ja 1898 SO. številka. kkajtt ^Iriknt M^M T^Urttt^ ta, Mobotah. Zjitruji l» h»ja «b 6'. ari ijntrmj, Thermo p« «b 7. kri re*er. — Obojan ladanja »tu« t m mnmn . i. 1.—, ir»» a*atrt)« (. 1.50 m trtmmr . .. . . . Spel leto . . . , • . J— fM l«M . . . U.— . • ,18.-I« platavatl aapre| aa mik ilm iiTiiilii m ^rm m ettta. tmatini iterilke m dobivaj« v, prf tobaka v Irntu p« M due U fakrirtrji lttt) Tečaj XXiI!. EDINOST Oglasi m raAaae pa tarif« v petita; u m i debeiiari ftrkaari m plafraia proetor, kalibar ikMf* »n M Pealaaa, arartilM la java« aakvale, aaaAt ogiaat itd. m r«4aa«je po a«*edt« ▼•i depiai aaj la pošiljajo iUm Cium M. IS. Taaka p»a» a» t blM hukoTut, kar atfinkmu m -a •prejemaj«. Rekopiei M aa vračaj«. Ima Trsta pa to, reklaaaaetje ia aflaM ;«aa upravniitv allea Molia« pio-aala kit. S, IL aadet. Iero6nla« la oglaaa ja plaftava« Ua* T nt. Odprte rekla*« «ja aa peeata pafctaiae. «1 Nekoliko vpraianj kr. u Vtfflcev obilne Panju de visokega c. mestniitva ▼ Trsta. Ako govorimo o predstojećih občinskih volitvah ? Pomjann srna — vsaj danes — aajbrie ravno Um, kjer so občiasrji občine Oprtilj. Res je eenjena .Edinost" javila pred kratkim, da vedo tuajraji. ▼plilci is verodostojnega vira, da imajo bitT volitve t kratkem. Res je tudi, da je c. kr. okrajni/flihfar v Kopra, visskorodni g. Scbaffen-hauer-tfe^s, t« kancem decembra ailaolega leta m o I i o obljubil trem volileem, da bodo volitve gotovo v dragi polovici meseca prosince; a iato-take je tndi res, da niso bile. Rea je tndi, da je ieti goaped glavar ▼ meseen jaaavarju i o p e t metko obljubil, da bede volitve gotova mesece febru?arjs. Ravno tako je tndi res, de je dr. Ben-nati ii Kopra ravno isti čas izjavil javno, da volitev ne bode do avgnsta meseca. Rai pa je tndi to, da je gosp. c. kr. okrajni glavar Schaffenhauer izgovarjal naio mote, naj bode o volitvah „vae po starem*. In te smo na razpotju. V oklepaja naj povemo Se, da volitve meseca februvarja najbrie ne bofe, ako ne pustne dni. tfapa&no bi tndi to ne bilo, ampak jako pripravno sa gotove osele v Kopra, posebno pustni torek in pepelnično sredo. To imamo torej dve izjavi: obljubo ces. kr. okrajnega glavarja v Koprn in isjavo dra. Bennatija ▼ Ko^rn Katara je prava ? Žal nam je, aH to moramo povedati odkrito, da nam pravi arce, da je jpvoril resnico — dr. Bennati I Tsge menenja pora biti vsakdo, ki posna rasmere v Koprn in na glavarstvo. Kakor voliloi si usojamo torej staviti nastopna vprašanja do visokega c. kr. nameitniitva trtalkega j 1) Kako in kedaj rdi to visoko namestniitvo i nam mi i proinje mnogih občinarjev, ki so prosili osirom na vodno večje stroške — sami upravitelji eo stoli do sedaj občine do 1000 gl. —, da bi se vendar enkrat volitve raipissle in savršile? I) Ksj ie s proinio italijanske stranke, ki je prosila, da naj se občina razdeli, in sicer s proinjo s 200 podpisi prilično, od katerih je vsaj polovica sleparskih ? In ali je res, da je sa občni blagor silno ikodljivo nakano italijanske goopodo podpiral — kakor se je raznesel glas po vsej oblini — Udi gosp. c. kr. okrajni glavar ? 3) Ali je res, da je gospod okrajni glavar Schaffenhaner nkasal pobrati po občini take podpise sa razdelitev občine, kakor so se tako hva« lili mani podrepnlki italijanske stranke, ko so pobirali podpise in krile od hiie do hite? 4) Ali naj verjamemo goopodu ok>. glavarje Schaffenhnuerju, ali pa dru. Bennatiiu glede časa, v katerem se bodo vršile občinske volitve ? 6) Zakaj se oblinske volitve savlačnjejo bres vaškega vzroka v veliko ikodo vseh občinarjev, in edino le v prilog italijanski stranki, oairolfca nekaterim gospodom v Koprn ? 6) Kaj pemenijo besedo c. kr. vladnega vitega uradnika „da na] bode vse po starem* ? Koma t prilog so se izustile te besede? Ts vpraianja smo si dimili staviti do vis. c. kr. namestništva, ker smo prepričani, da bode isto postopalo zakonito in nepristransko, ter da odredi nemudoma, da se bodo vendar enkrat mogle vršiti občinske volitve v Pomjann. Stotine volilcer občine Pomjan. PODLISTEK. Predaja straža. 16 ROKAV. Paljaki apiaal SoleaUr Frae. PealaTaail PedravakL »Torej, moj Joiek, ti je iona usasala, naj vsamed od men« livado v najem ?* .Tako je, jasai gospe d". \ „In, da ae dobro pogajal s menoj?" .Seveda je taka. Kar je res, je res". .Ali veš, koliko mi Lukašek plača na leto sa jeden oral travnika ?* .Rekel je, deset rabljev.* .Turej atomi plačati dvajset r ubije v sa dva orala?* Kmet so je nekoliko namialil ter jo rekel čes nekoj časa: .Saj se nas usmilite, jasni gospod...* .In popustim m) tri rublje...