PoStnfm pfatSaM t fotovtnL
Leto XXII., št. 129
LJubljana, torek 30. septembra 1941-XIX
Cena cent. 70
UpravnlStvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št- 31-22, 31-23, 31-24.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. - Telefon 31-25, 31-26.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Računi pri pošt. ček. zavodu: LJubljana št. 17.749.
VKLJUČNO ZASTOPSTVO sa oglas« is Kr. Italije ln inozemstva ima
Unione Pubbllcitš Italiana &A* Milano
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znate mesečno L. 12.—, za inozemstvo pa L. 20.—
Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica St. 6, telefon 31-22. 31-23, 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
CONCBSSIONAR1A ESCLUSIVA per la pubblicita di provenlenza Italiana ed estera:
Unione PubbliHtA Italiana S. A-, Milano
Ogromen uspeh italllansKesa letalstvo o Sredozemlju
Uničenje angleškega kc svoja z letalskim! torpedi: 2 težki križarki in ena lahka potopljene, težje zadete pa ena bojna
ladja, ena večja ladja, 6 ladij manjše tonaže in en rušilec
Glavni stan Oboroženih Sil je objavil 29 septembra naslednje 483. vojno poročilo:
V	severni Afriki delavnost topništva na frontah pri Tobruku in Solnmu. Med sovražnim napadom na Bardijo je protiletalsko topništvo sestrelilo dve sovražni letali, dve drugi pa so sestrelili nemški lovci.
V	vzhodni Afriki so sovražne enote poskusile napad proti našim prednjim postojankam okrog Gondarja. V topniškem ognju jih je protisunek naših oddelkov pognal v beg.
Angleška letala so napadla mesto Rodos, pri čemer so zadela nekatera stanovanjske hiše in splošno bolnišnico, kjer je bilo 12 žrtev.
V	osrednjem Sredozemlju so naši lovci sestrelili dva bombnika vrste Blenheim, ki sta se v plamenih zrušila na zemljo. Sovražno letalstvo je napadlo Trapani, Mar-salo in Castellvetrano z zažigalnimi bombami, Palermo, kjer je bilo po dosedanjih ugotovitvah 9 mrtvih in 26 ranjenih,
in Turin, kjer je protiletalsko topništvo sestrelilo eno letalo, ki je padlo v okolico Candiola. Pet članov posadke se je ubilo.
Sovražna letala so priletela tudi nad mesto Milan, vendar pa ni bilo opaziti, da bi netala bombe. Obžalovati je treba šest rtev, ranjenih deloma od drobcev proti-etalskib izstrelkov in tri zaradi pouličnih icidentov.
Nadalje je bilo bombardirano naselje Sama Marina, kjer so bila poškodovana za-bna stanovanja. Razen razsvetljevalnih jmb in raketov so bile odvržene tudi za-zgalne in rušilne bombe ter letaki. Ena-1 t bombardiranje je bilo izvršeno nad Ge-hjvo, kjer je bilo nekaj hiš porušenih. Nekateri požari po deželi so bili pogašeni, obžalovati pa je treba enega mrtvega in tri ranjene med civilnim prebivalstvom. En gasilec je bil ubit, štirje gasilci pa ranjeni, med njimi dva težko zaradi eksplozije bcmb. Drug napad je bil naperjen na Spe-zio z zažigalnimi bombami, kakor tudi z rušilnimi. Požari so bili pogašeni. Ranje-n:i- od izstrelkov protiletalskega topništva sc bili štirje ljudje.
V noči na 29. t. m. so naši letalski oddelki bombardirali v nizkih poletih ladje v oporišču Malti.
Sovražna pomorska formacija, ki je odšla iz Gibraltarja in o kateri govori včerajšnje izredno sporočilo št. 482, je bila sestavljena iz konvoja, ki so ga spremljale nosilka letal, ena bojna ladja, neugotovljeno število križark ter kakih 10 torpedolovk. čim so konvoj zagledala naša izvidniška i letala, so takoj odletela z oporišč na Sardiniji naša torpedna letala. Lahka križarka, ki sta jo zadela dva torpeda, je bila takoj potopljena (poveljnika letalskih posadk, kapitan Melley in poročnik Setti), ena lahka križarka je bila zadeta z enim torpedom (poveljnik posadke poročnik Giacopinelli), večja edinica zadeta z enim torpedom (poveljnik posadke poročnik Ven-turini), lahka križarka zadeta z enim torpedom (poveljnik posadke poročnik Bucce-ri), križarka 10.000 ton, zadeta z enim torpedom, se je nagnila in izšla iz formacije (poveljnik posadke kapitan Marini).
