žensk vendar tvorijo tehten faktor za stvar socialnega napredka. Mislimo si jih za. enkrat proč. in vzemimo, da oni zopet postanejo, kar so bili, neka zapn-
** scena in nema množica v notraj-nosti republikanske stranke, —-prikraju bi bilo takoj s praktičnimi social političnimi reformami, ki so sedaj v teku v državah in v kongresu. Mi bi zopet prišli v breznadno politično stagnacijo, katera je v tej deželi vladala celi človeški rod. Tudi Rooseveltova stranka ne bo večno živela; ona nima tistega vodečega principa, id bi jej zagotovil sigurno bodočnost. Ona nima niti eno veliko vprašanje rešiti, kot jo je imela republikanska ono o odpravi sužnosti. — Saj Rooseveltova stranka noče odpraviti mezdno delo. Ona se bo imela kar tja razvijati, kar pa nikakor ni gotovo, ali pa bo večji del njenih članov prestopilo v socialistično stranko. Sedaj pa le-ti 4% milijoni še niso zreli za socialistično stranko, tedaj se mora za sedaj zadovoljiti s tem, da oni skupaj drže v obliki progresivnosti. In ni nobenega povoda, da bodo to vsaj toliko časa storili, dokler se izkaže, kaj demokrati izvrše. Odpovedo le-ti, potem cvete pšenica Rooseveltovemu šele bujno.
Tedaj je zanimivo opazovati sedaj no vedenje demokratov. Pričetek njih prvega dejanja že predloži, to je, načelni sklepi o carinskem iu davčnem vprašanju. Pri tem se da sklepati, da predsednik Wilson nasproti svoji stranki slično stališče zavzema, kot jo je svo-ječasno Cleveland. On je, kakor-šen je bil oni, radikalnejši kot parlamentarni voditelji. -—- Toda medtem ko je Cleveland strogo vzdržaval ločitev eksekutive od posta vodajne oblasti in se ni vmešaval. dokler ni pred njega prišla carinska predloga (katero je potem iz jeze brez njegovega podpisa pustil zakon postati) je Wilson veliko praktičnejši. On se ne briga za ustavno funkcijo ločitve oblasti, marveč se koj v pričetka vmešava, v kovanje in veriženje postav, kakor je to delal tudi kot guverner od New Jerseva. Ne bo dolgo trajalo, ko bo razvpit, kot “bos” svoje stranke, in tudi bržčas ne dolgo, ko se bodo proti njemu puntali. Vpliv predsednika stremi po radikalni carinski reviziji ; on je dognal, da pride na svobodno listo meso, jajca, sir in druga živila. Producentom sladkorja v Louisiana hoče dati tri leta čas. za pripravo na carinsko svobodo. Od surovin bo carine prosto les, volna, kože itd. Na tej podlagi bo potem osnovana nižja proizvalna carina..
Vprašanje je samo, bo li demokratična stranka vbogala povelje svojega predsednika. V nji gospoduje jug, in jug potrebuje za svojo mlado in nerazvito industrijo veliko bolj varstveno carino kot pa sever. Od vpitja o dohodninskem davku južnih demokratov, kar je sicer dobršno umolknilo, nam se ni treba dati izb ega ti. To je stara pravljica, za katero nič ne stoji. Materielni interesi indu strieleev juga zahtevajo,visoke carine in se lahko na to zanašamo, da njihovi zastopniki v kongresu bodo pri tem vstrajali, vsaj, kar se tiče proizvajanja juga. Ali, skoraj polovica demokratične večine sestoji iz zastopnikov severa in leti bodo tudi kmalu od sebe dali slišati. Predokns tega daje dejstvo, ko demokratičen governor Foss iz Massachusetts v neki poslanici legislaturo te države poživlja, naj v kongresu svari pred pre. radikalnem postopanjem o carinskem vprašanju. Sedaj že, pred no je predložena tozadevna predog.i.
Predsednik Wilson hoče očivid-no vporabljati svojo patron st ven o moč. da vsili svojo voljo postavo-dajalcem. Demokrati že dolgo niso bili pri koritih in so sedaj zelo lačni. Toda Wilson ne podam je u-radov, dokler ne bo imel pod streho carinsko predlogo, in on ima v svoji roki, da kaznuje tiste kon-gresmane z odtego svoje patronaže, ki mu nasprotujejo. Kakor se vidi, je ta idealističen profesor praktičen politikar prvega razreda. Toda demokratično gobezdam je nezanesljiva stvar, ter si nismo nikoli varni pred zlemi posledicami. No, počakajmo.
KRINKO DOLI!
••"Ali ste že obnovili naročnino na “Glas Svobode”? Blagovolit« to takoj storiti, oko želite da ts vam list redno pošilja!
‘ ‘ Way! an d, nesrečni Wayland, mučenik za socijalizem, delavstvo, svobodo tiska in govora!” tako je rekel marsikateri, ko je slišal ono grozno novico, da je lastnik in u-rednik najznamenitejšega socialističnega lista na svetu Appeal to Reason storil samomor.
iSedaj se je šele izvedelo kaj je bil pravzaprav pravi vzrok, da je Wayland storil samomor. Ko ue bi rimska hierarhija preganjala Waylanda in njegove sodruge pri Appeal to Reason, ko ne bi rimsko katoliška inkvizicija zahrbtno stegala roke po svojih žrtvah, Wayland bi še danes živel. Do sedaj se je vedno mislilo, da republikanska in demokratična stranka prosekutirale Waylanda, War-re na^ Phiferja, Debsa in druge in na ta način mislile ugonobiti Appeal to Reason in ž njim socialistično stranko in socializem v Ameriki. Toda v Aurora, Mo. izhajajoči “Menace” je te dni prišel na sled denuncijantu, ki ni noben drugi kot ritnsko katoliški duhovnik Dr. Pompeney iz Pittsburgha, Kans. Ravno v istem listu najdemo zapriseženo sodnij., izpoved nekega A. W. Lovejoy, za katerega je rimski duhovnik Pompeney mislil, da je pristaš rimske hierarhije iu da bo dobro orodje za uničenje Appeala to Reason in njegovega osobja, a se je pri tem grdo zmotil, ker ravno ta Lovejoy je na sodniji izpovedal o vsi zaroti proti Appeal to Reason in ta izjava se glasi na kratko, da je bil šel ta rimski duhoven k predsedniku Taftu iu generalnemu pravdniku Wickerdhamu v Washington in od njiju izposloval, da bodeta dobila od demokratične Vlade denarno podporo za uničenje in procesiranje Appeala to Reason in da bodo Wayland. Warren in Shepard obsojeni v ječo.
Nadalje je izjavil, da je rimsko katoliška cerkev pripravljena potrošiti vsako svoto denarja, samo da se ugonobi tisti antikatoliški list "Menace”, za katerega so takrat mislili, da je last Waylanda.
Krinka je padla! Pravi zarotniki so se našli. Ves inteligiran svet jih pozna.
To je zopet dobra šola za delavca, posebno pa za rimokatoličana.
Rimsko katoliška cerkev dobi svoje največje dohodke iz delavskega vernega ljudstva. V zahvalo za skup znošene miljarde ga ta “nevesta Kristusova” s pomočjo darovanega denarja prosekutira, mu brani priti do svojih naravnih pravic in mu nastavlja na j več je ovire na pot spoznanja. V zahvalo za znošene miljarde, mu ta od Kri. stove vere odpadla cerkev hoče u-nieiti delavsko časopisje, ker se boji, da bi delavec prehitro spoznal njeno prevaro in zarote, ki jih spleta s svojimi posestrimami, kapitalisti in trusti. In ravno ta cerkev, ki je odvisna od delavca, izkorišča delavca na vse načine, ga radi tega, ker zahteva svoje pravice denuncira in preganja. In delavec, neumna stvar, vsega tega ne vidi, noče videti temveč slepo nosi v cerkev trdo zaslužene novce. s katerimi ga potem cerkev preganja in drži v suženjskih okovih.
Rdeč madež, ki smo ga pripisovali izključno kapitalistični anarhiji je pal tudi na rimsko hierarhijo, na inkvizatorja Dr. Pompeney. Wayland mi bil samo žrtev kapitalizma, ampak nedolžna žrtev s krvjo pomazane rimske hierarhije.
Inkvizicija odpravljena? Kaj še!
SLOVENSKO ZAVETIŠČE.
Spisal Math Gaishek.
VABILO!
VABILO!
Slovensko Svobodomiselno Podporno Društvo št. 106 Etna No. 1
priredi
VELIKO PLESNO VESELICO
v soboto 19. aprila
v korist društvene blagajne. Začetek ob 6. uri zvečer.
Vse rojake in rojakinje, kakor tudi sosedna bratska društva št. 7 v Aroni, št. 107 v Yukon, Dom in Svet št. 181 in Složni Slovenci št. 199 najvljudneje vabimo, da se vdeleže naše veselice ter nam po-morejo do uspeha.
ODBOR.
Že dolgo časa se nisem oglasil, ker so se pa moje ideje vedno večinoma vresnieile, tedaj se ne morem vzdržati da ne bi mapisal par besedi in sicer pred drugim o Sl. Zavetišču:
Gosp. F. Gram nasvetuje, da se isto napravi v kakšnji drugi državi in ne v Mo., kar je zelo lepo od njega, ker ne mara zavetišča za svojo reklamo tako kot drugi zemljiški agenti, ki zanj ponujajo zemljo. Premisliti se mora, kako bodo stari, onemogli ali celo pohabljeni ljudje mogli še obdelovati farmo, ki bi bila združena z Zavetiščem? Tedaj bi ne bil to blago-delni zavod, marveč nekaka prisilna delavnica za uboge stare in obnemogle rojake. Za one farmer je pa, ki bi bili tam blizo'naseljeni, bi to bilo neko strašilo, ker bi videli rojake, ki so zgubili svoje zdpavje in moč v tovarnah in ma.j-nah a preje niso hoteli iti na farme, sedaj pohabljeni pa morajo se tam truditi. Ali ne bo vsakega siromaka srce bolelo, ko bo videl v sosedšeini zdrave farmerske rojake?! Ali se ne bo vedno kesal, ko tudi on ni popred šel na farmo, dokler je bil že zdrav? Pomislite rojaki po delavnicah, kakšno trpljenje bi to bilo za uboge invalide.
Toraj Zavetišče naj bo proč od farmerskih naselbin, da ne bo delalo ne reklamo za agente in tudi ne vprizarjalo trpljenje za uboge stanovalce. (Naj se kupi 40 ali 80 akrov dobre, rodovitne zemlje, blizo kakega velikega mesta in obdela v lep vrt. Iiz vrta se zelo veliko dobi za domačo potrebo, a drugo se pa proda v mesto.
V vrtu tudi leti siromaki lahko malo delajo, posebno če je vrt o lepšan 7. lepimi cvetlicami in na severni strani se zasadi nekaj drevja za senco, kjer se lahko bolni ki sprehajajo. Vrtno delo pospešu je zdravje in je lahko; seveda kar se tiče oranja in kultiviranja, bi se naredilo s konjem, ki bi ga <■-skrboval zdrav človek.
A ko se pa misli nakupiti kos zem’je in postaviti stanovanja ter zemljo po farmersko obdelovati, bi tisto ne bilo za onemogle rojake, bilo bi pa zelo prilično za zdrave in brezposelne, ki bi sc lahko tam javili in delali za brano dokler ne bi dobili pripravnega dela. Tako bi tak zavod bil lahko posredovalnica za delo, kar pa ni tako potrebno kot Zavetišče; se pa še lahko pozneje ustanovi.
Tolike v premisljek o Zavetišča.
Druga potreba bi bila, da bi slovenski časniki popisali vsako državo posebej, kakšnje ugodnosti ima za kmetijstvo, v katerih krajih je boljše zemlja in kaj se kje priddjuje iu kako se vse proda. Potrebne knjige bi gg. uredniki lahko dobili od “Departementa of Agriculture” v Washington, D.
C.	Sedaj sc opisuje zemlja v tej ali oni državi samo v oglasih ali reklamah, za katere ni list prav nič odgovoren, Agenti si napravijo lepo office v kakšnem velikem mestu, pišejo in delajo reklamo, rojaki eitajo, se zanašajo, češ, je dober list. ko to piše in je že tako; in bajdi; gredo pa kupijo borih 40 akrov tu na severu, kjer bi 160 akrov komaj zadostovalo za splošno kmetijstvo. Prvo leto načelniki še pišejo, da je vse lepo. ko pa pride čas za prodati pridelke. je pa premalo dohodka, in potepi so lepo tiho, ali pa kolnejo a-genta.
Veliko napako tudi store rojaki. ki kupujejo baš tam, kjer Nemci ali Angleži že kraj zapuščajo in se selijo drugogi, kjer se jim nudi boljša prilika za kmetovanje.