* jo povsel JrsJKsk. Poli jo umolknil osramočen. .Dobro", je rekel grajičak, .popustim ti tri nblje in plačeval mi bodsl samo sedemaajst rabljev na leto. Si sadovoljea ?" Kmet se je sklonil k tlom; ker pa ni mogel doseči grajščakovih nog, objel je plot; toda na njegovem licu, namesto zadovoljnosti, javljala se jel negotovost. .Kaj je to?' mislil ai jo Poli, „da se en,no pogaja ? Že vidim, da je £e svak to uravnal tako 1" Kako so mislili nekdaj o nas! n. Dragi dopis se glasi v prevoda: C. k. poveljstvo nabora za zbor dobrovoljcev istrskih poročnika Pcckiaricha. Glasno pa je dodal: „Torej bodita, jasni gospod, tako prijazni ter vzemite od mene nadavek. Žons mi jo dols aprav deset rabljev, ostanek pa, jo dejala, naj prineoom utri". Izvlekel je izpod snknjo robec, razvezal ia njega deset rabljev ter jih dal graiičaku. .Pcjveli" omenil je (rajMnll, .de vsamsm denar pusoeje, sedaj pa ti dam neki predlog. Ali le pomniš, koliko mi je dal za oral livado v mina-lem letu Gobar fu .Osemdeset rabljev'. .Iu poleg tega je plačal ie biljoinika is som-ljemsrea, kaj ne?' .Sveta resnica". .Torej čnj, jaz ti prodam ta dva orala travnika, katera hočei vsoti v najem, po šestdeset rabljev, torej sa dvajsat rubljev oenoje, sogo Sobarja. Toda ie ceneje ju dobil, ker ne bol iadaljal ničesar sa semljemarca, siti sa biljelsika. Tode snsj, pod kakim pogojem?' Kmet je pokorno smiguil s ramomi. Velečeetitemu gospoda topniku Pavilerju v Oročani. Sledi snovanju — o katerem ste že obve-liooi, velečeotiti gospod — zbora dobrovoljcev od Staro-Ietranov, oglašam se s prošnjo, da bi vele« častiti gospod, ki zmorete veliko, di, vse, v svoji cerkveni občini razglasili pojutrisjim nsin^Mfcjt^r' lece doli ovoji paatiraki Cedi. kar sta mi nafozns^ v rasglaienje njegova ekscelenca gospod viši vo-jalki poveljnik grof Oiulaj ia polkovnik baron Laaarič: a.) Vsi oni, ki vstopijo v sbor dobrovoljcev, so osvobojosi predatoječega nabora za reservsi sbor. b«) Nabor v okraju se bode vršil le po starojt-nih rasredih sa reservsi zbor. c.) Od vsega okraja keperskega goji Njeg. Veličanstvo zaupanje le v glavno občino dolinsko, kakor Staro-Istrane. d.) Doba slaibovsnia v tem zboru dobrovoljcev bode trajala le za čas aedanje vojue. e.) O nabora dobi mot S gl. na roko in od dneva nabora, to je prisege, 18*/|0 nvč. na dsn. Visoki erar ga obleče v našo, navadno v deieli, is mu je dolinoot boriti ee le na istrski obali, namreč v gubernija trfaškem. C) Nabirati se smejo ljudje od 18—48. lets. g.) V okraju podgrajskeni je vstopilo pod temi pogoji ie 60 mot. h.) Toliko čestaiki kolikor iarie so Istrani. i.) Slednjič hoče naš preljubljeni vladar s tem skušati mišljenje svojih sicer zvestih Stare-Istra-nov, in mn bode potem prijetna odvesa, da primerno nstreže toli mnogovrstnim prošnjam teh obmejnih prebivalcev. Kor se je uverjeuo, da le mnogoizdatno sodelovanje slavnega dnhovstva mora dovesti do sa-teljene plemenite svrhe, aato ponavljam v imeni .Pod tem pogojem, da se odločiš sam, takoj, ne vprašaje poprej svoje ieue. Pomisli torej: samo sto in dvajset rabljev mi plačaš za livada, katera jo vredna več nego stolettdesat; s tem pridobit Čistih štirideset rabljev, toda... odloči ie takoj t Jntri, ce!6 ie nocoj zrečer, ko se ž* posvetuješ s ieno, ue prb'ddm "je'Vta pbd tem^ogrt^m." Polžu so se oei zaiesketale. Zdelo se mu je, da je le le sedaj odkril načrt, ki so ga skovali proti s jem a. aČodns trma, izgubiti štirideset rabljev ss praseo nič ^ oglasila se je gospa po francoski. »Bodi mirna", jej je odvrnil mot. .Jas jih poznam...' .Nu in ksj', obrnil se je k Polžu. .Ali kupit livado tako, da eo se poevetujei poprej z ieno ?* „Ker po to ni lepo', je odgovoril kmet s petuhsenim naameho«. .Soj so tudi jasni gospod posvetujete z jasao gospo ia z jasnim gospadičem, čsmu se ne bi tudi jaz?" .A vidii ?.'..* je rekel grajičak svaku. „Ali ni to pravcat topoglavec ?..." QospodiČ je potrkal akozi plot Palfa po rami. „Na, moj prijatelj, odloči oe takoj, pa s tem napreda! goopodu debelo. .Oa jo to kupil', jo rokol avaka. .Ali kupit, Joiek. Dal roko aa to ?" jo vpra* lat grajičak. „Som mar bedaat ?* je pemielil kmet; glasno pa jo doial: „Jaani goapod, ker pa ni lepo kupovati, fko ni lene poleg...* „In ne prevdarjal vol?" .Ker pa je to zeli odurno', je ponovil,kmet zadovoljen, da ms je gr«jičak ponudil tako izboren izgevor. , (Pride še). « domovin« to prošnjo in sem prepričao le ▼ naprej o najboljem vspebe. Podrobneju navodila so dobili od aaene tipanje v navzočnosti gospoda vitega zodsika Lampe-ta. Boljnne, dne 31. julija 1838. Peokiariek 1. r. poročaik, poveljnik nabora. Abstinencija na vsej črti. Naša Primorska je sestavljena iz troh upravnih skupin s tr«-mi dežvlaimi zbori : v Gorici za Gradiško-Gradiščansko, t Trstu za tržaško oioia-Ije in t Puljn za Istro. V prvi in sadnji sknpini imamo mi Slovani odločno večino, v dragi pa nastavljamo znamenito manjšino, vredno vaega poštovanja. Po razmerja narodnostnega števila v tok treh skupinah imamo mi Slovani tudi velino, ako račanamo prebivalstvo vseh treh pokrajia akspsj. Ti podatki govore že eami po sebi, da — o kakem nadvladju našem ne moremo in tudi ao> čemo niti govoriti — Slovanom gredo vsa prava v teh treh skupinah: v doli, v uradu, v javnem in — parlamentarnem življenju. Skromneja pač se more biti večina prebivalstva v deželi, ako le zahteva dražega, nego, da ob ali vanju pravic »me stati v isti vrsti z manjšino. In da tndi ni tako in da bi bili mi v manjšini v vseh treh sknpinah, vendar bi bila is vedno opravičena naia zahteva, da nam bodi popolna jednakopravnost v vsakem pogledu ; vendar bi se le vedno ne smelo odrekati naiemu jezika donao-vinstvo v deželn h zborih teh skupin. Zahteva naša po vseh pravieah naše m a je-liku bi slonela