Takoj nato je drugo naše letalo, na ka-
terem je bil poveljnik posadke poročnik Cristiani, zadelo isto križarko, ki se je potopila. Piloti lovskih letal v spremstvu so opazili polaganje rešilnih čolnov. Drug naval dveh skupin, ki sta jima poveljevala polkovnik Seidel in major Buri, je nadaljeval napad z naslednjimi uspehi: Ena bojna ladja je bila zadeta na krmi s torpedom, ena križarka zadeta s torpedom v sredini ter zadeta še ena nadaljnja križarka. Pri tretjem navalu sta bili še zadeti z enim torpedom lahka križa reka (poveljnik posadke kapitan Grossi), z dvema torpedoma pa križarka 10.000 ton, ki se je potopila (poveljnika posadke poročnika Barioglio in Cipriani). Proti večeru je druga formacija, ki je odletela z oporišč na Siciliji, napadla še preostale edinice in zanesljivo zadela še eno težko križarko, ter eno torpedolovko, vsako z enim torpedom (poveljnika posadke kapitan Maganoli in poročnik Silva).
Ako torej povzamemo, so bile zanesljivo potopljene dve težki križarki ln ena lahka r več ali manj težko zadete s torpedi ena bojna ladja ter večja neugotovljena edinica, šest edinic manjše tonaže in ena torpe-
emško pt Me proti Doncu
Ofenziva proti Harkovu s « čim dalje bolj širi — Moskvi preti nevarnost od juga — Neprestan: bombardiranje utrdb pred Petrogradom —
Uspešna finska ofenziva proti Petrozavodsku
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 29. sept. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Severnovzhodno od Dnjepropetrovska so nemške in italijanske čete uničile v obko-ljevalnem napadu tri sovjetske divizije. Po dosedanjih poročilih je bilo ujetih 13.000 sovjetskih vojakov ter zaplenjenih 69 topov ta mnogo drugih vojnih potrebščin. Nasprotnik, čigar deli so bili pognani na močvirno ozemlje, je imel nucie izguoe. Močni oddelki letal so napadli z dobrim učinkom železniške naprave na področju Donca, kakor tudi na področju Moskve.
Na morju pri Kronštatu je bila neKa sovjetska križarka zadeta z bombami v polno. Bojna letala so bombardirala v pretekli noči vojaško važne naprave v Petro-gradu in Moskvi.
Podmornice so potopile, kakor je bilo objavljeno že s posebnim poročilom, v večdnevnih napadih v konvoju, ki je plul iz Gibraltarja v Anglijo, 12 sovražnih trgovskih ladij s 67.000 br. reg. tonami ter eno zaščitno ladjo. Na južnem Atlantiku je potopila neka podmornica petrolejsko ladjo z 12.000 br. reg. tonami.
V boju proti Angliji so bombardirala letala v poslednji noči vojaške naprave ob Kanalu sv. Jurija ter ob južnovzhodni obali otoka.
v severni Afriki so bojna letala zadela z bombami v polno angleška taborišča in skladišča pri Tobruku. Pri teh napadih je izgubil sovražnik v boja v zraku 5 letal, dočim je dve letali sestrelilo protiletalsko topništvo.
Slabše sile angleškega letalstva so priletele v poslednji noči nad severnozapadno in južnozapadno Nemčijo, kjer so povzročile z bombami neznatno škodo. Protiletalsko topništvo je sestrelilo en angleški bombnik.
Stockholm, 29. sept. d. Na vseh glavnih odsekih vzhodnega bojišča se borbe nadaljujejo v nezmanjšanem obsegu.
V	nemški ofenzivi proti Krimu igra glavno vlogo nemško letalstvo in topništvo, ki ruši močne sovjetske obrambne črte na ožini pri Perekopu. Borbe se omejujejo še vedno samo rra ožino med Krimskim polotokom in celino, dočim je nemško letalstvo poseglo s svojimi napadalnimi akcijami tudi že na sam polotok, kjer napada sovjetske-ruske koncentracijske točke in prometne zveze.
Nemška ofenziva proti Harkovu se razvija na čimdalje širši fronti. Po mnenju vojaških opazovalcev ni izključeno, da bo nemško vojno poveljništvo po zasedbi Harj-kova začela novo veliko ofenzivo v severni smeri proti Moskvi. Verjetno je, da bodo Nemci skušali izvršiti na tem področju slične obkoljevalne operacije, kakor vzhodno od Kijeva in Kremenčuga, toda še neprimerno večjega obsega. Te obkoljevalne operacije bi se po mnenju vojaških opazovalcev imele izvršiti nekje pri Orelu in Tuli. Oslabljena sovjetsko-ruska obramba na teh področjih bi odprla nemškim armadam pot proti Moskvi.
Na osrednjem bojišču se na več točkah vodijo borbe manjšega obsega, ki položaja na tem področju niso bistveno izpremeni-le.
V	borbi za Petrograd nemško topništvo in letalstvo še zmerom brez slehernega prestanka rušita sovjetsko obrambo na kopnem in na morju. Letala bombardirajo neprestano sovjetske obrambne postojanke, zlasti ob glavnih vpadnih cestah, ki vo-
dijo od juga proti Petrogradu. Težko obalno topništvo še nadalje zmanjšuje skuhaj z letalstvom odpornost sovjetskega vojnega brodovja med Kronštatom in Petrogradom ter kronštatske topniške postojanke.