Ako bi časniki priobčili mali popis vsake države tako kot angleški in nemški listi, osobito one države kamur se v novejšem času a-meriški farmerji naseljavajo, tedaj hi si rojaki lahko zemljo zbrali, ogledali in ustanovili svojo farmarsko naselbino; tako kakor je g. W. Brunsfhmidt pred par leti svetoval.
Baš sedaj bi bil priličen čas, da bi takšna navodila izišla, ker tovarne in majne so začele zelo slabo delati, in nekaj se mora storiti, da začne naš narod misliti na kaj
druzega in neha biti hlapec kapitalista.
Pomislite, presodite in zaupajte onemu, ki je. zaupanja vreden..
Kdor se pa že obrne na kakšne-1 Združimo se iu delujmo skupno za
blagor iu boljšo bodočnost našega naroda!
ga agenta, naj pa rajse zaupa o-nemu, ki tudi sam že živi na dotični zemlji, ki jo prodaja, ker če je res tako dobra pa tudi sam naj jo gre obdelovati, ne pa živeti tisoče milj proč.
Ne gledite na reklame: “toliko rojakov je že letos kupilo”; kajti ako eden ali pa dvajset skoči v vodo, ni potreba da bi vsi za njimi poskakali. Zanesite se rajše na o-ne, ki vam pišejo: “pred več leti smo tam kupili, tako in tako delamo ter smo zadovoljni z našo kmetijo.” Ker oni, ki kupijo malo zemlje v kraju, kjer se vsi pridelki po zelo nizki ceni prodajo, bodo po par letih videli, da so slabo kupili. Seveda s prva še dobijo denar za les', toda ko bodo pa. odvisni od pridelka, tedaj bo pa drugače. 40 akrov zadostuje blizo velikih mest, ali pa kjer ni hude in dolge zime. Mesto s par tisoč prebivalcev ne šteje nič, ker tam moraš prodati prekupen. in on tudi ne kupuje pridelkov iz vrta ; žito in krompir pa potrebuje veliko zemlje. In tako je tudi z živinorejo.
Toraj združite se in kupujte zemljo skupno, in čitajte priporočila zanesljivih listov ter dopise od skušenili farmerjev, ker edino na ta. način bodete zadovoljni s kmetijstvom.
Književnost.
Ravnokar je v New Yorku iz-! išla mehko vezana 36 strani obsegajoča slovenska knjižica “»Svetovalec za praktično uporabo paketne pošte, poštnih hranilnic in, kako postanem državljan.’ Mislimo, da že to dovelj pove o prekoristni vsebini knjižice, ki jo-priporočamo vsakemu rojaku, ki se peča s poštno pošiljatvijo, s poštno hranilnico in pa osobito tistim, ki si hočejo dobiti ameriško državljanstvo. V vsili teh predmetih je knjižica spisana v poljudnem in lahko razumljivem jeziku ter velja samo 25e komad.. Dobi se pri založniku Bert P. Lakner, 1595 — 3rd Ave., New ! York, N. Y.
Čistost
je prva potrebščina, dobrega zdravja. Najboljše jo povspešuje- Sc-verovo Zdravilno Milo, (Severa’s-Medicated Skin Soap) katero tudi vzdržuje kožo zdravo. Ako se redno rabi. neprilike, kakor ogrce, prdšči, črnavke, rudečica in razni opahki vas ne bodo nadlegovali. Priporoča se posebno za dojenčke, ker prepreča žive rane, rudeeico, opahke in druge neprilike. Cena 25c v lekarnah. W. F_ Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Pozor! Novosti Pozor/
Najnovejši in naboljši
Gramofon
samo $7 50
Nobenih troskov za IGI>E ker ostane vedno ena.
ROJAKI! Sedaj se Vam prilika da si dobite izvrsten GRAMOFON e katerim si lahko doma napravite izvrstno zabavo z najlepšemi pesmi in godbo. Ta GRAMOFON ima ¡prednost pred drugimi, radi Čistega in močnega glasu in igle katere ni treba spreminjavati. Prodajama tudi plošče najboljših pesnikov in godbenikov, katera se nepokvari ja pri vporabljanju po 65c komad. Vsak kateri želi imeti GRAMOFON naj pošlje $7.50 na našo tvrdko in mi mu takoj odpošljemo GRAMOFON poštnine ali expresa prosto. Vse odipošiljatve naše tvrdke so garantirane in za nadaljna pojasnita se obrnite na
BENKO RUS (Sl CO.
11250 Indiana Ave	Chicago, Illinois
I
GV>S sc^°^
3622 W. 26. Street, Chicago, III. OBVESTILO!
Vsem društva n, obrtnikom, trgovcem, gostilničar jem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje
V j a K C)-iJr.it ni h Tisk o-vin
kot:	Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade,
račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
druJt-<Jena pra-Oila in pre-Vode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno, lista
“Glas S-V obode”
Naročnikom
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštne znamko za 2c se naj priloži za odgovor.
j,«—»■•..»■i»«
OLA* LOBODE
Slovenska Delavska Podporna in Penzijska förv”) Družba
Ustanov. /f's/V»*!\ Inkerp.
21. nov. 1909	15. marca 1910.
MADISON, PENNSYLVANIA
GLAViNI ODBOR :
FffBEDSEDNIK: Martin Jager, L. Box 102, Conemaugh, Pa. PODIPRiEDSEDiNIK : J. Zakrajšek. R. R. 3 Box 57 Cohmbus, Kains. ÏAJiNIK: Jos. Hauptman, Box 140, Darragh, Pa.
ZAPISNIKAR : Jos. Mostar, Box 120, Adams burg, Pa.
BLAGAJNIK : John Gantar, Box 286, North Oh ica go. 111.
NADZORNI ODBOR:
AiLiOJZ FLERE, predsednik, Box 121, Adamaburg, Pa.
MATH PETR ICH, I., Box 183, Cliff Mine, Pa.
HENRY LAMUTH, II., Box 114, Mariajina, Pa.
POROTNI ODBOR:
JOHN LEKŠE, predsednik, Box 94, Mulberry, Breezy Hill Sta. Kan. ALBERT ŠVAJGAR, II. Box 146, Livingston, 111.
• JOHN’ GOMILAR, III., R. F. D. No. 3 Box 144A, Johnstown, Pa.
POMOŽNI ODBOR:
MARTIN HORVAT, Box 140, Darragh, Pa.
ÂILOJZ ŽAGAR, Herminie, Pa.
MARTIN PUMPE, Box 130 Adamsburg, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK : Dr. Geo. Boehm, Arona, Pa.
Glasilo je “Glas Svobode.”
Vsem društvam oziroma dr. uradnikom na znanje, da v poslej pošiljajo denar na sedanjega blagajnika.
Sprejeta nova društva S. S. P. in P. Družbe.
Dr. “Slovenska-Hrvaška Sloga” št. 18 v Madison, Pa.: Mihael Haberšek, cert. št. 640; Karel Slavič, 641; George Bal jak. 642; Math Afric, 643; Mihael Morčič, 644; Justin Slavič, 645; Anton Gorat, 646 ; Mike Sredaje 647; Paško Sarič, 648; Karl Gilli, 649; Jos. Jelovik, 650; Martin Božo, 651 ; Mare Mile, 652 ; Paško Berše, 653; J. Mohorič, 654 ; F. Mavrič, 655; Aug. Mandič, 656.
Dr. št. 19 v Yale, Kans. : JohnPrislan, eert. št. 657; Jos. Alič, 658 ; Jos. Kotnik, 659 ; Martin Kožich, 660 ; Alojs Žernik, 661 ; John Sajevec, 662; Fr. Lamar, 663; Mihael Zeinlak, 664; Rudolf Gleihen-berger, 665; Mike Šikule. 666; Jos. Peternelka, 667; Mike Sukač, 668; Jos. Čoki, 669; Anton Rupar, 670; Martin Bergles, 671.
*' Novo pristopli člani:	*
K dr. št. 1 : Antonio Sebem, cert. št. 672 ; Ambale Caumo, 673.
K dr. Št.	4: Vincenc Narat,	cert. št.	674.
K dr. št.	5: Thom Svetlik,	cert. št.	675.
K dr. št.	7 : Stefan Spudič,	cert. št.	676.
K dr. št.	10: John Bergant,	eert. št.	677;	Anton	Sever,	678.
K dr. št.	11: Anton Makse,	cert. št.	679;	Fr. Pušnik,	680.
K dr. št.	13: Alojs Mihačič,	cert. št.	681.
Suspendirani člani:
Od dr. št. 15 - John Jerman, eert. št. 560.
Od dr. št. 16: -Jos. Žagar, cert. 587; Jos. Komar. 588; John Petje, 590.
Suspendirani zopet sprejet:
Od dr. št. 4 : J. Woncha, eert. št. 320.
Od dr. št. 1:	John Gelpy, cert. št. 246.
Črtani člani:
Od dr. št. 1 : Gašper Zortev, eert. št. 344.
Od dr. št. 7: Mike Kutzmarskv, eert. št. 196.
Od dr. št. 9: Jos. Spensberger, cert. št. 447.
Odstopli člani:
Od dr. št. 9 : George Sajevec, eert; št. 336 ; Jos. Lostreg. 337.
Od dr. št. 11 : Fr. Perko, cert. št. 265.
Prestopli člani:
Od dr. št. 5 : Dušan Prca, cert. št. 387 k dr. št. 7.
DRUŠTVENI URADNIKI.
Dr. št. 1 v Darragh, Pa.: Preds. Frank Gradišek; tajnik Anton Cedilnik, Box 116; blag.: Jacob Godec, vsi v Darragh. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 2 v Adamsburg, Pa. : Preds. : Martini Pumpe, Box 131 ; tajnik : Louis Flere, Box 121 ; blagajnik: John Sever; vsi v Adams-iburg, Pa.
Dr. št. 4 v Waukegao, 111.: Preds. A. Celarec, 706 Market st.; Taj. John Gantar, Box. 286, North Chicago, 111.; Blag John Stražišar. 611 Market St. — Seja 3. nedeljo v mesecu na 611 Market St.
Dr. št. 5 v Cliff Mine, Pa.: Preds.: V. Koritnik, BoX 192; taj. Math. Petrich, Box 183; blag. Jos. Sivec. Box 206 ; vsi v Cliff Mine. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 6 v Roslyn, Wash.: Preds. Lucas Notar, Box 171 ; tajnik Anton Adamič, Box 16; blagajnik M. Arestovnik; vsi v Roslyn, Wash. — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
Dr. št. 7 v Livingston, 111.: Preds. Alb. Schweiger, Box 148; tajnik Frank Čopi, Box 148, blagajnik Matija Gorenz, Box 132; vßi v Livingston, 111. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop.
Dr. št. 8 v Marianna, Pa. : Preds. Henry Lamut, Box 114;' tajnik John Nastran, Box 190; blagajnik Jos. Milaueh ; vsi v Marianna, Pa. — Seja vsalko 3. nedeljo v mesecu.	*
Dr. št. 9 v Skidmore, Kans.: Predsednik Simon Repovš; tajnik John Repovš, R. R. 3 Box 187, Columbus, Kans.; blagajnik John Zakrajšek, R. R. 3 Box 57, Columbus, Kans. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 10 v Winterquarters, Utah: Preds. J. Bizjak, Box 85: Tajnik Peter Zmerzlikar, Box 35; Blagajnik Štefan Esih, Box 111. Vsi v Winterquarters, Utah. -— Seja 2. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 11 v Conemaugh, Pa*: Preds. Frank Dremelj, Box 73; tajnik John Škufca, Box 102; blagajnik John Vičič, Box 571. —
1 Seja vsako 1. nedeljo v mesecu,
,dopoludne ob 9. uri v Slovenskem Delavskem Domu.
Dr. št. 12 v Breezy Hill, Kans.: Preds. Mart. Smolshnik, Box 94;
1 taj. Frank Tratnik, Box 43. Breezy Hill Sta., Kans.; blag. Rochus Godina, Mulberry. R F. D. No. 2 Box 125. — Seja se vrši vsako 2. i nedeljo v mesecu.
Dr. št. 13 v Richmond, W. Va.: Predsednik F. Zadnik, Box 729;
! tajnik M. Škof, Box 729; blagaj-| nik Karl Zadnik, Box 729; vsi v : Richwood, W. Va.