šs vedno na dveh mogočnih, nepo-rušnih stebrih, na stebrih, na katerih nluni tndi vsa sedanja država avstrijska: na temeljnjih zakonih in na načelu varstva manjšin. Parlamentarizem sloni sicer ras na načel« večine. Večina sklepa in večina nosi odgovornost Saj smo videli v avstrijskem driavnem zbor«, kam prihaja slednjič parlamentarizam, ako so se rss-mere razvile tako pogubno, da more maajiina te-rorizovati večino. Načelo, da većina bodi voditeljica zakonodajnemu zastopa, mora veljati! Tega načela ni smeti rnliti. Ali to prava na smo podivjati v slepo, bretobiirao in brezčutne zatiranje manjšine. Večini je dolinost, da čara svoje parlamentarno pravo, aH hkratn ne sme pozabljati na evoje dolžnosti, doline obzirnosti do manjino v zbornici. Ne sme pozabiti, da poleg lačsla: v» čina kodi voditeljica, obstoji le drugo aačalo, ki se imeanje: varstvo manjhm. Žal, da pri naa ▼ Avstriji ni uveljavljeno te načelo. Pripoznano ja sicer že od vseh pravičnik in miroljubnih mat, aH uzakonjeno le nit A do tega mora priti 11 Koli tuien pogled jo na parlamentarne življenje v naših treh primorskih upravnik skupinah 11 Da, tu smo sedaj, da izjavimo, kar amo hoteli roči gori: tudi ko bi bili mi v manjiini glede itevila prebivalstva, bilo bi postopanje nniik sod»želaaev italijanske narodnosti v vseh trsk deiolaih »borih nečuven atentat na naia prava, aa aašo politične in parlamentarao pravo. Da nali poslanci tndi ne bi zastopali večisa prebivaleva v Gorici InvPnlja in volike manjši ne v Trstu, zgražati aa mora vendar nad dogodki v zbornicah v Trsta, Jerici In Pelje vse svet, v kolikor ima iati kaj smisla za politilke moralo in za spoštovanje zakonov, na katerih slone državna in deželne natave. Ali ako pomislimo, da smo mi v večini v nkupnl Primorski, potem moramo imeti občutek, kakor da nam kdo zliva pelinu ▼ vse nale hitstve, dala nam vstropsče ▼ ogorčenju in srce ne aam krči y britki koli na toliki kriviei, kakor jo omagočnjejo obnormalne in kričeče razmere v tek pokrajiaah.....krivici, ki se nam je kazala ta dni v divjaškem postopanja italijaaaks večine v deželnem zbora istrskem proti maajiini poslancev 11 Cel6 v Gorici, kjer držo naii tehtnico italijanski strani, sme bili za»ostavljeei tako, da šalim poslancem niso dopaičali čut, ponos is skrb za iatereee svojih velilcev, da bi se ndelelevali razprav, ker sieor bi bili priče svojemz lastnema poniževanja. Prvi ee torej proglasili politiko abatiaenee goril« poslansi. Njim so sledili trtaiki Sloveaei. Slednjič — po tolikih dokasik heroiikega samozatajevaoja in tldi osebnega junaštva — so se pridružili politiki abstinence le slovanski zastopniki I«tre. Vztrajali so, prenalah eo vsa sa-sramovanja in proganjanja kakor junaki, vs'kdar pripravljeni žrtvovati svoje oeebe dobri stvari....... ali slednji! jo morala počiti struna tudi v Puljn. Izstopom hrvatsko-slovenakih poslancev iz deželnega zbora istrskega je proglalena politika abstineuce na vsej črti. Večina prebivalstva vse-□ku^n* pokraiine je iztisnjena iz deželne zakonodaje. Ali »ore prinesti to dobrega sadu P I O tem naj le razmišljajo vladni krogi, ki bi bili lahko preprečili marsikaj, ako bi bili hoteli. Saj imajo podatkov in analegje is zgodevine parlamentarnega življsnja od drugod, da je po abstinenciji manjšine vsikdar iztrgano jedno kolo iz parlamentarnega mehanizma, kateri peslednji ne more in ne more potem delovati redno in pravilno I Žalostnojoga sadn pafi ni mogla donesti tradicionalna politika na Primorskem. Nočemo pomakati peresa v žolč, da bi primerno žigosali to politiko. Le to vprašanje bodi nam dovoljene: ali je bila naša politiika kondnita le za jeden kip taks, da bi opravičila pasivno vedenje — da ne govorimo o aktivni udeležbi — vladnih činiteljev o dogodkih, ki se vse primorsko slovenstvo šiloma zagnali v politiko abatineoce? Kako naj nmemo to vladino pasivnost v očigled dogodkom, ki so provsročili, da so zastopniki večine prebivalstva jeli obnpavati nad mofnoatjo, da bi pomočjo parlamentarnega delovanja mogli kuj doseči za svoje volil« P I«ustili smo besedi: politiika kondmta 11 Kakovo je bilo vsikdar nale vedenje, kad»r*koli je zahtevala drŽava od nas žrtev ? I i V današnjem zjitranjem izdanju smo priob-! čili dokument od leta 1848, uraden spis is onih i viharnih časov, ko so revoltirali Ogri na Oger-i akem, Nemci na Danaju, Italijani na Beneškem in j v Lombardiji, ko so ravno tej pokrajini, v kateri i prijemljojo Slovani ravnokar za palico abstinence, j žugale sovražne italijanske invazije — uraden spis, v katerem je rečeno, da vlada stavlja vee zaupanje v našo lojalnost, v katerem ee poživlja istrski Slovan, da bodi rolitoljem domovine! V tem spisu ee lapidarnimi besedami proslavljata patrijotizem ia sveetoba primorskega Slovana. V tem spisu je povedano, kako jo driava v času skrajne nesreče račnnala na roko Slovana 1 Ta dokument je sifajno »pričeval« o noši po-MUH konduiti! Drusega ne trebam". Žalosten j anak je že to, ake manjšina prebivalstva tira po-| litiko abatiaenee, ali kakovi morajo biti le le ednolaji, ako se je večina prebivalstva odločila do | takega obupnega korakal V abstinenci Slovanov ■ aa vsej črti