Na finskem odseka uspešno napreduje finska ofenziva proti obkoljenemu Petro-zavolsku ob Oneškem jezeru. Po mnenju vojaških opazovalcev se lahko pričakuje, da se bodo v kratkem strnile nemške čete, ki operirajo vzhodno od Petrograda z finskim: četami, ki prodirajo po ožini med Ladoškim in Oneškim jezerom v južni smeri.
Bem, 29. sept. u. Operacije za osvojitev Petrograda postajajo vsak dan težje zaradi neprestanega deževja. Bojišče na vzhodu mesta je postalo obsežno močvirje, ki preds avlja znatno oviro napredujočim četam. ?tusi poročajo, da je nasprotnik v petek napadel njihove postojanke z veliko silo tei je pri tem uporabil dve ali tri pehotne divizije, ki so operirale pod zaščito močnih tankovskih oddelkov srednje in velike teže. Napad je podpiral tudi močan ogenj topništva, sodelovalo pa je tudi nad 200 bombnikov in lovcev. Tem silam se je mends, posrečilo prodreti v sovjetski utrdbeni sistem na jugozapadu in na jugovzhodu tei se preriniti globoko v ruske postojanke. Po moskovskih poročilih so nato prešli v protinapad sovjetski tankovski oddelM, ki jim je sledila pehota, vendar pa se je Rusom posrečilo osvojiti si nazaj le nekatere postojanke. Na dveh točkah obranbne črte so Nemci ostali in utrdili pridobljeno ozemlje.
Boj je bil silno krvav in Je bilo vse bojišče pokrito z mrtveci. V petek zvečer je bil letalski napad, pri katerem je sodelovalo najmanj 600 nemških bombnikov. Ob 10. zvečer je na jugu in na jugozapadu mesta poseglo vmes tudi topništvo, ki je silovito obstreljevalo ruske postojanke. Ogorčeni boji so divjali vso noč. Kljub silno žilavemu ruskemu odporu se zdi, da brani> ci mesta stalno izgubljajo tla. V nasprotju s poročili, ki jih dajeta v svet moskovski in londonski radio, odločujoči krogi v Moskvi in v Londonu računajo z bližnjim padcem Petrograda. Napadajoče čete se po londonskih računih nahajajo povprečno 19 km od središča Petrograda. Spričo obsežnosti mesta in njegovih predmestij kaže ta številka, da se je železni obroč okoli mesta že močno zožil.
Istočasno se je začela na vsej črti ofenziva proti Krimu. Tudi tu se Rusi branijo z neverjetno odpornostjo. V teku lanskega leta je sovjetsko vrhovno poveljništvo močno utrdilo polotok ter ga opremilo z mnogimi topniškimi postojankami. Po ruskih poročilih so tudi ti boji izredno krvavi.
Na osrednjem bojišču nadaljujejo po poročilih sovjetskega vrhovnega poveljništva ruske čete ofenzivo, ki ima namen, pritegniti znatne nemške čete lz drugih odsekov. Tega namena pa ruska protiofenziva ni dosegla, marveč so Nemci s pomnoženo silo napadli železniško progo Brjansk— Harjkov.
Budjonijeve čete, ki so obkoljene v Kijevu, se še vedno branijo. Isto velja za čete v okolici Kurska. Druge ruske sile, ki so tudi obkoljene, se skušajo z obupnimi napadi oprostiti iz objema.
V Odesi so nemški bombniki v četrtek popoldne napadli luko ter predmestja, obmetavajoč jih z rušilnimi in zažigalnimi bombami.
^SERIRAJTE V »JUTRU"!
S finskega bojišča
Helsinki, 29. sept. d. Oddelek finske vojske, ki je prodrl globoko na ozemlje vzhodne Karelije, je med svojim napredovanjem zadel na močne sovjetsko-ruske sile, ki mu jih je uspelo obkoliti in docela uničiti. Kakor javljajo s pristojnega mesta v Helsinkih, sta bila pri tej priliki popolnoma deci-mirana 273. sovjetsko-ruska divizija in oddelek tankov polka »Rdeče zastave«. Ves vojni material je padel v finske roke. Ostanki boljševiških čet so bili ujeti ali pa blodijo sedaj po gozdovih v okolici kraja Ausas. Ta finska zmaga je dosegla svoj višek v okupaciji kraja Praasa, ki je 40 km zapadno od Petroskoja, kjer se združuje več cest, ki vodijo proti temu mestu. Praaso so finske čete najprej obkolile ter prisilile končno posadko k predaji. Mesto so zavzele finske čete, ki so prodrle od severa in z obkoljevalnim manevrom postopno pretrgale vse prometne zveze. Borbe na tem področju so bile zelo srdite in so se finske čete na zelo težavnem terenu izvrstno izkazale. Finci so zajeli obilo vsakovrstnega vojnega plena, med drugim tudi 92 tankov, med katerimi 35 pravcatih kolosov. Preštevanje ostalega vojnega plena, še ni zaključeno. Del zaplenjenih sovjetskih tankov in avtomobilov je bil popolnoma intakten in takoj uporabljen v borbi proti sovražniku.