I Dr. št. 14 v Johnstown, Pa,:
I Preds. John Gomilar, R. F. D. No. 3 Box 150b; tajnik Jos. Glavač, R. F. D. No. 3 Box 144; blagajnik Miroslav Intihar, R. F. D. No. 3 ¡ Box 57. — Vsi v Johntown, Pa,
Dr. št. 15 v Franklin, Kans.: Preds. F. Vidmar, R. R. No. 4 Box j 120; tajnik Frank Čefin, R. F. D. ¡No. 4 Box 63, Girard, Kans; bla-
gajnik Val. Suhodolčan, R. R. No. 4 Box 63. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
Dr. št. 16 v Brereton, 111.: Preds. John Černe; Tajnik Fr. J. Aleš, Box 41; Blagajnik J. Germ. Vsi v Brereton, 111.
Dr. št. 17 v Staunton, 111.: Preds. Fr. Previnšek; tajnik Frank Jerkič, Box 77; blagajnik John Mostar, L. Box 351.
Dr. “iSlovenska-Hrvaška Sloga’ št. 18 v Madison, Pa.: Preds. Karl .Slavič, Box 252; Tajnik Mihael Habei’šek; Blagajnik Jos. Mohorič, Box 252. Vsi v Darragh, Pa. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 19 v Yale, Kans.: Preds. Jos. Kotnik, Box 64; Tajnik John Prislan, Box 147;. Blagajnik Martin Kožuh, Box 34. Vsi v Yale, Kans. — Seja se vrši 1. nedeljo v mesecu v Fr. Lamarjevi dvorani.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA S. D. P. in P. D.
Kdor je opazoval rast raznih podpornih organizacij ta se je prepričal, da so iste v začetku jako slabo napredovale. In največji vzrok za tako počasno rast je sprva nezaupnost. Ko enkrat ena organizacija dobi zaupnost med narodom, tedaj začno člani pristopati in nova društva se ustanavljajo. Slovenska delavska podporna in penzijska Družba je prestala to presknšnjo. Njen obstoj in sigurnost je gotova. Člani, ki so bolni ali siposobni za podpore in penzije, kakor predpisujejo pravila, dobe svoje podpore redno vsak mesec trikrat in sicer izplača glavni urad podpore vsakega 10. 20. in konc meseca. V zadnjem času priklopili ste se zopet dve novo ustanovljeni društvi k naši družbi, kar dokazuje, da naša organizacija napreduje in da so začeli rojaki misliti ne samo na to če so bolni in če umro temveč polagajo jako veliko važnost na podporo (penzijo) v slučaju onemoglosti in ravno to je velik vzrok zakaj naj bi vsak rojak, delavec pristopil k tej Družbi in kjer jih je pa več, tam naj ustanove društvo in ga priklopijo k S. D. P. in P. D. Za pojasnila in vse drugo potrebno za n-stanovitev društva pišite na spodaj podpisanega’ glavnega tajnika.
Želeti je tudi, da bi se člani le Družbe začeli zanimati za ustanovitev novih društev, posebno takim članom, ki so odpotovali in so prišli v take naselbine, kjer še ni penzijškega društva; takemu članu, kateremu so znana pravila Družbe je veliko lažje ustanoviti društvo kot pa rojakom, katerim pravila niso znana. Pravila S. D. P. in P. D. so tiskana v štirih jezikih in sicer: v Slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem. To je razredno zavedna organizacija, katera ne zapostavlja in ne pozna nobene- razlike glede narodnosti. -—
Vsak delavec v sposobni starosti, ki je zdrav in dobrega, značaja postane lahko član te Družbe, potem pa naj bo isti Slovenec, Hrvat, Italijan, Nemec ali Amerikanec to nič ne de, podpore je on vreden ravno tako kot mi Slovenci.
Družba ima sedaj svoj ugled, je dobila med narodom zaupnost in lepo napreduje v vseh ozirih, a še bolj bo napredovala, ako vsak član malo poagitira med rojaki ter jim pove o ugodnostih, ki jih nudi penzijska Družba.
Tajnike krajevnih društev pa prosim, da bolj upoštevajo pravila ter da pravočasno pošiljajo mesečna poročila in plačilne nakaznice na glavni urad. da s tem prihranijo mnogo nepotrebnega dela in stroškov ter da bo poslovanje med glavnim uradom in društvom rednejše. Bolniška podpora se izplačuje trikrat na mesee, kakor že zgoraj omenjeno, nekatera društva pa pošiljajo svoja poročila dva tedna po seji, a člani pa se jezijo nad glavnim uradom, ker ne dobijo takoj podpore. Omenim naj, da podpora se izplačuje točno in pravilno ob določenih časih, če je pa kak zadržek tedaj glavni tirad navadno obvesti društvo.
Z bratskim pozdravom!
Jos. Hauptman, gl. tajnik.
Box 140. Darragh, Pa.
Svobode” je $2.00 (dva tolarja),
Conemaugh, Pa.
š' dolžnost si štejem zahvaliti se cenjenim bratom naše organizacije, koji neumorno delujejo za napredek in boljšo bodočnost naše mlade prekoristne S. D. P. in P. D.
Od kar smo imeli prvo konvencijo, se je organizacija razvila na vsej črti. Pomnožila se je s številom novo pristoplih društev in z nepričakavano mnogo posameznimi člani, pristopivši k raznim društvam. To nam dovolj dokazuje, da se naši rojaki resno zanimajo za prekoristno stvar, in smelo trdimo, da nam je zagotovljena lepa bodočnost.
Torej bratje, naše geslo naj nam bode: “Naprej!” Naprej po začrtani poti. Mi smo tisti, katerim je sveta dolžnost podpirati to, kar dobro vemo, da nam Ibode poznejše čase v hvaležno korist in prepotrebno podporo. Vse kar je v naših močeh, storimo z bratsko roko v roki za boljšo bodočnost in v korist nam samim in našim bodočim delavskim bratom.
Ne smelo bi biti med nami Slovenca, kateri ne bi bil član podporne in penzijske organizacije!
Obračani se javno na zavedne rojake širom naše nove domovine, da se čim prej nam pridružijo, kar bode v korist njim samim.	,
Obrnite se za vsa potrebna pojasnila na gl. tajnika, katerega naslov najdete v vsaki izdaji Glas Svobode. Drage volje Vain bo pojasnil na vsako Vaše vprašanje, kakor hudi doposlal pravila, s katerimi se bodete popolnoma strinjali in tako postali člani naše podporne in penzijske organizacije. —
Zahvaljujem se bratsko vsem članom za neumorno delovanje v prid S. D. P. in P. D.
Z bratskim pozdravom
Martin Jager, predsednik.
Je bilo znano našim dedom.
Našim dedom je bilo dobro znano, da nepravilno čiščenje črev je vzrok mnogih vznemirjanj v našem telesu in cesto tudi v naši pameti. Nabirali so zelišča in koreninice in so jih rabili za lečenje zaprtja. Nekatera zelišča so dala zaželjeno odpomoč, ampak so ob enem tudi oslabele telo in prisilile ljudi, da so rabili vedno večje količine. Vedi je to popravila s tem da je združila tonike z dristili. — Najboljši vzorec take znanstvene kombinacije je dobro znano Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki vsebuje ekstracte mnogih zelišč, ki so raztopljene v čistem rdečem vinu. Isto ima takojšnji učinek, brez- kakega trganja ali dražega nadlegovanja pri zaprtju, grizaviei, krču, omotici, zgubi apetita, nervoznosti ali slabosti. V lekarnah. Jos. Triner. 1333—1339 S. Ashland Ave., Chicago. 111. Imejte vedno pri rokah steklenico Trincrjevega Linimen-ta in pripravljeni bodete za nezgode, opahline, otekline, revmatizem.
(Advertisement)
CLEVELAND.
Slovenska ameriška metropola se živahno razvija. Poleg starih društev se ustanavljajo nova in v vseh vlada veselo delavno razpoloženje. Narod se je pričel zavedati, da le organiziran si more zboljšati svoj bedni položaj. Tu kjer Se narod združuje, napreduje tudi gospodarsko in danes i-raamo pač lepo število slovenskih trgovin. Marsikateri slovenski o-brtnik si je pridobil sicer skromno, toda samostojno eksistenco. Sledeč nasvetu prijateljev in znancu sem otvoril tudi jaz kro-jačnieo in čistilnico oblek v zavesti, da bodejo moji številni znanci in prijatelji privoščili tudi meni grižlej kruha. Izdelujem raznovrstne obleke. Čistim in likam moške,, kakor tudi ženske o-bleke. Ako imate zanemarjeno o-bleko, ne zavrzite jo, temveč prinesite jo k nam in mi vato jo za male novce popravimo. Nobeno delo ne ide iz naših rok. dokler nismo znjim zadovoljni mi, kakor tudi vi. Ali nas obiščete?
IGNAC SMUK,
4706 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Za zunanje oglase ni odgovorno uredništvo ne uipravnrit vo.
AVSTRO-AMERIKANSKA-UNiJA,
v
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO
W
PARNIKI PLIJTETO IZ NEW YORKA:
-^ce...........10. maja
Martha Washington, . .3. maja
Kaiser Franz Joseph I. 14. maja Oceania, ....... 25. aprila
Parniki odplujejo vedno ob trela.aoDl.aii popoldne is prist a n tiča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu 5)te cette v South Brooklvau.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanlifia najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; obfuje se v SLOVENSKEM JEZIKU
SLAV»!
Z* STOT
ZA
AMKRINO
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
K. H. Kempt glivni last, na zspadu 120 N. La Sail* St. Chlosgs
Naša novajfspomladua in letna [zaloga obleke, klobukov in spodnjega perila za vas in vašega sina je tu.
Zmerne cene za vse enako.
V naši veliki zalegi^ dobite vse. Mi vas v vsem zadovoljimo.
HINS®
JELINEK in MAYER, imitelja.
u[i\ Elus Island be lit !S cesta
S'
M. A. WEISSKOPF, M. D.
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Piatt,
od 8.—10. ure predpoiudn«	814 Ashland Ävs.:
•d I. —3. ura popoludne in	ad 4.—5- popoiudna.
ad 6.—8:30 ure vačar.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
are dopoladne doma in to le izjemoma ▼ piar nnjnib .lakajih
DB. WEISSKOPF je Čeh, in odličen sdmvnik, »btskajia torej Slovana v svojo korist.
8P-
ATLAS BREWING CO.
sloje na dobrem glasa, kajti ena pridelaje najbolje pive iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAGER | MAGNET | ORANAT j
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraja.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi te oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Compagnie Générale Transatlantique
Iz New York v Avstrijo ćez Havre Basel.
Potniki tretjeg-a razreda dobivaj brezplačno hrane na parnikih draška snažne postelje, vino in raina meaa jedila.
Pristanišče 57 Rorth River vznožje 15th St., New Y*rk City
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek obio.uri sjutraji S. S. France nov dvovijak)	8. S. La Provence
S. 9. La Lorraine	S. S. La Savoie
Najboljše udobnosti v III. rasredu-
Odplujejo vsako soboto ob 3. pop.
S. S. Rochambeau (nov. dvovijak)	S. S. Chicago
S. S. Niagara	S. S. La Touraisa
Glavnizatop na 19 State St., New Y>r«.	MAURICE W. KOZMIK*«,
glavni zastopnik za zapadu. 139 N. Dearborn St. Ckieftf», Ul.

AAAA.

4*
r
zdravi zobje
CLEVELAND	CLEVELAND
so prvi pogoj veselemu razpoloženju. Vsako pokvarjenost zobov zatrite v korenini in prihranite si mnogo bolečin kakor tudi stroškov. Mi smo si po večletnem delova ju pridobili simpatije vsib tukajšnlh Slovencev. Ne zaupajte svojega zdravja ljudem, katere ne poznate, pridite v domač uta d. kjer vam postreženo z slovensko žensko pe-strežba. Vprašajte svojega soseda!
DR. A. A. KALBFLEISCH
6426 St Clair Ate.
CLEVELAND	CLEVELAND
Odprto od 8 zjuraj do 8 zvečer
gp w w’w * w rv TTf"»	«r * v w
0
GLAS svobode
DOPIdl
Lauri tun, Mich;
Ni dolgo tega odkar sem Vam poročal, da me je črnosrajčnik rev. Klopčič iztiral iz fare, oziroma me zbudil in mi oči odprl, za kar mu bodi hvala. Iz mojega zadnjega dopisa je ra* videl, da ne bodem več pristaš njegove bisage. Seveda boji se, da bi se tudi drugi farani otresli njegove večne feli-tarije, kajti moj dopis je večina Slovencev na Calumetu in Lauri-mu nekako predramil ter so se začeli pomenkovati in se zgražati nad tem črnosrajčnikom. Dne 30. marca je hotel v cerkvi faranom v oči peska nametati in se do čistega oprati. Ali dragi kljukec, nobena “žajfa” te več ne opere. Ko primaršira na prižnico, razvije Glas Svobode, ga obrača na levo, obrača na desno, ter začne čitati zadnji dopis; toda. ne v začetku niti proti zaključku, marveč samo o odstotkih komišna od orgel in od vrat na koru. Pravi, da je res z vratini loputal, to pa zato, ker sem mu jih baje jaz tiščal. Ti za vijač lažnjivi! Ko bi tako resnica bila, ali se ne bi Ti takoj hudoval nad mano? kar si pa počel še le čez pol ure po tem in to radi tega. ker nismo metali novce v Tvojo bisago. Ali ni bilo navzočega dosti ljudstva, osobito pa oni, ki so se na Tvoje povelje odstranili? A li niso tudi ostale osebe na koru videle in slišale, kar si z menoj počenjal? Ali Te ni sram zavijati in lagati, ko vendar je bilo do trideset oseb na koru pričujočih Tvojega “direndaja”?!