primorski je izražeaa stroga ali pra-I vična obsodba dosodanjegn sistema I KTavadni pri-j prosti razzm nikakor ne more pojmiti, kako se je mogle depnatiti, da js prebivalstvo, ki se more : ponašati takimi dokumenti, kakorleu je ravno : prej emeujeui aradni dokument, zašlo v tako ubupno : položenje I Videant eonsules 1 Deželni zbor istrski. VI. »eja ŠM 5./ebruvarja 1898. (ZvtisUk.) Predlog p osi. S p i n č i d a in tovarišev za j sistiraajs zakona o šolskih taksak se ie izročil •olakeme odseku v proučen jo in poročilo. Po smrti g. B. de Fraueeschi-u ja ostalo izpraznjeno jedne moste v upravi dež. kreditnega zavoda. Večisa dež. zbora je izbrala na to mesto nekega Itala Gabriolli. Lata je dobil 1B glasov, della je debil posl. Kosulič 8 glasov. Predlog dra, D. Triaajstida, da se prebivalstva dovoli pomoč v denarja, kakor posojilo v ta nemea, da bode moglo ebaeviti avoje vinograde, uničene po trtni uli, ee je izročil finančnemu od« eeku v preačeaje in poročilo. Poal. N. Vonier in tovarili so stavili predlog, da deželni odbor stori potrebae korake, da se poveča odškodnina solinarjem v Pirana in Kopru, ki izdelujejo sol. Ta predlog se je vsprejel soglasno. VII. seja dm 8. februvarja 1898. Nnvzečih je bilo 24 poslancev in predsednik dr. M. Cainpitelli. V zapisniku prejšnje sejs je rečeno, da je dr. D. Trinajsti* govoril v slovanskem jeziku, tedsj namreč, ko ae je razpravljalo o zapisniku predprej. Inje seje, ter dn je bil te poslednji zapisnik odobren, ker ai bilo nobene epaake proti njemu. Ni se vzel torej ni kak obzir ee opazke nalih poslancev. V zapisniku je rečeno Udi, da je predsednik zopet odprl sejo po 10 minutah in da jo je drugikrat pretrgal za 5 minut, v kar da je bil prisiljen po bucanju in kriku občinstva na galeriji. Med priobčenji so bila opravičenja petorice aenavsočih poslancev ter prošnja Adeline udove Buriič, soproge pok. nčitoljs Buršida. PomI. Vidulich in tovariši so stavili vprašanje do ministra trgovine, da-li je pripravljen delati na te, da bi se zgradile ladij za šolo, kjer bi mogli vršiti predpisano prakso kandidatje za pomorske častnike in kupitaue, ia da li je pri volji, odpuatiti nekoliko te prakae, dokler se ne zgradijo te ladije sa lolo. Jedno in drago dn je tam po-trebnoje, ker propadajo ladije na jadra in rečno! kandidntje nimajo, da bi mogli kje vršiti pre&»' pisano prakso. Odbornik dr. Cleva je čitai poročilo o prošnjah, ki so jih predložile rasne občine za gradnjo železnice od Lovruua na Molčenice, Berseč, Plomia, Gologorica do Cerovlja. Tu se predpostavlja, ds se skore zgradi železnica od Matura do Lovrana. Ako bi se zgradila jedna in drnga železnica, zvezal bi se s Reku najsiromalneji predel Istre, k a* terega interesi so več ali manje spojeni z mestom relkim. Dr. Clevn je priporočal v imenu deželnega odbora te prošnje dotičnih občin in je rekel, da deželni odbor je pripravljen storiti potrebne koraka nn ministeratvih v ta namen, dn bi se uslišali ta proiaje. Posl. Scampicchio je zagovarjal svoj predlog in se je isti res vsprejel jednoglasno. Posl. R i z z i je iital poročila o načrtu zakona, katerim se hoče aveeti nov stavbeni red za mesto Pnljsko. Tn zakonski načrt sestoji iz 120 paragrafov. Le ti ao se pročitali v posebni raa* pravi do g. 117. O tem g. je nastalo .neko na-sporazumljenje med členi deželnozbornke večina samimi, zbok česar se je zaključek razprave odlo« žil za sledeči dan. Čitanje tega načrta In poročile je trajalo 1 uri ia pel. V t«j seji je predsednik konstatoval posebea znak laike izobražbe. 2e aekolikokrati se je opazilo, da so obiskovalci gornje galerije imeli klobuke nu glavi. Todn g. predsednik je znpnzil to le le v tej seji, ter je glasno pretrgal tišino v zbornici, naloživii dotičniku nn galeriji, naj sname klobak i glave 1 DOPISI. it. Peter 14. februvarja 1898. (Izv. dop.) Najbom dol al veselja nnlim narodnim nasprotnikom, da bi nas videli, kako ee prepiramo med seboj. Zato ne bom odgovaijal podrobneje na dopis v •Edinosti" iz Sv. Petra ed t m. Saj se tako) vidi, ksm pes taco moli. Dopisniku ni /prav, da bi se stopalo na prste nalim nemčurčkom, kadar se ne vedejo dostojno preti naiemu ljudstvu, ia hotel j Hi je reliti iz zndrege, v katero jih je bil spravil moj dopis ed SI. p. m. oziroma neprevidni, v tem dopisu omenjeni laheaček. Se vč, zajedno se je hotel snesti nekoliko nad tistimi gospodi, na katsre je sumil, da so v dotiki z mojim dopisom. Zato ti napadi aa nale gospode; studilo ne je£vsakema, ko jih je Iital, ko so vendar tiste oeebe (dopisnik se je iadal in povedal, koga je mislil) najodločnejši rodeljubje našega kraja, čislani možje; ki so vsikdnr na svojem mestu, kadar treba braniti aarodao čast. Povedal sem že, da je na! LahonČek hotel imeti le nemiko tiskanu vnbila za ples tnkajlnjih. želeaničnih urndnikov, ie da se je slednjič vda! tolike, da je dopustil tiukati jik tudi slovensko, — ali samo vabila, ne pa plesai red. To prezirala domačega jezika se je opazilo takoj, tembolj kerja tukaj nemlki jezik nepotreben, ker tn sploh oi Nemcev raznu nekoliko uradnikov na progi jnžae železnice. Da se le bolj opazi ta breztaknost, aa te je skrbel le posebno že večkrat omenjeni LahonČek. Par dni pred plesom je zasramoval očitno v pričo Sloveneev, nale domače ljudstvo, psa jI je po svoji lahonski navadi. Se ve, radi tega veliko razburjenje, in skleaili smo takoj, da se ne ude- letimo plesa. Nič ni več pomagalo, da je iniaair Moria zastavil ves svoj aplif pri trgovcih, kateri eo v kupčijski sveti s železnico, prosil jih ter pretil..