Napadi finskih letal na murmansko železnico
Helsinki, 29. sept. d. Finski bombniki so v nedeljo uspešno napadli več strateško važnih točk vzdolž 1200 km dolge železniške proge Petrograd—Murmansk. Kakor je bilo snoči objavljeno, so finska letala osredotočila svoje napade posebno na va2-ni tovorni kolodvor v Petrozavodsku ob Oneškem jezeru, ki je bil napaden v več zaporednih valovih. Z bombami so bile hudo poškodovane železniške proge, skladišča in vlaki na progi. Razen tega so finski letala na več točkah zadela in razdejala železniški nasip murmanske železnice, tako da je promet na njej docela ustavljen.
Berlin, 29. sept. s. Zadnji finski komunike beleži, da je neko sovjetsko letalo v poslednjih 24. urah bombardiralo Kuusamo, kjer ni povzročilo nobene škode, ter Kemi-jarvi, kjer sta bili dve poslopji lažje poškodovani. Finske letalske sile pa so desetkrat napadle železnišo progo Petroza-vodsk—Rumijaki ter z bombami zadele več železniških postaj ih vlakov na teh postajah. Nekateri vlaki so bili natovorjeni s strelivom ter so zleteli v zrak. Na drugih točkah proge proti Murmansku, je bil promet prav tako prekinjen. V letalskem spopadu nad Derevijanojem ob Oneškem jezeru, južno-vzhodno od Petrozavodska, so bila sestreljena tri sovjetska lovska letala. Nekaj nadaljnjih letal je bilo sestreljenih v bližini Rukajarvija. Finsko protiletalsko topništvo je na bojišču v vzhodni Kareliji sestrelilo še tri nadaljnja sovjetska letala. Skupno so ruske letalske izgube znašale 9 aparatov, finske pa eno letalo.
Obnova železniškega prometa z Viborgom
Helsinki, 29. sept. d. V soboto je bifl obnovljen železniški promet med Viborgom in ostalimi finskimi mestr. S tem je bil Vi-bcrg po 18 mesecih zopet povezan s svojim finskim zailedjem, ko se je osvobodil težkega sovjetsko-ruskega jarma Železniška postaja v Viborgu je seveda še vedno
kup razvalin, ki so ostale po umiku sovjetsko-ruskih čet toda železniške tfre je bilo mogoče v toliki meri spraviti v red. da se je sedaj lahko pričel železniški promet.
Grozote vojne na Finskem
Helsinki. 29. sept. d. Na begu iz bivših finskih pokrajin boljševiki vojaki niso iz-ropali le vseh zasebnih hiš, trgovin :n delavnic, marveč so odvlekli v gozdove tudi večino finskega civilnega prebivalstva iz krajev, ki so jih opustošrli. Kakor *e bilo v nedeljo sporočeno s pooblaščenega fin-sekga mesta, so bol j še viški vojaki prisilili finsko civilno prebivalstvo, da je morao biti vedno tesno za bojnimi črtami4 tak->, da je bilo izpostavljeno isti usodi kakor vojaki. Kct posebno značilen primer navajajo finske oblasti usodo prebivalstva nekega malega finskega mesteca po neki bitkr, v kateri so bile sovjetske čete prisiljene k umiku. Ko so se morale umakniti pritisku finskih čet. se je med finskimi civilisti naenkrat pojavil sovjetski pol't ič ni
dolovka. Medtem, ko se je razvijala bitka, so se spopadli v divjih spopadih naša in sovražna letala. Sest angleških letal je bilo sestreljenih in so padla v plamenih v morje, osem naših letal se ni vrnilo na oporišča. Na čelu formacij se morajo smatrati za padle polkovnik, poveljnik vse skupine, in trije poveljniki eskadriL
Med to veliko bitko, ki je tra jala od IS. do 22. ure 27. t. m. so naši letalci v čudoviti tekmi gorečnosti ter z vzvišenim prezirom nevarnosti posegli v borbo z angleškim brodovjem ne le z močjo eksplozivnih sredstev, temveč tudi s svojim pogumom ter nezadržno odločnostjo po zadetju.