Nadalje praviš, da nisi mislil na nobene procente in da je nave dena procenta sploh pretirana. — Res sem naredil pomoto, ko sem namesto $50 zapisal '50 odstotkov. Sicer pa tukaj ne gre kolika je bila procenta, bodisi kakoršna hoče, magari samo ena. Vprašani pa, ali nisi vse strune napel, da dobiš v svoje roke čez tri tisoč fantovskega denarja, ter hotel fante prevariti, češ. da pri orglah ni nobene procente? Ali misliš, da ljudstvo ne ve da si hotel procente pobasati v svojo bisago? Vse eno pa dvomim, da ne bi bi] Ti baš od istih orgel nobenih pro centov prejel, in sicer radi sledečih razlogov: Prvič, Ker od treh tisoč dolarjev se dobi večja pro centa kakor smo jo mi fantje dobili. Drugič: Ker je bilo Tebi zna no, katerim t vrtka m se bode pisalo in od katere tvrtke bodejo or gl naročene. Tretič: Ker vsaki trgovec ve, da cerkvene stvari farani kupujejo kjer črnosrajčnik hoče.	‘B1!
Da si pred ljudstvom v cerkvi lagal in se na vse načine zvijal kakor polit kužek, ali pa če se mu na rep stopi ter mene s raznimi priimki in s tatom nazival, tedaj nikar ne misli, da si s tem vsim oči zamazal. O, ne! Ljudstvo Te pozna in spoznava.
Tndi si se hudoval, češ, da polovica faranov čita Glas ¡Svobode. Ali zakaj nisi mojega dopisa eital od začetka do konca, da bi tudi druno' nolovica faranov znala kakšen ptič si.
Nadalje Te vprašam, zakaj nosiš tisto zvezdo? Ali zato. da tata ne ugrabiš, ali ga pa vsaj sodniji ne izročiš?! Gospod rev, depuri Klopčič so v cerkvi rekli, da mi .še en priimek lahko predbaeiva-jo, pa da nočejo. Prosim gospod deputi Klopčič, s tistem priimkom. katerega zadnjič nisi hotel izreči kar ven z njim! Kajti jaz sem imel izpraševanje vesti in sem prišel do zaključka, da radi mene se niso Toniea in Marička s kolonicami in metlami po kuhinji pretepale; tudi so niso Kančka in Mariče radi mene v Ghicagi zdravile; kakor tudi mislim, da moji otroci ne skačejo okoli sirotišnice v Ghicagi. Tedaj kaj takega nisem našel nad seboj, da si sem imel dobro in temeljito izpraševanje. Kapito?!
Kar se pa tiče mojega automobila. tako deputi Klopčiču povem na ves glas. da sem ga kupil z novci, katere sem s svojimi žulja-vimi rokami zaslužil in da nisem od nobene vdovice po nie moževi smrti denarja izprešal. Štejem si pa v dolžnost Tebe vprašati, če si vrnil vdovi tisti denar, katerega je po svojem umrlim možu od društva dobila in Tebi posodila? To pa vprašam radi tega, ker si jo Ti na vse pretege prosil, naj nikomur ne pove, in tudi ako se bo kedaj možila, svojemu možu ne —
Dotični ženi priporočam, da takoj iztirja tisti denar, ako ga bo sploh mogoče dobiti, (Op. stavca: Ne dam niti centa zanj!) kajti
dvomim, da bi njeni otroci od tiste svote kedaj kakšen cent dobili in to toliko manje, če bi njo zadela nagla smrt. Slovenske žene in vdove in sploh Slovence pa opozorim, da bodite previdni s kakimi pogoji kam in komu bodete denar izročili, ker lahko se pripeti, da bo prepozno stokanje in jokanje.
Pozdrav vsem čitateljem Glas Svobode.
Karl Gasperich (Prešern).
Witt, III.
Malo dopisov se čita iz tukajšnje naselbine pa še sedaj ne bodem poročal kaj veselega.
Dne 1. aprila t. 1. sta dva Angleža, brata A. in N. Barkar, prvi s polenom a drugi s samokresom napadla našega rojaka Miljan Marcello, (?) zadnji mu je pognal dve krogli v život, ki sti mu prodrle rebra in čreva. Prepeljali so ga v 'bolnišnico St. Louis, Mo. kjer je vsled dobljenih ran drugi dan umrl.
Napadalca s polenom so takoj drugi dan zaprli, a streljana sedaj iščejo, ker je pete nabrusil; obe-dva sta dobro znana pridaniča, — Občinstvo je bilo silno razburjeno in bi ju bilo gotovo linčalo, ako bi bila takrat pri rokah.
Omeniti moram, da umrli je bil miren in priljubljen mladenič ter ga bo vsak težko pogrešal. Bil je 21 let star in član dveh društev in sicer A. S. B. P. Dr. št. 21 in K. S. K. J. — Pokopan je bil v sosednem mestu Kokom is, dne 6. t. m., kamin- nas je pripeljal za to priskrbljeni poseben vlak.
Pogreba, se je vdeležilo veliko občinstva, kakor tudi vsa tukajšnja društva, kot: A. S. B. P. dr. št. 21. dr. “Edinost”. S. X. P. .J št, 151 in dr. št. 13 S. S. P. Z., kakor tudi pevsko društvo “Slovenec”, katero je zapelo nagrobni-co.
Marsikaka solza je pritekla iz oci navzočih pogrebnikov, ker vsakdo ve, kako je rajnki mlado življenje žrtvoval po nedolžnem in brez sporčkom s podlimi nasprotniki. Opomnil jim je le, da ne pusti strelati preko njegove lote, ker v hlevu je imel svojega konja.
Tukaj zapušča žaljujočega očeta in nebroj prijateljev. Blag mu spomin!	D. Sanuškar.
to ne svetujem rojakom sem hoditi. Ako se zboljšajo delavske razmere, bodem poročal.
Tukajšnji rojaki so napredni in složni, in večinoma smo tudi naročeni na cenjeni list Glas Svobode. Pozdravljam vse rojake širom Amerike itd.	John Pukl.
Staunton, 111.
Odgovor g. Avg. Lipovžek-n na dopis v 12. št. Gl. -Sv. — Nerazu-mim zakaj resnico zavijaš in se zaletavaš v našo organizacijo oziroma društvo sv. Barbare, ki niti član nisi tega društva. Vendar veš, da kdor se zaletava s takim prepirom v društvo, se zaletava s svojo glavo v zid. Do sedaj so se ti vsi Tvoji poskusi sovražnosti izjalovili ter Ti ni dražega preo-stajalo kot da se zaletiš v našo organizacijo. Prvič trdiš neresnico, da bi bili imeli na razpolago pivo na izvanredni seji. in drugič, pa, ali Ti veš zakaj je bila sklicana izvenredna seja? Ker nisi
lan tega društva, tedaj tega ne veš, in kar društvu natvezuješ, ti lahko neresnico dokaže odbor in sploh celo društvo v Stauntonu Tretjič je Jaž, kar govoriš o nekem Lončarju, ki ga sploh ni s tem imenom, tedaj ga med Slovenci tudi nihče ne pozna.
Ti nas nazivljaš hinavce, hum-bugarje in lumpe (Op. ur. V dotičnom dopisu ni tako rečeno; “lump” ni nihče imenovan, pač pa je rečeno “lumparija”, kar ni vseeno) kar baš isto najdeš pred Tvojem pragom. Misliš zanetiti sovraštvo med tukajšnjim Slovenci. toda ne bo se ti posrečilo, ker smo med seboj preveč složni. Kakor je vsem znano, si že v prejšnjim dopisu žalil vse Slovence (???) zaradi tujega jezika: to Ti je pa gotovo znano, da kdor več zna, tisti več velja. Morebiti se za to jeziš, ker smo odložili našo veselico, kar se pa je za to zgodilo, ker so se večina članov izjavili proti godbi Tvojega brata I. L. in so blagajniku naročili, da mu ni treba ¡prodajati tiketov za tako blago godbo. Društvo napravi,, kakor je za njo večja korist, kar pa Tebi kot nečlanu nič mar ni.
Zatoraj Gustel poprimi se rajši kai pametnejšega in če ne znaš bolj složno živeti med tukajšnjimi Slovenci, tedaj pojdi v Oregon ovce past. O značaju je pa Tebi deveta briga, ker sam ne razumeš. kaj je značaj. Odgrizni si raje svoj jezik, kakor da se zaletavaš v kake organizacije.
Da ne bo moj dopis preobširen, poročam še o delavskih razmerah. Dela se tukaj od dva do tri dni na teden in delo se težko dobi. za-1
Cleveland, O.
Te dni me je pot zanesla v Cleveland. Veliko sem slišal o tej naši največji naselbini ob Lake E-rie. Hotel sem se na svoje oči in na lastna ušesa prepričati, kakšne so razmere med clevelandskimi ¡Slovenci.
Prvič sem bil v Clevelandu pred več leti, zato me je prav zanimalo, kake spremembe bom našel. -— Moram reči, da je tudi Cleveland napredoval. Po naselbini veje bolj svoboden duh, ljudje so začeli sami misliti (prejšna leta je sv. Vid mislil zanje). Najbolj so me razveselila razna napredna društva, ki sejejo rodovitno seme. ki bo obrodilo mnogotera sad.
Ljudje se oblačijo veliko bolje kot so se svoje čase, stanovanja so bolj osnažena, trgovine lepše in ljudje niso več tako hlapčevski. Sedaj se že upa semintja kdo pogledati tujcu v obraz, dočim so se mi zdeli ob zadnjem obisku naši ljudje kot kajni, ki so gledali samo v tla. kakor da bi imeli pečat prokletstva na čelu. To se je posebno zapazilo po cestnih karah in se sem in tja še opaža. Go voril sem z raznimi rojaki, da bi se'poučil o navadah in odnašajih mesta. Nedavno ustanovljena Za družna prodajalna lepo uspeva, č’lanov je menda že čez pet sto in kupčija gre v lepem redu. Tu so Clevelandčani dosegli časten u-speh solidarnosti, bolj kot pa z vsemi Jednotami.
Osnovale so se politične in in-dustriolne organizacije, katerih naloga je zjediniti delavstvo do večje solidarnosti v bojih modernega delavskega gibanja, do boljših življenskih pogojev in pravic.
Videl in slišal sem mnogo lepega. a tudi mnogo žalostnega. In o zadnjem hočem bolj podrobno pisati. Naj preje o farni šoli sv. Vida.
Slovenci imajo farno šolo že o-koli 15 let. V tem času bi se. lahko pokazal rezultat farne vzgoje. In rezultat je jako žalosten. — V petnajstih letih ni slovenska farna šola vzgojila niti enega samega advokata, zdravnika, učitelja ali celo clerka, ki bi imel kako boljšo službo, -Niti enega ¡Slovenca izmed 20.000 naših ljudi ni pri mestni upravi! V petnajstih letih so šli iz slovenske farne šole samo trije fantje v višje šole (High School) in še ti jih niso dovršili. Niti ena dekle dosedaj še ni videla High ¡School odznotraj.
Opazoval in poslušal sem slovenske otroke. Vzgojeni so. da je škandal za naš narod in škandal za ameriške oblasti, da pustijo tako vzgojo. Otroci govorijo slovensko, da je groza, kadar jih pa slišiš govoriti angleško, človeku prihaja slabo.
S popolno pravico lahko trdim, da slovenski otroci, ki izdelajo slovensko farno šolo, niso sposobni za noben urad, za nobeno boljšo mesto; toraj so že zanaprej obsojeni za v šapo.
n v to šolo hodi nad 600 slovenskih otrok vsako leto. Zadnji čas je da se razkrinka taka vzgoja, ki bo zadržala ¡Slovence za deset ali dvajset let v napredku za drugimi narodi.
Vsi napredni in dobromislječi ■Slovenci bi morali delovati z vsemi silami, da so farna šola odpravi. Kdor hoče dati svojim otrokom boljšo bodočnost, jih bo poslal v javne šolo, da se naučijo vsaj angleščine.