« Istotalco ai isdala agitacija okolo aaiih deklet. Slovenci niso hoteli već na ples. Pa nikar ne mislite, da ao Nemci hoteli popraviti krivico storjeno našemu ljudstvo. Kaj te. Dobrikali so ae res, ker so te hal: sa mošnjiček, ker stroški so jim bili že narasli. Pravi lov »o napravili po bližnjih postajali, vabili so vse kar leze in gre. Toliko ogabni, kakor so vedno, no i* celo svoje lastne sloge gonili na ples, da o< ne bilo prt-malo ljndij na plesa. No, ples se je vršil, plesalo s? je jako prijetni«, tako pripovedujejo, ker je bilo — dovolj prostoia. Doletela jih je Ae posebna sreča. Okrajni glavar iz Postojine, katerega ni nikdar videti pri slovenskih veselicah, je počastil ta ples. Načelnika postaje je kar ediegl,> in vzdihnil je posdravivši v svojem pozdravu do okrajnega vladarja : kako vesel da je, da vidijo tega fankci-jonarja v svoji sredi ravno danes, ko so jim Slo-venci hoteli uničiti ta nedolžni ples. Vidite g. nrednik I Stvar j« tuka t Sama na ••bi malenkostna, ali veselilo nas je pa ,'t, videti da Sloveaec nima vsikdar polževe krvi. Bali smo se malo za naše ženstvo, saj veste, ženska pa plts I Strah ni bil opravičen. Domačinke, Zagorke, In Knežska in od drugod, vse so imele priti na ples. Gospodične Medicove so si pridno pripravljale plesne obleke. Njim so ss sladk*li še posebno, da le ne bi ostale doma. Le pet korakov od njih je pleona dvorana, pa so le oetale doma! In take vso druge, z malimi izjemami. Živilo Slovenke I Ponižni smo, ponižni Slovenci. — Nemca ne na ljubo trpimo radi vse ianemškutarimo I njimi, kakor da bi bili kje gsri na Gornjem Štajerskem. Ako nas je deset v kaki družbi, a med nami le oden Nemec, že govorimo samo uetnške med sabo, tudi če Nem-c raeumo slovenski. Bog ne daj, da bi ae Nemec ponižal toliko, da bi izustil kako alovenako besedo. Slavno ravnateljstvo jnžne železnice pa bi si dovolil vprašati, ali ne bi bilo umestneje, da bi poslalokte, naše ljudstvo vedno ^.šivajoče uradnike tja v — Alo, od koder so morda doma, pa da bi ae slovenski uradniki, ki so morda primorani elu-titi Bog ve kje v tujini, nastavili rajie tnkaj! Bilo bi tako ustreženo njim in nam: vsem I Agrarne eoeljalno gibanje mm Ogrskem postaja nevarseje bolj in bolj. Neprestano te vrše spopadi med oblastmi in ljudstvom. Po nekojik krajih, te kar spira kmečko prebivalstvo. Denes imamo zopet nekoliko takih vesti. V vasi GOde eo jo ljudstvo sprijeio s vojaki, in ni kotelo dati stanovanja poslednjim. Takov spopad je bil v vasi Kis-Tarde, kamor so morsli poslati tri kompanijo vojakov. To gibanja je postale že tako opasno, da je odredil minister za notranje stvari potam saredbe, da se števila erožnikov poviša od 7200 na 8000. V oči »led tem pojavom je pae labko pogoditi, kolike vrednusti je zatrdilo poljedelskega ministra v parlamenta Ogrskem, da je to gibanje le mimoidoče. Isti gospod je rekel tudi, da vlada skoro stori potrebne za definitivno ozdravljenje teh od-nošajev. Mi ne vemo, kaj oi jo mislil pri tem g. ministar, ali to vemo, da tako odnošaje je možao resnično ozdraviti le po pametnih in pravičnih ref irmah. Za take reforme pa treba razmišljevanja, truda in mnoga časa, česar vsega pa ni pričakovati od Madjarov, dokler bodo mislili na proganjanje in dušenje nemadjarakih narodnosti. Rusija In Grika. „Fraakf. Zeit" javlja vto resnostjo, da se je obrnil grški kralj Jurij do ruskega carja s prošnjo, da stori car kar |mogoče, da se imenuje grški princ Jurij guvernerjem na Kreti in da se poviša posojilo Grški od 4 na 6 milijonov. 4 milijone bi Grška porabila za poravnanje odškodnine za Turško-Grško vojno, 1 milijon pa za nravnanje notranjih ekonomičnih potrebščin. Polttlik« vesti. V TRSTUt do« lb labniTHij« 189s. f Deželni zbor lelki je razpravljal včeraj predlog poslancev Herolda in Pacata, da se sklene detelni temeljni zakon o nerazdeljivosti kraljestva Češkega in o jednakopravnosti obeh narodnosti. Po daljši razpravi ae je predlog isročil posebni komisiji. Med sejo je dollo do hudega spopada mod Nemci in posl. Breznovikim. Ta poslsdnji je namreč obljubil nemškemu poslancu Ludwigu klofuto. To res nt bilo parlamentarno, toda Bfežnov« ski se je opravičil rekli, da mu ji rekel posl. Lud-wig, da on (Bfežnovski) laja kakor pes. No, nn tako razžaljenje človek rei ne bi vedel, kako naj bi reagiral, recimo, parlamentarno. Ali res menijo gosp. od berren-volka, da smejo vee Ntnemee pris-podebljati — p-om ? 1 Res grosuo je opustošenje, ki je je nspravil narodni iovinisem v nemških glavah in — srcih. Paava elementarna katastrofa je to. Nemške demonstracije. V ponedeljek prišlo je med predstavo .Lohengrina" v Gradeu do velo-nemške demonstracije. Besedam: .0 ti dežela nemška, o mtč nemški, pok&ž: tttč države !