Izmed trgovskih ladij, ki so bile v konvoju, je bila ena zadeta od lahke edinice Kr. mornarice v Sicilskem prelivu, druga je bila zadeta in potopljena na odprtem morju ob alžirski obali, prav tako od edinic Kr. mornarice, dve drugi s skupno to-nažo 23.000 tem pa sta bili potopljeni v morskem odseku med Sardinijo in Tuni-som po letalskih torpedih (poveljnik posadk poročniki Focacci, Belloni ta di Bella).
komisar in pričel streljati na vaščane. Izmed vseh se je rešil samo neki poltretje leto star deček, ki je ranjen ušel pokolu in
je sedaj v oskrbi v nekem tinskem vojnem lazaretu.
Velika aktivnost nemškega letalstva
Berlin, 29. sept. d. Nemško letalstvo je bilo tudi v nedeljo ves dan zelo aktivno na vseh odsekih vzhodnega bejišča. Z velikim uspehom je napadalo utrdbene naprave in postojanke. Kakor javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, so imeli boljševiki pri vseh teh letalskih napadih velike krvave izgube. Med drugim so nemška letala z bombnimi zadetki uničila tri vlake in številna metoma prevozna sredstva. Nemška letala so tudč to pot bombardirala sovjetsko-ruska letališča, zlasti na severnem odseku fronte. Metala so bombe vseh kalibrov in so na nekem letališču uničila 6 na tleh razvrščenih letal. Zadetih je bilo nadalje tudi več hangarjev in poslopij za moštvo.
Po veliki bitki za Kijev
Nekaj podrobnosti o porazu Budjonijevih čet
Berlin, 29. sept. d. Sedaj, ko je zaključena bitka za Kijev, prihajajo postopno na svetlo podatki o individualnih uspehih posameznih nemških divizij, ki so iz te bitke napravili največjo vojaško zmago, kar jih pomni svetovna zgodovina. Snoči je bilo s pristojne nemške vojaške strani objavljeno, da se je neki nemški diviziji, ki je imela v borbi 8000 mož, en sam dan posrečilo vzhodno od Kijeva zajeti nad 400 ruskih tovornih avtomobilov, skoraj 100 topov in nad 20.000 ujetnikov. O neki drugi nemški diviziji se je zvedelo, da je tako naglo prodrla med oddelke sovjetsko-ruske vojske, da je bila nekaj časa docela zajeta od reke umikajočih se sovjetsko-ruskih čet. Navzlic temu pa edinice te divizije niso le kljubovale sovjetsko-ruskemu navalu, ki jih je pritiskal od vseh strani, marveč so v enem samem dnevu ujele nad 10.000 sovražnih vojakov in zaplenile mnogo vojnega materiala.
Berlin, 29. sept. d. Nemški vojni dopisnik E. M. Arndt objavlja zelo živahno podano sliko o nepopisni zmešnjavi, ki jo je povzročila bitka za Kijev v sovjetsko-ruskih armadah. Arndt pišer
»Nihče izmed mnogoštevilnih sovjetskih političnih komisarjev ni mogel preprečiti poraza pri Kijevu. Na stotine gorečih tovornih avtomobilov, razbitih tankov in traktorjev najmodernejše konstrukcije je zapiralo pota proti mestu. Neusmiljeno mrzli jesenski veter je razpihoval požare in dvigal dim visoko pod oblake. Goreča skladišča so napravljala vtis pravcatih ognjenih stebrov. Barake, ki so se zrušile pod silnimi eksplozijami bomb nemških strmoglavcev, so pokopale pod svojimi ruševinami neštevilne mrliče. Podivjani konji so s svojimi vpregami dirjali naokrog. Zaman so sovjetski protiletalski topovi streljali na nemška letala. V peklu treskajo-čih bomb se je zrušila sleherna volja, da od pora. Na tisoče sovjetskih vojakov je zbežalo iz mesta na vse strani v nadi, da se jim bo posrečilo odnesti zdravo kožo iz toče granat. Mnogi med njimi so našli grob v močvirjih jugovzhodno od mesta. Strojnice nemške pehote so jih pričele obsipati s kroglami s severa, dočim jih je z juga tolklo nemško topništvo, razbijajoč sleherni njihov odpor. Rjoveči in pijani vojaki Budjonijevih transportnih oddelkov so še bolj večali kaos, opotekajoč se med zoglenelimi trupli padlih vojakov in crknjenih konj. Po zatrpanih potih so si naši tanki utirali pot in hiteli nezadržno dalje. Izza vogalov hiš, z vrtov in iz Jarkov so nam prihajali naproti boljševiški vojaki z dvignjenimi rokami, izčrpani ln tresoč se, prave podobe strahu. Povsod, kamor so bili poslani, so naleteli na nemški odpor in šele granate protitankovskega topništva in borbe strmeglavnih letal so Budjonijevira okrog Pirjatina obkoljenim divizijam do-povedale, da je priSel konec. Sredi poginja-
jočih konj, razbitih gigantskih tankov in gorečega tramovja rušečih se hiš so se nekje zabliščali svetli glasbeni instrumenti neke sovjetske vojaške godbe. Veter je raznašal s kupa liste not. V neki cerkvi s tremi stolpi si je sovjetska motorizirana delavska četa pripravila svojo delavnico. Zdaj bodo v njen spet lahko molili mestni prebivalci, kar jim je bilo prepovedano v dolgih desetletjih najstrašnejšega boljše-viškega režima. Vse povsod leži raztreseno orožje, strojnice in topovi, ki so bili že nabiti, pa ni bilo več časa, da bili izstreljeni. Na nekem trgu se je mudil oddelek opazovalnih balonov. Njihove vrvi so zmetane na kup in plašči balonov raztrgani na kose. Zdi se, kakor da bi semkaj udarila nevidna orjakova pest. Kaos v kljevskem žepu je presilen, da bi ga bilo mogoče opisati z besedami. Likvidacija tega žepa se je pričela s padcem Kijeva in končala z odstranitvijo poslednjih ostankov uničenih sovjetskih edinic in nima primere v vojni zgodovini.