Prihodnjič bom spregovoril nekaj besedi o Slovenski Dobrodelni Zvezi v kateri sem slišal marsikaj, kar bo zanimalo Slovence v 'Clevelandu in tndi drugod, posebno še, če se napiše lepo zaporedoma na papir.
S pozdravom Vaš
ATiasver IN'o. 2.
Rock ¡Springs, Wyo.
Dovolite mi malo prostora v vašem cenjenem listu Glas Svobode. 'Precej tednov je že poteklo od kar sem zadnjič čital dopis iz naše naselbine v listu Glas Svobode. ¡Pa še mene je le naklučje privedlo do tega. V tednu Velikonočne zime v varnem zavetju pred vsemi bogovi Wyomingskih vetrov. in pri peči polni gorke ljubezni sem se šele toliko ojunačil, da sem se lotil tega trudapolnega pisanja.
Delavske razmere so jako slabe -Meseca januarja so premogovi baroni zaprli dva rova. Eden je bil last Union Pacific Coal Co. dragi pa Central Coal and Čoke Co. Pričemur je tudi precejšno število Slovencev zgubilo zaslužek. Nekateri so bili uslišani pri drugih bosih, nekaj jih je šlo trebuhom za kruhom, nekaj jih je pa še sedaj brez dela. Dela se 3—4 dni v tednu. Ne svetujem sedaj nikomur rojakov sem za delom hoditi, in denar metati železniškim družbam.
Nekaj rojakov seje tudi namenilo iti na farme ustanoviti svoja lastna doinovja, zase in za svoje potomce, da se jim nebode potre ba potikati po mesnicah črnega demanta.
V društvenih ozirih smo dobro podkovani, imamo društva skoro vseh Jednot in Zvez; nadalje imamo “Kadilni in Podporni Klub slovenskih fantov, ki plačuje 1 dol. bolniške podpore .na dan. Mesečni ases. 75c. 2 dol. ustopnina. Imamo izobraževalno društvo “Vodnik”. Manjka nam pa tudi nev pevskega zbora, kateri prav lepo napreduje pod vodstvom G Fr. Píemela. Slovenski “Base Bali Club Eagles” nam bode tudi kratkem času dal dosti zabave
Drage društva in klube imamo že skoraj vse le “Figh-t” kluba nam še manjka, kateri je pa zdaj na programu za ustanoviti. Zato prosim rojake, če kje že imajo taki klub. da nam naznanijo da mi našega priklopimo k njim pod št. 2 ___
Po Velikinoči se nam obeta precej zabave; naj manje pol ducata zaljubljenih parov že nestrpno čaka konca 40 danskega posta
H koncu tega dopisa pozdravljam vse čitatelje in čitateljice širom Unije.	Matt. Batieh.
Skidmore, Kans.
Kar se tukaj tiče delavskih razmer, gre bolj počasi in tudi pri hodno poletje ni kaj boljšega pri čakovati in to, ker smo stopili v demokratično dobo. Bržkone st bodo republikanci in demokrati gledali kot pes in mačka; no, pa bodemo že videli, kako bode.
'Naznaniti tudi moram, da je nemila smrt iz naše srede ugrabila tu dobro znanega rojaka Antona Škufec-a. Tukaj zapušča žaljirjo-čo vdovo in nekaj dorastlih in nekaj nedorastlih otrok. Bil je član dveh podpornih društev in sicer A. S. B. P. D. s sedežem v Fronte-nae in dr. sv. Barbare, s gl. sedežem v Forest City, Pa., ki ste mu priredile dostojen pogreb v Seam-mon 3 milje od tu, v katerem mestecu ima neki Irski pop štalico, kamor v-ganja svoje ovčice.
Ta pastir je ¡Slovence že popred vabil in nagovarjal, naj pridno za. bajajo v njegov hlev; toda trmoglave ovčice se niso veliko zmenile za njegovo vabo. Ali glej priliko: Na dan pogreba prišlo je skupaj veliko rojakov, kar je vpora-bil ta božji namestnik ter se tako razkoračil, da je stiskal pesti in mu škripale kosti. Pri vsaki besedi imenoval je socialiste, iz česar se da sklepati, da mu je kedo na uho povedal, češ, Slovenci so večinoma socialističnega mišljenja.
Seveda častiti je bil dobre misli. Ker je videl skoraj polno cerkev slovenskih trmoglavih ovčic, si je pač mislil: ‘ko bi bile vse to dobre ovčice, bilo bi precej tolarčkov; eno roko je stiskal, in če tira bi bil prišel v roko tačas kak socialist, bila bi dva kosa z njega, a z drugo roko pa suval od sebe in ko bi kdo bil blizo njega, dobil ¡bi bil v nos pravo amerikansko. Toda v.zeti ne smemo to za zlo; spomniti sp moramo besed, katere pravijo: Business je business, klobase pa klobase.	J. Zakrajšek.
Ljudje so slabi, slabi in hudobni, se je pritoževal fajmošter Jaka, ko je bil izpraznil tretji liter. Poslušajte. Lani smo bili trije duhovniki sobratje v toplicah in ker nam je bilo hudo dolgčas, smo šli seveda z dovoljenjem ribe lovit. Najprej smo se pa zmenili: kdor potegne prvo ribo iz vode, plača za vse tri večerjo. No in poglejte, kakšna sta bila moja duhovska sobrata — nobeden ni hotel ribe, ki se je ujela na njegov trni-k, iz vode potegniti!
Torej ste vi gospod župnik stavo izgubili in morali večerjo plačat.
Tisto pa ne —- jaz namreč sploh nisem del vabe na trnik.
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1H9 So. Centie Ane., Cliicage, III.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, dtI tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči a* pristnost in skusni izdelek naročenih potrobMte Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
G. VOKOUN
1411VV. iStli St.. Chicaga
V moji trgovini se dobe prve vrste cigare, dobre svalčice in raznoličen tabak iz vseh dežela.
Slovenci, oglašajte s* pri meni!
Telefon Canal 2301
Popravljal-nicadežnikov in pip
Dobra linijska Goslilna,y S. Stastnv
2005 Blue Island Ave.
veliki Dvorana za drultvane in unijake	in
druga dvorana za koncert«, ženitve la labeve.
1S01
kupite zdaj pri
M. KARA
1919 Se. HALSTED ST.
cor. 19. Plače.
Novi spomladni vzorci
Phone: Canal 80.
H0ERBER’S CREAM 0F MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. In Lincoln Streot
Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan.
The Konrad SchreierCa.
Sheboygau Wi«.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše.
ODVETNIK
PATENTI
MRL STROVER
(Sobe št.v 1009)
133 WASHINGTON ST.	CHICAGO, ILi
Tsl, me main
GOSTILNA
kjer je največ zabav» in na vrrtka ta par centov s biljardna mi*o na razpolago. Vae to e« fcr-ti v gostilni
John Košlček
1807 8. Centre Ave. Chicago, Sb
Telefon Canal 1439.
J. F. HALLER GOSTILNA
prv« vr.U,
Magnet pivo, mrz.l ln gor.lc prigriielc. Doma« lmmportiraai lilt.rji.	Tel. Canal SOM.
2103 Blue Isltnd Av. cor. 21.St
SLOVENSKA GOSTILNA
kjer se toči vedno sveže Sahoen-hofen-Edelweiss pivo in kjer se dobe domača vina in najboljše n-aijske cigare.
Kegljišče.
ANTON MLADIČ 2348 Bine I»land A ve. Chicago.
Social Club Saloon
— Edina s ovensk „ t dka v mestu —
J, Klanc&M in J. Pnngerfiifc
312 Garrison Ave.
lastnika in prolajalca likerjev na debelo.
Prenočišča za potnike.
FORT SMITH, ARKANSA8.
ROJAKI V CHICAGU POZOR!
Naznanjam, da razvažam na dom DOMAČ KRUH Naročite ali pišite dopisnico JOHN QUALIZZA 2138 W. 25th St.	Chicago.
GILlAjÍS svobode
(
razno"INDRUGO 1
______________t
KRANJSKO.
prijeli in odvedli k okrajni sodniji v Novo mesto, kjer bo menda imel priliko premišljevati svoj “ravbarski” čin.
Nesrečna smrt. Dne 25. m. m.
zjutraj so našli na Ilovici v ta-kozvanem K o ružni k o ve m grabnu mrtvega bivšega anončnega pisarja Leopolda Birka, rojenega leta 1856 v Ljubljani ter pristojnega v Dob pri Kamniku. Na lice mesta došla policijska komisija je dala, njegovo truplo prepeljati v mrtvašnico k sv. Krištofu. Kakor sc je dognalo, je mož po nesreči zašel v jarek in utonil.
Ogenj v Studenem pri Postojni. 'Veliki petek ponoči je zgorelo posestniku Iv. Milavcu št. 15 vse gospodarsko poslopje; tudi sena do 300 centov. Škode je čez 4000 kron. Zavarovan je bil le za malo svoto. Kako je nastal ogenj, se ne ve. Ker je začelo goreti v skednju, sumijo, da je moral kdo nalašč zažgati.
Nesreča vsled Lončaričevega voza. iPo sporočilu iz Novega mesta, je Lončarič po svojem vozniku zopet povzročil nesrečo. Lončaričev voz jc vozil na Vel. soboto od novomeškega kolodvora nazaj. Blizu predora mu pride nasproti drug voz. Pred njim pa je šla Kumljeva mlada žena iz Budne vasi s svojimi tremi otroci od procesije. Dočim se je materi posrečilo, dva otroka varovati, je tretji, šestletna hčerka, prišla pod Lončaričev voz. Iz otroka je na vec krajih brizgala kri in so v prvem trenotku mislili, da je sploh že mrtev. Prenesli so deklico v žensko bolnico, kjer upajo, da jo ohranijo pri življenju. Značilno za vero našega ljudstva je, kako je mati po tej nesreči tarnala, rekoč: Pri procesiji je tako goreče molila — na, zdaj pa komaj pridemo od procesije, pa taka nesreča.
3000 delavcev k zgradbi belokranjske železnice. Po poročilih iz Dolenjske, pride tje okrog 3000 delavcev, katere bodo zaposlili po celi progi nove belokranjske železnice. Eh del teli delavcev je v Novo mesto že dospel z vlakom. — — Delavci so ponajveč iz vnanjih krajev. Zatrjuje .se, da bodo železniški most čez Krko že v kratkem začeli graditi, oziroma, da se začne s predpripravami za most. Značilno za naše razmere pa je, da ravno v tem času, ko iz raznih krajev drugih dežel dohaja na Dolenjsko toliko delavstva, pa zopet naši delavci trumoma odhajajo v Ameriko. Vlak, ki pripelje tuje delavce k nam. odpelje naše delavce v daljno tujino za negotovim zaslužkom. In še bolj žalostno je, da je med temi izseljenci največ ali posestnikov samih, ali pa njihovih sinov. Posestva na Dolenjskem so v zadnjem ča.su postala strahovito zadolžena. Glavni vzrok teh zadolžitev so prepogosto zdaj že po vsaki večji vasi posejane posojilnice, ki so iz-početka lahkomišljeno denar ven izposojevale. Zdaj pa gredo gran ti na boben, kmetje pa v — Ameriko.
Poskusen rop. Pri Spitzerjevi parni žagi na Rogu je za delavce postavljena večja kantina, v ka teri sta pila dne 17. marca t. 1. France Sadar in France Marink. Sadar, ki je sicer varčen in priden, se ga je pošteno nalezel, Marinku pa ni šlo vino tako v glavo Nekako okoli devetih zvečer je odšel Sadar v svojo nedaleč stoječo kočo, Marink jo je pa pobral kmalu za njim. vendar je našel Sadarja v svoji postelji že spečega. Planil je nanj in ga tepel in davil. Za nekaj časa se je pa le posrečilo Sadarju, razkleniti Marinkove roke od svojega vratu. V tem hipu je začel kričati na pomoč. Tega se je Marink zbal in je zbežal z Roga stran popustivši službo. Sadar je nekoliko poškodovan. Ker ni bilo preje med njima nobenega prepira, in ker ima Sadar nekaj prihranjenega denarja, mislijo, da je Marink hotel Sadarja oropati. Pravijo, da se je orožnikom posrečilo v jeti Marinka na begu.
Spolno posilstvo. France Ravbar je posestnikov sin iz Jurke-vasi, star okoli 20 let. Dne 18. marca je šel v gozd drva sekat. V gozdu nekako v sredi med Vav-tovasjo in Mraševem je srečal o-semletno Franco Pire in desetletno Franco Zbašnik. ki ste šle v Vavtovas v šolo. Pozdravile so. on pa je zgrabil Zbašnikovo in jo med tem Teo je Franca
ŠTAJERSKO.