• je sledilo urnebesno vsklikanje, ki je trajalo ved miuut. Meč nemški. Mi pa pravimo: gorjč Avstriji, gorjč naši državi, ake bi se zanjo vihtel le nemški meč 11 V gledališču v Gradcu, kjer je vse pijano nemškega šovinizma, se morda pač lepo čuje tako rožljanje samim nemškim mečem, ali na bojnem polju, kjer se ne gre za nemško nadvladje, ampak ta prava in koristi vseukupne države, tam že potrebujejo nekoliko tudi — slovanskega meča II In ta alovanski meč, ki je res pripravljen sleherni hip, da zamahne v obrambo domovine, daje uam Slovanom tudi p« avo, da moremo energičoo zahtevati tega, kar nam gre. Nemlkouacijonalm beaneži v Gradcu sicer ne pojmiju tega, ker sploh ne pojmijo ničesar — o vitalnih avstrijskih interesih 1 RMlldne vesti. Odprta groba. Mmole nedelje je umrla tu mati okrajaega glavarja v Tolminu, visokorodna gospa Virginija grofica Marensi. — Včeraj pa je umrla gospa J o s i p i n a ud. pl. PickelPamucina, tašča gosp. d.ra Frana Mandiča. Obema rodbinama nate aožalje. Le poftaai, lo počasi I „Piccolov' dopisovalec is Pulja javlja, da se slovanski deželni poeisnei povrnejo v deželni zbor istrski in da bodo govorili italijanski. Dopisovalec msnda sam se veruje tega. Mi ps mu žo labke povemo naprej, da oni alovaaski .psevdo-poslanei", kakor jih imenuje dopisno, bodo to oemi vedeli, kedaj m jim je povrniti v deželno sbersieo in pod kakimi pogoji I Le počasi, lo počasi, židovski „Piceolo" s prorokova-njem, o katerih morei vedeti, da ae ne uresničijo I Sumi sobo bljoje pe zobeh. II .Piecolo" ae zaganja te par dni v italijanskega vieekoozula v Spljetu, kor jo ioti prisnotvoval neki krvatske-strodai slanosti. Mi so ne čatimo poklicane is tudi ne čntisse nikako potrebo, da bi branili goap. viee-koazala. Ali kor se ta latka česta te toliko sgrata is ns moro smeti, kako da moro ttalijas podpirati neitalijanske gibanje, ga moramo to vprašati, kaj in kako bi bilo s itaiijaasko stvarjo, ako bi ne bilo Slevaaov, ki podpirajo protislovaneko gibanje?! Ljudje, ki imajo sahvaliti malons vse ie slovanskemu renegatstvu, naj bi pač ne govorili o tem, kake gnusno da je edpadnittvo, kajti etem bije jo le sobe po zobeh! Istrsks stvsri. .Slovencu' pišejo is Istre: .Na priporočilo alovaaskih zastopsikov Istro v drl. zbora deaajskem,je odločila visoka e. kr. vlada sa Dsnaja, da priteče na pomoč atradajočemu prebi* valatvu Istro s denarnimi sredstvi. To denarno podporo je rasdelile t. kr. namestništvo v Trsta po okrajik is sicer: okraj Koper jo dobil 2000 gld., Poreč 19.000 gld., Paziš 14.000 gld., Vole-sko 8000 gl., Lotinj 8100, Krk 400 ia Palj 4600 gld Razun tega je še pridržalo namestnittvo znesek 6000 gld^ da jih rasdeli pozneje ondi, kjer bode to sajbolj potrebno. To novce rasdelo občinski predstojniki os ta-Ie način: 1. za krsno, 1. za nakup semena in S. za javne stavbe. Iz tega dejstva se zarss vidi, kdo je pravi prijatelj naroda, med tem, ko italijanati preže po prilikah, kako bi na vaak način tamorili alovtnsko prebivalstva, po* magaje alov. poslauei, kjtr lo morejo. Do jik ovirajo krvoaeoi italijanski na tem blagom dolu, jo pač samo ob sebi umevno, ljudstvo pa le izpoznava, komu naj zaupa. — V Pomjanu, občine barbansko, je umrl v noči 6. t. m. tamošnji kapelan veleč. g. Jesip Meglič nagle smrti. Banjki je bil pravcati mučenik avojaga svetoga poklica. On je živel s vsam srcem, t vso dnie za mkoršto zboljšanje duševnega ia teleenega stanja svojih vernih, t sam je norel bivati v stanovanju, ki ai bilo ne samo nevredno takega stanovnika, marveč je bilo istemu škodljivo le eeld na zdravja. Govorilo se je vedno, da se sezida aovo bivališče duhovniku, a mero-dajni ljudje to te brigali aa vse drugo, nege za rešitev tega tnžnega vprašanja. Morda pa to to aavlačevali nalalč, ker pokojni motenik ni bil njihove barve list. Kak bode pač naslednik blagega Megliča, se ne ve, a bati se je, da se ne izpolnijo želje občanov, da dobija vrednega oaslodn ka svojemu dobreoau pastirju. — V Pulju so zalo istriano" (.Istrski narod"). Že naslov kaže, kam meri tendenca listu in kakor je posneti iz prvih iztisov, bode ta list vreden naslednik s ojega umazanega prednika v pokoju .Glovana Pensiare*, katerega je izdajal tisti zloglasni Martinolich v Pulju, ki tiči eed^j za ključem radi poneverjanja ogromnih avot — italijanaikega denarja. Geslo ostane pač vedno isto: Istra mora biti sa vsaki nalis italijanska pokrajina, ali pa bodi konec svetal* Dostavek aredniltva .Edinosti". Pokojni ka« pelan Josip Meglič je bil sotrednik našemu listu. Vsaka beseda, ki jo je napisal, jo pridala, da je ljubezen Megličeva do naroda uprav idejalna. Z vso svojo dušo in vsem srcem je ektapsl ta mož tnžnt rod svoj. Njegovi spisi so se čitali kakor da so pisani krvjo njegovega plemenitega srca. Blsg in hvaleien mn bodi spomin med narodom našim doli po Istri! Z observatorija v Londonu smo dobili brzojavno poročilo, da se prihodnjo soboto prikažeti na ebsorju Sokolove maekarade dve sijajni svesdi — dva fenomena med podnebnimi teleei — Zora in Danica. — Is Kranja nam brzojavljejo, da se odpravlja od tam cela gorenjska svatba. Prijavil se pa je pismeno tudi interesanten gosp. potovalec po kanibalskih deželah v Afriki. Imena je Kihunghni Mberna in potnje v svojo