Boji madžarske vojske
Budimpešta, 29. sept d. S pristojne madžarske vojaške strani javljajo, da v odseku vzhodnega bojišča, kjer se bore madžarske čete, ni bilo nobenega omembe vrednega dogodka, razen nekaterih manj važnih sovjetsko-ruskih napadalnih poizkusov, ki pa so bili zavrnjeni. Za sovjetsko-ruskimi obrambnimi črtami so bili opaženi veliki požari in silovite eksplozije, po katerih se z veliko verjetnostjo lahko sklepa, da so sovjetske čete zaposlene tamkaj z uničevalnimi deli velikega obsega.
Ljubljanski velesejem
4.—13* oktobra
Mogočen pregled
industrijske, obrtniške in kmetijske produkcije kraljevine Italije in njene nove ljubljanske pokrajine. Novozgrajeno moderno razstavišče
Celotno razstavišče z vsemi razstavami je občinstvu dostopno do 9. ure zvečer.
Polovična vožnja na železnici
Pri postajni blagajni kupite cel vozni listek v Ljubljano in ga pustite žigosati pri velesejmski blagajni, nakar velja za brezplačen povratek. — Vstopnina za enkraten obisk L. 4.—, žigosanje voznega listka orezplačno.
„Mir maščevanja"
Strasten Izliv londonskega glasila angleških finančnikov
Berlin, 29. sept u. »Financial Times« je ▼ nekem članku ostro napadel one, ki so menili, da pomeni program, kakor je bil določen na ChurchiMovem in Roosevelto-vem sestanku, osnovo za »mir, v katerem bo vsem odpuščeno« ter je proglasil, da bo to »mir maščevanja«. Napačne je, piše ta nev*>teški list, vedno znova ponavljati, da je v interesu Anglije in njene trgovine, da je Nemčija močna. Bombe, ki so v noči na 31. december preteklega leta zažgale City, so že same povzročile večjo škodo, kakor so znašali dobički Citya v zadnjih 20 letih v trgovinskem prometu z Nemč;jo.
Gospodarsko močna Nemčija bi zmerom predstavljala grožnjo. Zaradi tega je absolutno potrebno potisniti jo v bedo za dolga stoletja, uničiti njeno industrijo, izločiti jo iz mednarodnega prometa, spremeniti jo v agrarno deželo, v kateri ne bodo izdelovali ne avtomobilov, ne drugih strojev.
Nemški tisk je objavil vse te blazne izjave in opozoril nanje kot iskreni izraz angleškega razpoloženja in mišljenja angleške plutokracije. Znano je, da je »Financial Times« njeno službeno glasilo. Enakega mišljenja pa so tudi v Ameriki, s katero je londonski list v tesnih zvezah.
Odhod Italijanov iz Teherana
šestdnevno potovanje v avtomobilih po puščavskem ozemlju — šikane sovjetskih in angleških oblasti — Srečen prihod v Turčijo
Ankara, 29. sept d. V Erzerum je dospela prva skupina italijanskih in madžarskih državljanov, ki so se izselili iz Teherana. Prvo skupino, v kateri je 150 ljudi, tvorijo izključno žene in otroci. Kakor poroča Ana-tolska agencija iz Erzeruma, je prispel tjakaj z družino tudi odpravnik poslov bolgarskega poslaništva v Teheranu Dafincv, ki je iz Erzeruma nadaljeval pot v Carigrad.
Ankara, 29. sept. d. Preko Ankare je vozil prvi osebni vlak, s katerim se vrača 500 italijanskih državljanov iz Teherana v domovino.