Iz maščevanja. Z Dunaja poročajo: Strahotno, skoraj neverjetno dejanje je zagrešila 26. m. m. dopoldne služkinja, ki je bila že dlje časa uslužbena pri agentu Gilanzu. Služkinja je lBletna Hrvatica Ana Konjukova. 'Konjukova je v sredo dopoldne vrgla šestletnega sina svojih delodajalcev skozi okno in potem še sama skočila za otrokom. Dejanje je storila iz maščevanja, ker ji je Glanzo-va odpovedala službo. Deček je zadobil težke poškodbe. Konjukova ne tako težke, ker jo je ulovil med padcem stražnik. Konjukova je že priznala, da je storila dejanje iz maščevanje.
Iz maščevanja. 32 letni delavec Fink v Kapfenbergu je imel dlje časa raizmerje s 261etno Ivano Holzerjevo. Holzerjeva je pred kratkim razdrla razmerje ker jo
je Fink večkrat pretepal. Imela je
tudi dva nezakonska otroka, za katera je morala sama skrbeti. — Pred več dnevi je vstopila v službo k železniškemu čuvaju, vdovcu, ki ji je obljubil zakon. Finka je to tako razjezilo, da je sklenil svojo bivšo ljubico umoriti. Prišel je v stanovanje železniškega čuvaja, ko ni bilo tega doma, ter prašal Holzerjevo, če se hoče vrniti k njemu. Holzerjeva je dejala, da ne. Fink je nato vzel iz žepa nož in sunil več kot dvajsetkrat Holzerjevo. Holzerjeva se je dolgo časa branila in šele. ko jo je Fink zabodel v levo prsno stran, se je zgrudila. Na klicanje so prihiteli ljudje, ki so obvestili orožnike. Holzerjevo, ki najbrže ne bo ozdravela, so prepeljali v bolnišnico v Bruck. Finka pa so takoj aretirali.
Iz Petrovč poročajo: Do smrti se je opekla posestnica Gajšek v Libojah, ko je zažigala suho tra-resje in suhljad. Ko je veter
Žrtev streljanja z možnarjem.
Iz Podkloštra poročajo: Na veliko soboto je streljal 21 letni hlapec Josip Uršič z možnarjem. — Vsled neprevidnosti je smodnik eksplodiral in Uršič je dobil težke opekline po vsem zgornjem životu, obrazu in rokah. Tudi nekaj otrok, ki so bili v bližini, je bilo ranjenih, Uršiča so v nedeljo prepeljali v brezupnem stanju v be-ljaško bolnišnico.
Strašno maščevanje. Čevljarski pomočnik J. Katholnig v Šmartnem pri Beljaku je zasnubil roko svoje gospodarice vdove W. Ker ga je žena odbila, je Katholnig vrgel v Dravo njeno dvein-polletno hčerko in nato tudi sam skočil v valove. Truplo deldiee so v Beljaku potegnil iz vode, utopljenca pa še nimajo.
Smrtna nesreča v kamnolomu. Iz Šentvida poročajo, da je 521et-ni delovodja v nekem kamnolomu v okolici, Franc Žun iz Mengša na Kranjskem hotel ogreti na ognjišču zamrzio dinamitno pa-trono. Patrona se je razletela in Žun je dobil tako težke poškodbe. da je umrl že na poti v bolnišnico. Ponesrečenec zapušča ženo in štiri nedorasle otroke.
Pol leta v vodi. Pri Sv. Štefanu so potegnili iz Krke truplo 18 letne Rozi Restove, ki se je ponesrečila že v začetku oktobra lanskega leta. Truplo, ki je ležalo skoraj pol leta v vodi je bilo še nepričakovano dobro ohranjeno.
Iz Št. Vida ob Glini pišejo: Dne 17 m. m. je v kamnolomu blizu Taneje gore eksplodirala preddelavcu Francu Žunu di-namitna patrona, ter ga ubila. —-Žun, ki je že 25 let pri tem delu zaposlen, je najbrže nekoliko zmrznjeno patrono grel pri peči. Žun ie doma iz Mengiša. Star je bil 52- let in je zapustil v Mengišu ženo in štiri otroke.
Velika nesreča pri Kotorju. 6 vojahov ubitih, 5 ranjenih. “Mili-taerische Rundschau” poroča, da se je v bližini Kotorja utrgala 200 m3 velika skala in zasula neko poljsko vojaško barako, vojakov 33. pešpolka in 2 vojaka 5. polka trdnjavske artilerije je bilo ubitih, 5 infanteristov težko ranjenih. Vojaške oblasti so odredile strogo preiskavo.
Otrok v goreči postelji. V Tr
stu je pustila gospa Tomažič svojo dveletno hčerko Marijo v varstvu 4 letne druge hčerke, ko je šla na trg nakupovat. 4 letna hčerka pa se je igrala z vžigalicami in zažgala postelj 2 letne Marije. Pretekla je na krik soseda. ki je potegnila deklico iz postelje, ali otrok je tako opečen, da podleže ranam.
Z vlaka je padla petletna deklica, in sicer na črti iz Sv. Križa v Trst. Družina Škrl je napravila iz Trsta izlet v Sv. Križ. Zvečer so se peljali domov. Blizu Mira-mara je stala deklica pri vratih vagona, vrata so se odprla in deklica je padla .ven. 18 letni Leon Perbave je skočil za njo. Strojevodja ni slišal žvižganja sprevodnika in vlak se ni ustavil. Deklica, ki so jo potem pripeljali v Trst. je močno poškodovana. Per-
znatne
havc pa ni dobil nobene poškodbe.
V svilami v Stračicah v Gorici odpuščajo delavce. Primanjkuje dela v svilami, zato odpuščajo j delavce, odpustili so jih že velikoj27 število. Vojna na Balkanu je vzročila krize v svilarnah, ki majo pohie zaloge blaga, za kate ro ni razpečevališča.
Na pol mrtvo so našli v Trstu neko 28'letno Frančiško Maušer z Dunaja; v hotelu Abbazia. se je upisala za uradnico Leanderban-ke. Ker je ni bilo iz sobe, so odprli in jo našli tam pol mrtvo. Pila je strup. Prenesli so jo v bolnišnico.
Samomorilka v vodnjaku Dne
18. m. ni. so potegnili iz nekega globokega vodnjaka v iSovranišču šiviljo Ano Kočevarjevo, ki je izvršila samomor vsled nesrečne ljubezni.
RAZNO.
Vžitninski davek je prinesel avstrijski državi leta 1911	432,-
900,000! K, '30,600.000 kron več kakor leta 1910. Žganje je dalo 106,600,000 K, špiritove drože 760,000, nadzorna pristojbina za denatnriranje špirita 1,100,000, pivo 87,800,000. sladkor 159,900,-000, petrolej 26,100,000, vino 13,-
500,000, meso 18.000,000, drugi predmeti 1,700,000, vžitninski zakupi 5 milijonov 900,000, dolio-darsitvene varščine 2,040,000 kron. Črna parada. Za 24., 25., 26. in L avgusta sklicujejo klerikalci v Ljubljano	slovensko-h r vaški
i-1 katoliški shod. Katoliški shod je klerikalna strankarska prireditev in ako bi bili klerikalci tako pošteni, da bi imenovali stvar s pravim imenom, bi bilo vse v redu. Klerikalci niso tako pošteni, da bi imenovali stvar s praiiki ne morejo zatajiti in obešajo svojemu katoliškemu shodu versko etiketo in bodo po prižnicah bobnali za svojo politično manifestacijo z obrabljenim geslom, da je vera že zopet enkrat v nevarnosti in da jo je na shodu 24. avgusta treba rešiti. Vsa ta klerikalna agitacija je precej prozorno politično sleparstvo in verska etiketa služi le namenu, da privežejo nase zopet tiste resnično verne ljudi, ki so začeli hrbet obračati praktičnemu katoličanstvu, kakor ga z u-prav nekršča.nsko brezobzirnostjo izvajajo klerikalci.
Koliko popijejo Rusi žganja. — Leta 1912, se je spilo v Moskvi in moskovski guberniji 5,590,960 veder žganja za 302,215 veder več nego leta 1811.
|	^	SLOVENCI. KI HOČETE BITI POŠTENO POSTREŽENI:
obračajte se do
|£aspar J)ržavne JJanke
pognal proti nji plamen, je hotela bežati, a se je pri tem spod-taknila in padla v plamen, kjer ji je pogorela vsa obleka. Ker ni bilo nikogar blizu,-.je v strašnih bolečinah umrla.
Laški trg. K poneverjenju v nemški Vorschusskasi se poroča sledeče: Lastnik pivovarne v Laškem je bil pred kakimi 30. leti neki Larisch, ki se je nahajal v neprestanih denarnim zadregah. Znal si je pridobiti naklonjenost ■blagajnika Vorscliusskase Drolca, ki mu je v svoji dobrohotnosti podpisoval menice. Prišla je katastrofa. Larisch je napovedal konkurz, Drolc je prišel ob večji del premoženja. Moral je prodati troje hiš, kar še vendar ni zadostovalo in takrat — torej že pred 30. leti! — je vzel iz blagajne V. K. večji znesek, kateri se je do danes pomnožil na več ko 400,000 K. Obsojati je to poneverbo. še bolj obsojanja vredna pa je malomarnost raznih revizorjev ki niso storili svoje dolžnosti. Poz-
nejše poročilo pravi, Drolc usmrtil.
da se ,]e
KOROŠKO.
Smrt gluhonemega otroka. N
Št. Jur ju v Labodski dolini imata zakonca Ritter štiri gluhoneme otroke. Na veliki petek so šli vsi štirje otroci k potoku, ki teče pod hišo in so se tam igrali. Med igro je padel devetletni Valentin v vodo. Ostali otroci zaradi glu-honemnosti niso mogli klicati na pomoč in deček je utonil. Njegovo truplo so našli šele na veliko soboto. Voda je bila naplavila truplo na pesek.
Rodbinska tragedija. Iz Beljaka poročajo: Dne 25. m. m. ob pol dvanajstih dopoldne je skočil čevljar Andrej Thomann s svojim poldrugo leto starim sinčkom v Dravo. Sinčkovo truplo so kmalu nato potegnili na desnem bregu Drave iz vode. Thomanna doslej še niso dobili. Vzrok groznega dejanja so žalostne rodbinske razmere.
Zasulo ga je. Iz Spitala ob Dravi poročajo:	Na veliki petek je
kopal pesek 631etni dninar Jožef Eder. Popoldne ob štirih se je pa vsula nanj velika plast peska, ki je bila izpodkopana. Kmalu nato je prišel kmet 'Plisnig po pesek in je pogrešil delavca, Zaslišal je tudi stokanje. Sam ni mogel pomagati. Ko je pa prišel kmalu za tem še drag kmet po pesek, sta začela izkopavati zasutega Eder
posilil.
rhil -1" *
«o šli naznanit "Ravbarja” k o- sta ga izkopala, a kmalu nato je rožnikom, ki so ga dne 20. marca umrl
PRIMORSKO.
Stavka v Stabilimento Tecnico končana. Konflikt med delavci strojnega oddelka in med vodstvom podjetja je končan po štiridnevnih pogajanjih med zvezo delodajalcev in organizacijo kovinarjev na Dunaju, kateri je bila zaupana naloga rešiti sporne toc-se, končno poravnan. Vodstvo bo pri tržaškem magistratu zopet dvignilo delavske knjižice izprtih delavcev in delo se bo zopet pričelo. Samo treh delavcev vodstvo še noče sprejeti! Na praznik zvečer se je vršilo v Delavskem domu v Trstu zborovanje eksekutiv-nega vodstva delavskih strank in izprtih delavcev. Na zborovanju so se prebrali delavcem pogoji, katere so delavci sprejeli. Oni trije delavci, ki so še izjavili, da ne morejo, da bi trajalo izprtje samo zaradi njih še naprej, posebno še, ker se bodo vršila tudi glede njih nadaljna pogajanja glede zopetnega vspreje.ma. Delavci so pričeli delati v sredo po Veliki noči.
Canadian Pacific-Austro-Američana. Dne 20. m. m. opoldne je odplul iz Treta prvi parnik dražbe Canadian Pacific “Ruthenia” in sicer v St. John v Kanadi. — Parnik je odpeljal 700 izseljeni-kov, večinoma Rusov. Dalje je naložil parnik 2000 ton tovora.