domačijo. Piše nam iz mesta Kwamba-Semalangua, od tam, kjer še vedno s košem poldne zvonijo. Občinstvo bode imelo priliko, poslušati divne kani« balske pesmi, zlasti Kinuahili-peami, mej katerimi se posebno odlikuje .Nyimbo za kinanda". On pravi v svojem pismu, da je te pesmi nalalč proučeval mei kanibalskrmi kraaoticami v deželah Ndungu, Kilvra in Msasi, da pokaže častitim obiskovalcem Sokolove maakarade in prejaanim čestilcem Pusta vso krasoto kanibalskih .Uimbo 14 flrimbiV — Svoje pismo savršoje tako-le: .Pemba kvrema mne pemba kvrema mno si-na chombocha kvrendea, mapemaeh lima uftta eh kwa maungt ech". (To bi se reklo takole nekako v slovenskem jeziku: .Na ovidenjo v domačih krajih, kjer doma je gibki vitki rod deklet, sa kstera vnet aem jas in tvoj obrss".) Odbor .Kmetijsko is vrtnnrsko družbe za Trst In okolloo bode imel izvrsdno sejo v petek dne 18. t m. popotudne ob I in pol uri v svoji pisarni ulica Geppa tt. 14. I. Novo Izvoljeni odbor „8lovanskogu pevskega društvo v Trotu je imel sinoči svojo prvo sejo, v kateri se je konstituiral nastopno: namestnikom predsednika izvoljen je *. Miroslav Loncner, tej« nikom g. Josip Prunk, blagajnikom g. Jarnej Pin« tar, arhivarjem in nadzornikom pevskih vaj gosp. Rajko Pavlovič Pretep mod iesaksml. V gostilno .AlCanti-aone" je prišla neka mladenka, ki si jo naročila četrt vina. Videti je bila vsa razdratoua. Ni mogla se vsdržavati vet, ampak vatala je ter ae podala v kuhinjo, kjer je bila kuharica Marija. To po« alednjo je sečels oštevati, čet, da je ona njena tekmovalka. Kuharica pa ao jej je le amijala. Te je pa Še bolj razljatile vročekrvno mlsdenko, ia sačela je kuharico obsuvati vsakovrstnimi priimki ter je slednjič zgrabila za solnice, katero jo sa-gaala vanjo. Vnela se je Ijnta praska. Navzoči gostje so imeli preeej opravila, da se ločili prete-pojoči se žeatki. Sledilo je še melo psovanja ia kričanja in afere je bile konec. Sedaj pa pride gotovo na vroto oti, radi katerega se je te zgodile, kajti imel bode gotovo račaaev tndi on. členom .Dol. podp. društva* se naznanja, da bode jutri leto dni, odkar je umrl člen tega dra> itva, gosp. c. k. računskigsvetnik P i t a m i e Tem povodom bode jutri dne lt. t m. sveta maša sa-dušnica. Žal, da is pisma, ki nam je je pisala gospa udova, ai razvidna cerkev, v kalori se kod« darovala sveta aaia. Pratapoi Is raajea. V gostilni .Ohiaceeretta* lael sa je siaodl prepir aied mornarji ia sicer tU. Ivaaom Barsotti ia Sftletaim Radolfom Varasco aa eii strani, in mod 42letaim Alojsijem Znidarftićem Najnovaj^a vaati. .. Hndiapsits iv *Teat«riaaije is 8ttAralyi Ujhely,daeevib*-iju Budr«y-K6«erskeiLi močn > siri socijalistiiko gibanje. V Kutarkanjja so pretepli undnika do krvav***. V Agardn s« sat a mnrali zarftati s ko« okno. Povedi a<> »akt«vali vojaitva. t in 3 kitatake vojne ladij". Rtm aaprevliaio klanico j M«Ue. Imajo ia sajog* oglja kakih 4000 ton I* XpgovlJiak« bvMjnvka ta -w -mmal. 1'*« •• » ..je«ai» 0.8S 9.29 Plenica «« •pomlad l.i98 11 94 do 11.95 Ovea z« .pomlad 6.40—6.49 > ' ■* »pomlad 8.«0. 8 6* Koran »a maj-)*mn oravd.it',«. -pa so prišli aa nlieo, ponovil se je med njimi pre- j V a.čio: C<»«ir« «o»H od 18 kil. f. II e>— lt.es »4 7? V'U II— le es U4 80 kii t. 19.10—1115., od ai. kil i. 13.50 II U, ad kil. f«». ——Mm & 6.50 9.&0 , r»,w e 15. C 45 : ponad Ha ta aavpvaleTanjs jako slabe. — Pradaja 18000 m. at Vrana : Upa Bavra. Kava Han to« avara*» im dae. 37 U «• april ST.BO ItatVl. 8aa*o« «ood a»«r«(« u mesec maro 36 M u mej 31.— m september 11.75 a« d cember 32 25. , Uvata^JakA ktoria»ni dor . 102.56 r ir«Sf" . . . 102.40 Ivatrijska ranta * Ma.u . . 1SI135 , „ » kronah ... 102 80 Kmditna akfi.i« . . 363 30 Loudon 101 <> . . 120 10 Napoleoni M,53 '10 mark 11.76 ino Itali. >" ... 45.25 gied minhterska objava, v kateri so navedeni pogoji za dobavo papirja, železnine, less in drugih različnih predmetov sa državno prometno ravnateljstvo v Belemgradu. Podporno dreltvo ia slovenske vleekoieloe it Dunaju. Povodom vladarske petdesetletsice Njega Veličanstva presvitlega cesarja, pristopil je drnštvn kot nstanovnika petdeset goldinarji veleč. gc«p. Dr. Franc Sedej, c. in kr. dvorni kapelan, ravnatelj v Avgnštineju itd. na Dunaju. Dalje ao društvu darovali: Slavna mestna občina ljubljanska 15 gld. (Ta je prva in edina občina, kije društvu pristopila kot ustanovniea že 1. 1898.) Slavna posojilnica v Brežicah lBJgld. V Bovcu ; G. Alojzij Sorč, c. k. poštar, 2 gld.; V Celji so darovali gg.: Dr. Jo s. Sernec, dež. posl., odvet. itd. 5 gld.; Dr. Juro Hralovec odvetnik 8 gld.; Dr. Josip Vrečko, odvetnik 2 gld., vč. g. Anton Rančigaj, jikar, t gld.4; V Čadramu: Vč. gg. Jurij Bezenlek ljn. Ik. svetnik, župnik, 2 gld.; Vid Janžek«vič, kaplan 1 gld. BO nč.; v Černemlja: G Anton Kupljen c. kr...notar, 3 gld.; v Celovcu: g. B. C. Bossbaoher, trgovec, t gld.; v Doberdobu : vč. g. Anton Sratina, vikar, 1 gld. 10 nč.; v Draž-gešah t vč. g. Boncelj, žapu. uprav. 