Carigrad, 29. sept. s. Po povratku italijanskih diplomatov in naših rojakov, ki so bivali v Iranu, so se izvedele sledeče podrobnosti:
Italijanski poslanik Petrucci je dospel z osebjem poslaništva in drugimi Italijani v Erzerum na meji Irana in Turčije po šestdnevnem težavnem potovanju preko ozemlja, ki so ga zasedle sovjetske čete. Zlasti v zadnjih dneh bivanja v Iranu so bila nad Italijani raznovrstna nasilstva. Sovjetske čete, ki so vkorakale v Teheran 17. septembra, so zvečer aretirale italijanskega poslanika in številne naše rojake, ki so se nahajali v poletnem bivališču poslaništva. Šele nekaj ur kasneje je prišel sovjetski poslanik, ki je osvobodil našega poslanika in naše rojake. Medtem so se angleške in sovjetske vojaške oblasti po dolgih posvetovanjih odločile pridržati vse Italijane v Teheranu. Spričo odpora poslanika Petruccia, ki ni hotel odpotovati brez svojih rojakov, so Angleži in Sovjeti popustili, do zadnjega pa so skušali preprečiti, da bi naši rojaki odpotovali z diplomatskim vlakom. Tudi ta poizkus nasilja se je izjalovil in italijanska skupina 300 mož in 106 žen ter 68 otrok je odpotovala
iz Teherana v 120 avtomobilih, ki jin je najelo naše poslaništvu, ker se sedanja iranska vlada ni za naše ljudi več zanimala. Skupina je zapustila Teheran ponoči 18. septembra in je prevozila 1000 km poti od glavnega mesta do turške meje v počasnih etapah na puščavskem ozemlju. Z Italijani so ravnali na vsej vožnji kakor z vojnimi ujetniki, kar je bilo posebno hudo v predelih, ki -o jih zasedle jetske čete. Ponoči so morali Italijani prebiti v odprtih in nezdravih taboriščih brez vode in živeža ob stražah boljševiških vojakov. Zastopnik iranskega zunanjega ministra Nu-ryada, ki mu je bilo poverjeno spremstvo in zaščita konvoja, je izginil po prvi etapi in prepustil Italijane usodi, dočim je funkcionar japonskega poslaništva v Teheranu Asa Oka spremljal konvoj do turške meje ter delil z Italijani vse nevšečnosti in odbil sovjetsko ponudbo za posebno namestite.. Vsi naši rojaki so na odisejskem potovanju vzdržali visok fašistični duh. Na neki etapi je bila opravljena poroka dveh mladih italijanskih državljanov, na neki drugi etapi pa sta se rodila dvojčka dvema italijanskima zakoncema. Na turški meji so sovjeti zadržali 7 Italijanov pod pretvezo naknadne kontrole. Sprejem s strani turških oblasti je bil zelo prisrčen. Naš poslanik je dobil : a razpolago številne vojaške avtomobile. Danes bodo naši rojaki predvidoma dospeli v Carigrad.
Sofija, 29. seot. d. Po vesteh iz Teherana, je iranska vlada pozvala nemške državljane, ki se še nahajajo v Iranu, da se v 24 urah prijavijo kot ujetniki. Po mnenju poučenih krogov je v Iranu na svobodi še kakih 80 Nemcev, ki jim je uspelo skriti se in se izogniti sovjetskemu odnosno britanskemu vojnemu ujetništvu.
Zasedanje italijansko-hrvatskega
gospodarskega odbora v Benetkah
Benetke, 29. sept s. Pod vodstvom pooblaščenega ministra grofa Volpia se je tu v soboto sestal italijansko-hrvatski gospodarski odbor, ki se je ustanovil na osnovi 4. člena pakta o sodelovanju in prijateljstvu med Italijo in Hrvatsko. Odbor je pričel razpravljati o vrsti vprašanj, ki se tičejo trgovinskih odnosa j ev in tudi širšega gospodarskega sodelovanja med Italijo in Hrvatsko na področju javnih del, gospodarskega kredita, itd. V hrvatski delegaciji je poleg finančnega ministra dr.
Košaka še okrog 15 članov, ki zastopajo posamezna hrvatska gospodarska področja. Na italijanski strani sodelujejo na zasedanju tudi italijanski poslanik v Zagrebu Casertano, pooblaščeni minister Pietro Marchi in vrsta strokovnjakov.
Z letalom je prispel iz Zagreba v Benetke tudi hrvatski zunanji minister Lor-kovič. Spremlja ga njegova soproga. Njegovo potovanje pa je privatnega značaja.
V Benetke je v soboto popoldne prispel tudi guverner Dalmacije Eksc. Bastianini.
Letalski boji na zapadu
Berlin, 29. siept. d. V noči na ponedeljek so britanska letala metala na več krajev zapadne Nemčije zažigal ne in rušilne bombe. Kakor je bilo davi javljeno s pristojnega mesta v Berlinu, je bilo med civilnim prebivalstvom nekaj lažjih izgub in v stanovanjskih okrajih raznih krajev povzročene nekaj nepomembne gmotne škode.
Berlin, 29. sept s. Tudi v tednu od 20. do 27. septembra je nemško letalstvo dokazalo, da je še vedno v premoči nad angleškim letalstvom. V teh dneh je sestrelilo 89 angleških letal. Pri tem so všteta tudi letala, ki so bila sestreljena v Severni Afriki.