Interesanten spor. Z Reke poročajo : V imenu ribiške dražbe Neptun je odvetnik dr. Barcich pri tukajšnjem sodišču vložil tožbo proti banu in proti hrvaški vladi. Pred petimi meseci je odplulo več motorskih čolnov ribi ške dražbe Neptun v Jablonae v komi ta tu laka na ribji lov. ki je bil zelo izdaten in ki je vrgel kakih 200 kron. Ko so hoteli prenesti ribe na krov nekega parnika Ungaro-Kroate, je prišel občinski tajnik ter vprašal ribiče, ali imajo pravico loviti v hrvaških vodah. Pokazali so mu dovolilo, ki je je izstavila reška pomorska o blast v madžarskem jeziku. Ob finski tajnik je zavrnil izkazni co. ker ni bila izstavljena v hrvaškem jeziku, ter pripomnil, da sme dajati pravico za ribarjenje v hrvaških vodah le hrvaška vlada in ban. Vjete ribe so konfiscirali. Dražba se je pritožila pri ko-mitatni oblasti in pri banalni vladi, kjer pa so pritožbo odbili. — Vsled tega so sklenili, vložili tožbo pri roškem sodišču. Proces vzbuja v pravniških krogih veli ko zanimanje.
Svojo snaho ubil. V Krnici pri Vodnjanu blizo Pulja je sedem deset let stari Janez Bravs ubil svojo 351etno snaho Foško Bravs, s katero se je prepiral. Pri pre iskavi je rekel, da jo je krava podrla. ter usmrtila. Šele po dolgem tajenjn je priznal zločin.
mmmmm mmmm mmmm m mmmmmmmmmmm
Ovirano delovanje *
ffev	boljši
m;	,ar!i°
Zanesljiv bančni zavod, pod DRŽAVNIM nadzorstvom.
Sprejema denar na hranilne vloge in plačuje 3% od vsega vloženega denarja. Denar se vzdigne brez odpovedi. Slov. Narodna Podp. Jednota vrši svoj denarni promet potom Kaspar Državne Banke.
VSAKA IZGUBA NEMOGOČA!
Kaspar Državna Banka pošilja DENARJE V STARO DOMOVINO. Ravnotako drafte na vse dele sveta po kur-znih cenah. Denar izplačan najhitreje. K. D. Banka stoji v zvezi z najbogatejšimi slovanskimi bankami v stari domovini.
Na milijone kron je bilo poslanih v Avstro-Ogrsko monarhijo in v druge dele sveta potom te banke, in nihče ne more reči, da se mu je cent izgubil. Varnost, točnost in hitrost je naše geslo.
Na denarne pošiljatve izven Chicage se polaga največjo pozornost, in je denar tisti dan odposlan, ko ga mi prejmemo. Vse izven Chicage poslane denarje se naj pošilja skozi “Post Money Order” ali skozi zanesljive banke. MENJALNICA TUJEZEMSKEGA DENARJA.
KASPAR DRŽAVNA BANKA PRODAJA parobrodne listke za vse najboljše premorske družbe po kompanijskih cenah.
Pišite v slovenskem jeziku. Potniki, ki potujejo potom Kaspar Državne Banke so v najboljših rokah. V New Yorku pričakuje potnike zanesljiv bančni zastopnik ih spreme ljudi na in poskrili za prtljago, s čemur se potnikom odvzame velika skrb in delo.
KASPAR STATE BJAOSTKI
1900 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL..
1	, riff /m	r#jy#jS	-v#

S
Naše vsakdanje delo bi moralo biti tako upeljano, da se vzdržimo aktivni in da na ta način porabimo ves čas in vso našo zmožnost. Na ta način ostanemo zdravi in močni. Nikoli ne smemo dopustiti, da bi kaj oviralo naše organe pri njih delu, kar bi bilo našemu celemu telesu v škodo.
Toda celo največja skrb ne more včasih preprečiti, da se ne bi naši organi vle-nili ali pa popolnoma prenehali delovati. Zgodi se, da se želodec brani sprejemati hrano ali morda vsaj ne sprejema toliko hrane, kolikor je potrebuje telo. Včasih tudi jetra ali čreva ne delujejo in posledica je zaprtje. V takih slučajih, kjer so prizadeti prebavni organi, je najboljše zdravilo
2
Trincrjcvo ameriško zdravilno grenko vino.
8
2
8
Isto bo izčistilo ves sistem, brez kakih bolečin ali neprilik. Ojačilo bo tudi
prebavne organe in poleg istih tudi celo telo. Isto bo:
JOSEPH TErtvHB'*
Very/»**
tCCISTERtt»
USTVARILO DOBER TEK
POVEČALO RAZKROJITEV IN
ODSTRANILO ZAPRTJE, NOTRANJE BOLEČINE IN KRČ,
GLAVOBOL, ZLATENICO,
KOLCANJE IN BLJUVANJE.
S
Isto bo pomoglo v vsih takih boleznih pri katerih trpi želodec in vsled katerih zgubimo apetit, smo zaprti ali se čutimo slabo. To zdravilo želimo priporočati za slučaj nervoznosti, povzročeni vsled neprebave in za ženske nerednosti, povzročene vsled kroničnega zaprtja.
,	Za dobiti v lekarnah in pri
8
JOS; TRINER
1333-1339 So. Ashland Ave.
Chicago, III.
mmmmmmmmmmm m #•••••###•••
REGISTER JOKELNA KRTAČE.
Na štirmilijonski dipi v Čikagi se je repenčil v nedeljo jutro, 30. marca trejnkoler in zval razne trene, ki so prihajali in odhajali. Posebno me je opozoril njegov zamolkel glas, ki se je odbijal v dolgih potezah od visokih sten v čakalnici. Poslušal sem".
“Al aboooord. (lik a go end oooo 'Western train for Waukiiigan, Kenoooša, Milwauuuki and points
along di lejk tu Wausau-ki”......
V čakalnici je zavrvelo in ljudje so šli trumoma proti gejtu; tudi jaz sem bil med njimi, ker nekaj me je vleklo v Waukft.
Ko pridem na Market štrit, je zglodalo vse nekam praznično in lane so visele iz k canskih hiš. — “’Sakramiš, kaj pa je to? Žegna-nje ali kaj hudimanaf Jokel, plaj-štif v roke, dost bo gradiva za list.”
Ko niarčam majhno naprej naletim na enega eifuta, ki me je prašal: “Vi štets bojte mojgen, wolen si kaufa henkečis, odr ajn faliiz?” —- “Pejt se solit čifut.” sem mu rekel in šel naprej do kranjske eerkle. Tam je bil regiment kranjskih kalanoveev zbranih, bili so ženskega, moškega in otročjega spola. Vsi so imeli glave dol obešene in na prsih so imeli kolajne reda sv. Jožeta. “Hol-taus, kam grete, na turka ali pa nad nemško Austrijo?” — “K spovedi gremo v Kenoša, pa tega malega juda nesemo, da ga bodo slovensk gospod z vodo oblili, ker našemu ga ne (jamo krstit, ker še dobro slovensko nežna in ker ga ne maramo,” tako so odgovorili v eni sapi.” Ali smem iti z Vami? Tudi jaz sem velik grešnik in dušo imam prav kosmato, tako vsaj so mi rekli naš velko mestni faj-m oster.”
t&e en vlak jo prižvižga in lepo po vrsti smo se skobecali v kare. Tist radoveden j ud je pa spet prišel in zopet ponujal svoje henkečis in hosentrogarje in kot nalašč je cukal za frak iSvetega Martina, ki je imel na rokah nekrščenega jifdeka, mi ta drug smo se pa smejali in za trebuhe držali, ko je reku nek urmohar omenu: “Glejte, Abraham bi rad tamalga. Izaka o peharu za par grošev!”
D.) Kenošc je šlo vse dobro in smo vsi skup opravili velikonočno dolžnost, kakor nam naša pravila zapovedujejo, potem pa je.šel tist, ki je nosil ta malga juda k gospodu in ga vprašal če bi ga spremenil v kristjana. Gospod se je izgovarjal in povedal, da je dobil prepoved, da ne sme nobenega o-troka krstit. Tista zapoved je prišla iz Vaukna, iz farovža. Kaj naj veren človek stori, kot zopet odnese na dom ta malega juda in ko pride domov bo ga pa sam prav pošteno pokrstil. To je bil špeicta-kel na trenu nazaj v Vaukn. Vsi smo "se norčevali in delali spase ■zaradi tiste velke prepovedi, zato ker smo vedeli, da ga bo nemški gospod rad krstil, štruklji pa že ne bodo imeli nobenega paeemen-ta s krstom tega malega judeka. In tako se je zgodilo.
Ko smo prišli nazaj na postajo smo našli še vse fane razobešene, a na vrh slovenske eerkle pa je vihrala črna zastava. Kaj to pomeni ne vemo, vstrašili se pa nismo te prikazni, ker vemo, da nam nekateri ljudje radi nagajajo, toda kolikor bolj oni nam nagajajo toliko bolj se bodo opekli.
'Nekteri ljudje so pa še tako ■čudni, da nas mislijo prav po sta-rokikvizatorično strahovati. Poslušajte kako pismo je prejelo ravno to društvo od žoljetskih gospodov, ki so nekako peto kolo čikaškega škofa. Tukajle je tisto pismo v celoti:
Združeni sobratje in sosestre: —
S tem se Vam uradno naznanja, da po prevdarku in dobro premišljeni razsodbi spodaj podpisanih glavnih uradnikov K. S. K. Jednote pri letnem zborovanju smo zaključili sledeče o društvenih razmerah v Waukegan, 111.:
1.	) Da je brat predsednik K. S. K. Jednote preveč usmiljeno ravnal z Vašim društvom in sicer, ker ni bolj strogo zahteval, da se Jed-notina pravila spolnujejo in ker se nekteri člani niso ravnali kakor se spodobi članom katoliške organizacije in ne vpoštevali Jednoti-nih pravil. Radi tega se Vam tukaj naznanja, da bode v Vašo lastno korist in blagor JednOte, da vendar že enkrat opustite Vašo trmoglavost, ter se povrnete na Vašo prejšnje stališče in sicer, da se povrnete v Vašo lastno in domačo cerkev ktero ste z Vašimi trdo zasluženimi dolarji zgradili ter da zborujete v Vaši lastni dvorani in se pokorite škofovi zahtevi in cerkvenim postavam kajti, če ne bodete tega storili, gotovo ne bodete drugemu škodovali, kakor sami sebi in svojim otrokom.
2.	) Ge tega ne storite v teku 30 dni od danes in to v celoti kakor društvo in kakor člani, potem bode vsaki elan in članica suspendo-van (a), oziroma izločen (a) ¡v. Jednote brez usmiljenja, ker ta-košnje homatije se ne smejo več nadaljevati, ter mora biti temu že enkrat konec.
T.oraj dobro prevdarite ta ukaz. ker nimate več kakor 30 dni časa za Vaše razmere poravnati ter z istim Jednoti mir poravnati in sicer v Vašo lastno korist.
Z bratskim pozdravom smo Vam udarni sobratje
Društveni bratje so sklicali izvanredno sejo, a ubogi zapisnikar je pa pozabil prinesti svoj register zato sem mu jaz mojega posodil. In tako imam shranjeno dobeseden zapisnik te imenitne seje, ki je bila bolj podobna sejmu na Vinici ali pa na Vrhovškem, kedar se berači opijanijo in začno razbijati kot “kranjski” mešetarji kedar za “šavrea” glihajo.
Gorenje pismo je povzročilo dve milji dolgo debato. Tako so večina govorili:
“'Cerkev pravijo ni naša, anorak škofova, ko bi bila naša bi bilo že z davna vse v redu. Jes, mi smo jo zgradili sedaj pa še te pravice nimamo, da bi mi zapovedovali. Kar s policijo nas hočejo prisiliti. da bi svoje groše nosili takemu. katerega ne maramo.
“Kdo prav, da naj zborujemo v lastni dvorani? Kje je naša. dvorana? Je še nimamo, ampak imeli jo bomo kmalu.
“Zakaj se naj pokorimo škofovi zahtevi? Ali on nas živi ali mi njega. Pa se naj tistemu pokorimo, ki nas je nazivni za neumno druhal in socijaliste. Stokrat ne!
“Kake.neprilike mi delamo jednoti? Kaj pa jednoto brigajo naše farne zadeve? Jednota naj rajše gleda, da bg, dobila tiste tisočake, ki jih je zabila v tisti dom in pa razposodila na cerkve, ki so mrtva stvar in se jih ne more noben dotakniti.
“Le naj nam dajo tudi leto dni odloga, pa kaj zato če nas izključijo, kaj nam mar, gremo pa drugam. (op. Od tistega časa je minilo že več kot mesec dnij, a društvo še ni izključeno. Blnf. ki ni dosegel namena).
Zaključka ni bilo nobenega in šele pri gostilničarju F. P. smo se nekoliko potolažili in nazadnje zapeli nekaj pesmic.
Prijatelj sedaj vesel bodimo Vse te skrbi pozabimo Mladi smo še vsi. zdravi in čvrsti, Kar k drugi jednoti pristopimo!
Vse drugač zdaj tu nam solnee sije Kolikokrat marsikdo zavpije:
■Ce si naš pristaš. Vzemi v roko gla.š Tn pij na zdravje tovaršije!