1 gld. 50 nč.; na Dunsjn :. gg. Dr. Jon. Jelene, vzgojev., 5 gld.; j Dr. Janko Pajk, c. z. prof. 5 gid.; Anton Glo-Ifočnik plem. Sorodolski, c. k. vladni svetnik, 10 ! gld.; Dr. Vladimir plem. Sorodolski, «. k. vilji flbaučni svetnik v in. ministarstvu, ® gld; vis. fk Jos. baron Schvr^gal, ekaelenca itd. 5 gld.; ; Franc Lustavec, vzgojevalee, 5 gld.; Matej Bavdek, ' c. k. rač. revident v p. (društveni uatanovnik) 6 ; gld.; Vjlj. Schremek, uadinžonir c. kr. drž. že- i leznie, 3 gld.; Jak. Urbanija, c. k. pošt u i kon- j trolor, 3 gld.; Dr. Jan. Lenech, dvorni in sodai t odvetnik, 2 gid. V Orižah: G. Jakob Janežič, posestnik 6 gld. V Cirknem: V«, g. Iv. M. Mu-rovec, dekan, župnik, 9 gld. (Pride še.) Kdor hoče preveS, pride ob vee. tlletni Aat. Suuie ao je dobro nalezei v uaki krčmi. Ni mu pa zumeriti, da je hotel prihraniti vsaj troške pre-nočišoa, ker je itak žo preveč porabil v krčmi. Legel je twej nn uliei. Našla sta ga dva redarja, ki sta ga zvlekia na komissrijat. Ko se jo probudi včeraj zjutraj, presenečen jo bil popoluom.., kajti kolikor je znal iz ae spominjal, imel je v žepu, ko je zapustil krčmo, le 4 gl. — sedaj pa mn js bil žep pvazan. No, nekaj je ;>a vendar dosegel : prenovil je brezplačno. Tatvine. Delavki Mariji Petri je bil ukradea aa uliei moinjiček z 5 gld. 50 nvl. Predsinoči okradena je bila Marija Jerael, bivajoča na šetališča Sv. Andreja št. 28 za 27 gld. denarja in za jeden zastavni liatek za zlato zapestnico. Sumila je takoj čevljarja Alberta Koba iz Kranja. Ker ga je dobila včeraj v njenem stanovanja, dgla ga je aretirati, fcoch, Iti je bil v Strahu, vrnil jej je takoj znesek od 20 gld. To ^a mn ni nič koristilo,f,moral je va»j«dnp * zapor t Podpisani naznanjajo znancem, prijateljem in sorodnikom tužno vest, da je umrla v ponedeljek popoludne, po mučni in dolgi bolezni, previđena svetimi zakramenti gospa , iosiprna udova pl. Pickel-Pamucina. Pogreb se bode vrgil v sredo 16. t. m. ob 10. uri zjutraj in sicer od hiše Žalosti št. 12 na borznem trgu. TRST, dne 15. februvarja 1818. Mar^a Mandić, roj. pl. Pickel. hči. Anton, Josip, Marija, Milena in Danica, unaki. Opaitd naj se blagohotno aožaljni oblak! in poklanjanje vencev. Ta objava bodi kakor direktno obvestilo. Podjetja CAPELLAN Corso it. 47. Fran dr. Mandić, te«. Pravi trpotiev sok jejedino ani, katarise prip r a v Ij a v le k a r a i kZrinj- • k e m a, H. Bto djovin, Zagreb, Z vinjak i t r g i te v. 10 Trpotiev eek aepreseino deluje pri Tleh prehlanjenjih aopaih organov, ter 10 najbolje aredatve aa prani katar, k a -elj, praobol, hripavoat in vratnobol. Tudi saatarani kaieljaes tem sdra-vi loaa v naj krajiem Sašu da odprav iti; bolniki dobijo tek zajelo, lahko spijo innatanaCiu hitro okrevajo. — Ie me d mnogih sahvalapominjara tukaj a a 111 o ono: „Velecenjeai goapod lekarnikl Poiljite mi le tri ateklenioe Vašega iivratno delujočega trpotčovega soka; potrebujem jih sa moje p o -r. n a n c e. Jaz lena od dveh ateklenio od ntinoia«-|i kalija popolnoma osdra-▼ el. Hrala Vam. PnporoHl bodem ta adraviloi sok vsem prsobolnim. S apo* štovanjem — Rudolf Auaim. Na Dunaja, SO marea 1807." Paii naj se tore j, daje na vsaki steklenici vaatvena anamka t. j. slika baaa Nikole Zrinjakega, kajti samo je oni pravi trpot&ev sok, kateri tovaratveao tnimko nosi. — Cene steklenici e topnim opitom j e 76 ni. — liaspoiiljase vsaki dan poitom na vsa mesta in lieer proti predplačilu (priračunavli 20 no. ia iamotek)alipapo p o i t n e m povsetju. — C e n i k i r a i n o v r s t n i h domačih pre-■ kalanih adravil raapoliljajo ae na zahtevo saatoaj in poštnine proato. Lekarna k Zrinjskemu, H. Brod j ovi n, Zagreb, Zrinjakegatrglt&v. 90. Proda se takoj in pod ugodnimi pogoji pekarna združena prodajalnico. Podrobnosti v uredništvu tega lista ulica Ca-serma št. 13. ■HI' Cukerin 200krat slajši, nego sladkor iz repe 100 tablic M gld. 1.00, 930 „ „ „ *.SO, BOO „ „ „ 6.60. Cnkerin 350krat slajši, nego sladkor iz repe 100 tablic sa gld. » 60, „ „ „ g.~, h M »» » Pošilja po poitnem povzetji aT.VojteofcijHslePraga SV Ako so podije denar naprej, ae pošlje blago pofttniae prosto. 60QĆQĆCkW6000<>OOOOOOOCO C O C> ĆCCO^frCĆ* c ooc OOOOOOCOOOCOOOOOOOOOOOOCGCOOOOCOCO"^ flljalka |00»> kralj. univorHlloiuu UmI. h me 13 Sackstrasse ~ GfADEC — Sackstrasss 13 TOVARNA ZA OBRTNE IN CO\ TO-KNJIGE uetem .Patent Workmann /Cbioa^o" Raitrirnl zavod — Knjigovezetvo. priporočuje ae za prijasne naročbe ae zatrdilom primernih cen in točne postreibe. izdelovanje vsakovrstniti tiskovin kakorr (asnlkov, rekotvorov v vsakem obesi)!, breivr, pta-katav cenikov, raiuaev, memeraadov, ekrežaio, papirja za liste Ia savl^av z aeplaam, saalovnih llstkev Jedilnih list, pavabll itd. itd. — Begata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knJIg, Saldl-Centl, Fakture Debltorea, Credttoren, Caaea - k4i]l|r Strazza, Memorlale, Joirnalev. Prima-noto, edpravnlh, manjl&aik 6aeo-zapadlih Jn knjig za kepirpnje, kakor tudi vseh pomožnih kqjig, potem raztriraega (črtanega papirja, Coato-Ccrrent, svilenega papirja za kopiranje, !!ttov Iz kavčeke za kopiranje skledlo Iz olska za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti ae je do glavnegn zastopnika Trst, Via. delle Aeqne 6 — ARNOLDO GOEN — Trst, Via deUe Aeqne & Laauuk kaamireii naia tttdia«tt'. «mavain4i ut govora jmn * Vrtin t*adaik. — 'llhuari^ v Tihla.