Nek kranjski Hrvat, pa je hotel, da zapojemo Liepo našo domovino. za kar se nismo vsi zložili, temveč en drug je predlagal, da zapojemo šlovensko pesem, ki je prikladna za Vaukn, pa magar gre viža na Liepo našo domovino.
Iz urada K. S. K. Jednote.
Joliet, 111., 31. jan. 1913. Slavno društvo sv. Jožefa št. 53 K. S. K. Jednote, Waukegan, Ul.
Lepa naša. naselbina Kak si nekdaj v miru bila. Prišlo ljudstvo do spoznanja Da ni pravga blo ravnanja.
Ljudstvo komu si dajalo,
Kaj dobilo si v zahvalo?
L socjalistom te je pital
Tisti ko smo mu dnarce vsipal...
Al abord for Čikago, tut tut in Jokel jo je dobro nabit popihal nazaj v velko Čikago, čist vseh malih in velkih grehov.
IZREKI RAZNIH PISATELJEV.
Dr. Tille :
Vsako je predvsem član kakega naroda in nihče ne more boljše služiti človeštvu kakor s tem. da služi svojemu narodu. Kdor v službi svojega naroda, svoje rase, pomaga povzdigniti gmotne in duševne sile in čvrstost teh, ta pomaga povzdigniti zmožnosti človeštva. Tako je vsako pošteno službovanje narodu službovanje človeštvu. Pravo službovanje človeštvu je le mogoče potom službovanja narodu.
Socijolog Zenker:
Svetovna zgodovina od prve do zadnje strani ne pozna niti jedrie-ga slučaja, v katerem bi se zjedi-njene heterogenih elementov izvršilo drugače, kakor po medsebojni akomodaciji in asimilaciji, po prilagodenju na jednake socialne oblike.
Ako se o narodu govori, da je skoz in skoz miroljuben, se ga s tem ne hvali. Dva pojava sta ,u-stvarila vso človeško kulturo: delo m boj. Oba sta jedno in isto v kategoriji “boja ”.-----Ni večje-
ga naroda, ki bi bil čiste rase. Vsi večji narodi so nastali iz mešanice narodov: Angleži iz Britov, An-gelsaksov. Normanov jn Romanov ; Francozi iz Beltov. Romanov. Germanov; Italijani iz Rimljanov, Germanov ; Spanjei iz Tberov. Kar. tagincev. Rimljanov, Germanov in Arabcev; Rusi iz Slovanov, Finov in Lapov. Opomniti je. da je to, kar zovemo Germane, Romane. Slovane, zopet sestavljeno iz raznih ras.
Angleški pisatelj in minister Di-sraeli pa zopet drugače: Rasa je vse : ni druge resnice. In vsaka rasa mora poginiti, ki svojo krv brezskrbno da mešati.
Erazem iz Rotterdama, (tujec v narodni) : ta dežela mi je postala domovina. Da bi bog hotel, da bi jej jaz bil v toliko veselje, kajior je ona meni!
fea, nobenega vpitja, le najobup-nejša groza je pačila obraze vseh popotnikov in strah bližajoče se jsmrti nam je legel v ude. To grozno napetost je pretrgala najsvet-Jejša vest, kar sem jih še kedaj slišal. Cisto enostavno'se je glasila: “Potegnite čolne nazaj!” Kmalu se je oglasil zvonec, ki je vabil k obedu. Tukaj nam je kapi tan pravil, da smo prav tesno šli mimo grozne nevarnosti, ker ni dosti manjkalo in mogočni ledenik bi nas bil zmlel. Z radostjo ia lehnim drgetanjem smo poslušali njegove besede ...”
IZ RUSKIH JEČ.
KAKO SMO ZADELI OB LEDENIK.
Potnik s parnika “Corsikan”, Foot, poroča angleškemu listu o vtisih, ki jih je imel, ko je parnik zadel ob ledenik. Foot piše: “Gledal sem naravnost in zapazil, da postaja megla pred nami gostejša. ■Naenkrat se mi je zdelo, da je postala megla svetlejša. Eno sekundo sem že vedel, kaj je svetlejša megla, videl sem grozeče se vzdigujočo steno in kriknil sem prestrašen, ko sem spoznal, da je stena — led in ne megla. Preden je še izzvenel krik, sem že strmel v modrikast led, ki se je visoko vzdigoval in se na desno in levo široko raztezal v temini, tako da ni mogel nihče spoznati, kje se pričenja, kje se konča. Sekundo pozneje zaslišim gromek tresk, parnik je zadel v poltemi ob led, nekaj trdih udarcev še, zamolklo ropotanje — in že je vzrasla visoko okolo nas siva megla, zavila ladjo v težko o-dejo. Temu je sledila hipna tišina in potem ropot naglih korakov, ki so hiteli k rešilnim čolnom. Stal sem kakor okamenel v sanjah, dokler nisem zapazil vse polno ljudi okolo sebe. Sedaj sem se zbudil, letel po plašč in rešilni pas, ter se čez nekaj minut združil s tokom žen in mož, ki so s drenjali na krovu. Naslednjih dvajset minut je bilo najgroznejši čas, kar sem ga kdaj doživel. Ladja se je ustavila in je ležala težko v vodi. kakor bi bila zakopana v temi goste megle. Nihče ni vedel, kako težke poškodbe je zadobil parnik. Mornarji so z vso odločnostjo spuščali rešilne čolne ali dolge, dolge, grozne minute je trajalo to delo. Potniki so se v vsi naglici zbrali, odeti z naj-raznovrstnejšo obleko in vsi v strahotni misli na “Titanicovo” usodo, ki je sedaj pretila tudi nam. Na čast vsem moram povedati. da ni bilo slišati ne od moških. ne od ženskih nobenega jo*
17 delavcev, pomiloščenih po zadnjem carjevem amnestijskem razglasu, je socialnodemokratie-nim poslancem v ruski dumi povedalo o trpinčenju političnega jetnika, pisatelja Sokolovskega. Sokolovski je interniran v policijskem zaporu na Vasilijskem 0-strovu v Peterburgu. 27. februarja so ga biriči neusmiljeno pretepli, ker ni stal pri raportu dovolj ravno. Sokolovski je jetičen in po eksekuciji se mu je vlila kri. Ali nihče se ni zmenil zanj in šele ob treh zjutraj so ga prepeljali iz skupnega zapora v samotno celico. — V Pjatigorsku v Kavkazu je zdravstvena komisija preiskovala ječe in je našla strahotne razmere: v eni luknji je bilo stlačenih 39 jetnikov. smelo bi jih biti le pet. faradi pomanjkanja zraka se je <-u jetnik zadušil. Med jetniki je bilo vse polno takih, ki so imeli legar. Hrano pa dobivajo tako, da bi je še prešiči ne jedli. V takih razme rah živi okolo 200.000 jetnikov, od katerih je približno ena petina političnih kaznjencev. Politični kaznjenci, ki jih posebno kruto pretepajo, si končajo svoje muka trpno življenje, če si le morejo preskrbeti strup. Ko je bil na zadnji seji dume razgovor o strahot nem .življenju ruskih kaznjencev, je dejal konservativni poslanec Li-harev. da je nadzorstvo po ječah še vse premalo strogo, ker drugače bi ne bili samomori mogoči. — Mnogo kaznjencev tudi zblazni in te reveže pretepajo prav tako neusmiljeno kakor druge. Največ kaznjencev pa oboli za jetiko in te oslabele ljudi oklepajo neusmilje ni biriči v verige.
ATLET NA POLICIJI.
Pred nekaj, časom je aretirala ruska policija velikega in močnega moža, ki je smeje se — seveda malo pijan — razgrajal in popeval po petrogradskih ulicah. Prišli so nad njega trije stražniki. V svoji dobri volji je možakar enega policajev malo in nalabko potipal in revež je odletel v jarek, kjer je obležal nezavesten. Nato je sledil možakar brez ugovora in odpora policajema na stražnico. Policijski stražnik je ukazal po raportu stražnikov, da naj nasilneža ukle-nejo na rokah in nogah. Aretiranec se ni prav nič protivil in je pustil popolnoma miren da so mn zvezali roki in ovili dolgo jekleno verigo večkrat okrog prsi. Povedal pa je smehljaje stražnikom, da to njega ne drži. In res, komaj je bil zvezan, je napravil častniku in navzočim policajem eleganten poklon in verige so odletele. Stražniki so prestrašeni odskočili. Mož pa je ostal miren na svojem mestu. Nato so ga zaprli v najbolj trdno ječo na policiji. Predno so zaprli za njim vrata na močnih hrastovih podbojih, jim je aretiranec izjavil, da ne bo preteklo 5 minut in on bo zopet v njihovi sredi. — Med stražniki samimi se je pojavila velika radovednost. Uverjeni so bili, da to ni mogoče. Zaprli so aretiranca v ječo in 'komaj je vratar zaklenil vrata, so zahreščali podboji, padla so vrata in aretiranec je smeje, kot Kristus iz groba, stopil v stražnico. Kaj je napraviti s takim človekom? Zapreti in okleniti ga ne morejo. To je mož dokazal. Ustreliti ga ne smejo, ker je sicer popolnoma miren in ni zagrešil drugega, kot to da je na glas govoril in pel po ulici-. Rešitev je našel pozvani policijski komisar, ki je po sprejetih informacijah uvrstil tega čvrstega možakarja proti dobri plači v službo policije.
VSAK SE
JAGMI ZA
10 za 5c
Vsak trsov« preda vata» v ec NEBO Cifiret vsaki dea.
CORK TIP ■ Neb «p
t/^^\(ÎGARET:f ' C0R* T
CIGARETE
Možjeozdravljeniv5dnehIK
BOLEČIN.
Ozdravim Tft&cag*., kdor trpi na VarlcoceH, Structurl; dalj« ozdravim natactftvo zastrupljanje, živčno nezmožnost, vodenico ln bolezni tičočich se moških. Pridite k nam vsi, ki ste se ne»speš->o zdramili p i drugih zdravnikih. Moja 15 letna praks» vam je na razpolago in jamči pop dno ozdravljenje. Govorimo v vseh jezikih.
Ozdravim pozitivne želodec, pljuča, ledlce In neprilike v Jetrih.
(Za neuepedno zdravljenj« nt treba plačati.)
TAJNE MOiKE
BOLEZNI
QUBA NAGONA.BOLiZ-ZIVLEDICAH IN JETRIH
zdravim hitro za stalne In tajno. Živčane onemoglosti, slabost, na. por, zastrupljeni)« ia zguba vode.
PLJUČ A
naduho, Bronchlti«. srčne bolezni In pljučn« zdravim po moji naj no vejšl metodi.
Nasvet zastonj.
STALNO OKREVANJE
SPECIJALIST ZA MOŠKE IN ŽENSKE.
ZASTRUPLJEN-JE KRVI
in vseh drugih kožnih bolezni, kakor prvič«, lucije, onemoglost Itd.
ŽENSKE
BOLEZNI
beli tok, bolečine v oza-ture. garje, otekline, pod ju In druge organske bolezni zdravim za stalno.
Preiskovanje zastonj.
DR. ZINS, 183 ShSSkS: Chicago
Odprtood 8 ajutraj do 8zvoöor. Ob nadat)ah od 8 zjutr. do 4 pop
Pilsen Auditorium
Restavracija in Bufé
JOS. FALTA, lastnik
1657-61 Blue Island Ave., Chicago.
Najveačje dvoran« na zapadni strani Chicago-
Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in .‘r'-"'t'.rve4no na čepu. Importirina vina in cigare.
¡¡TELEFON CANAL 4250.
i Solidna slovenska trgovina
V	zalogi imam vso zlatnino in srebrnine, kar jo-apada v to stroko. Popravljam Udi ure in drugo.
V	zalogi imam tudi gi amofone, slovensko, hrvaš ke, nemške in angteštce plošče. Se priporočam.
Za vse pri meni kupljen» blago jamčim.
FRANK. ČERNE
6034 St. CUir Ave.	CLEVELAM), O.

Dajte zdelati svoje tiskovine pri
“SPRAVEDLNOST”
1825 Loomis St. Telefon Canal 1015
Cene zmerne	—o—	Delo solidno
“SPRAVEDLNOST” |?ANNe^.,'NANVes^-?NBVN,,c
m NAJVECJ A SLOVANSKA & »4 TISKARNA V AMERIKI JE ||
NARODNA TISKARNA I
■■■■■■■■■■■■■flHnBBBMBMaHHBKni	&&
2146- 501 |BLUE, ISLAND AVE., CHICAGO, ILL.
TELJCANAL 443
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce.	...
Najboljša Slovensko-angleška slovnica.
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovénie Publishing’ Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Cena v platnu vezani $1.