Tuja letala nad Švico
Bern, 29. sept. d. Kakor je bilo davi objavljeno s pristojne vojaške strani, so v noči na ponedeljek tuja letala v več zaporednih valovih v zelo veliki vi srni preletela zapadni deli Švice v smeri od severa proti jugu. Letala so se v obratni smeri vračala po isti poti 30 minut po polnoči Švicarska protiletalska obramba je bila alarmirana in je stopila v akcijo.
Justifikacije v češko-moravskem protektoratu
Praga, 29. sept. d. Davi je bilo obljavlje-no, da so bile izrečene prve smrtne obsodbe v zvezi z obsednim stanjem, ki ga državni protektor Heydrich proglasil nad če-ško-moravskim protektoratom. Vojno sodišče v Pragi je obsodilo na smrt dva bivša generala, namreč Jožefa Bilyja in Hu-ga Vojto, ki sta bila obtožena, da sta pripravljala veleizdajo. Vojno sodišče je odredilo tudi zaplembo njune imovine. Vojaško sodišče v Brnu je izreklo smrtni obsodbi nad Alojzom Trnecko iz Raušnic in Rudolfom Pospišilom iz Tynovic, ki sta bila obtožena sabotažnih dejanj. Nadaljnje smrtne obsodbe je izreklo praško vojno sodišče nad Ladislavom Kumzakom in Venclom Fran-com, pri katerih so našli orožje, čegar posest je prepovedana. Vsi obsojenci so bili v nedeljo ustreljeni.
Kuga v Mandžukuu
Hsingking, 29. sept. a Th je izbruhnila kuga. Prebivalstvo je silno v skrbeh. Oblasti so pod vzele vse ukrepe, da preprečijo njeno razširjenje. Mnogo poslopij je bilo izoliranih. Pričeli so s cepljenjem v množicah. Javna zbirališča in lokali so dostopni le proti potrdilu o cepljenju. Uvedeno je bilo najstrožje nadzorstvo na vseh dohodih v mesto, da se prepreči, da bi bolniki zapustili Hsingking. Določene so bille posebno stroge kazni za vsako prikrivanje bolnikov in nagrade za one, ki lahko prijavijo kake podatke o ognjiščih bolezni. Oblasti upajo, dl bodo preprečile njeno razširjenje.
Obletnica kapitulacije Varšave
Varšava, 29. sept. s. Včeraj je potekla druga obletnica kapitulacije Varšave. Nemške oblasti v nekdanjem poljskem glavnem mestu so proslavili s posebnimi svečanostmi to prvo zmago v vrsto nemških vojnih pohodov. Načelnik propagande berlinskega okrožja \Vachtter je govoril na zborovanju narodno sociali&tJčne stranke in opozoril na to, kako se ob obletnici zaključka nesmiselnega šovinističnega poljskega odpora nemške oborožene sile zmagovito bore na vzhodnih bojiščih proti boljševizmu. Na zborovanju so tudi preči-tali zgodovinsko vojno poročilo nemškega vrhovnega poveljstva o zaključku pohoda na Poljsko.
Vojna na Kitajskem
Tokio, 29. sept (Domei). Kakor poročajo z enega izmed japonskih letalskih oporišč v centralni Kitajski, je japonsko letalstvo včeraj ponovno izvršilo drzen napad na čungking. Navzlic silovitemu ognju kitajskega protiletalskega topništva so japonska letala v nizkem poletu napadla kitajske obrambne naprave ter zadela mnoge važne vojaške objekte.
Odhod angleškega poslanika iz Tokiju
Tokio, 29. sept (Domei). Britanski veleposlanik v Tokiu Craigie bi moral danes odpotovati v luko Kobe, kjer se je nameraval vkrcati na parnik za potovanje v Zedinjene države na dopust, davi pa je nenadoma odpovedal na parniku rezervirane prostore. V britanskem poslaništvu izjavljajo, da nameravani odhod britanskega poslanika v Ameriko nima značaja kakih represalij, kakor se skuša tolmačiti z gotovih strani.
New York, 29. sept. d. Po nekaterih ameriških informacijah iz Tokija sodija, da se britanski veleposlanik Craigie, ki ima v načrtu potovanje v Ameriko, ne bo vrnil na svoje službeno mesto v Tokio, dokler Japonska ne bo imenovala naslednika bivšemu svojemu poslaniku v Londonu Sige-micuju, ki ga je pozvala na poročanje v Tokio.
Nemško-bolgarska gospodarska pogajanja
Sofija, 29. sept. d. Kakor izjavljajo v pristojnih krogih bolgarske prestolnice, se bolgarsko-nemška trgovinska pogajanja pod vodstvom bolgarskega trgovinskega ministra Zagorova in načelnika nemške gospodarske delegacije dr. Land-wehrja ugodno razvijajo. V soboto sta Za-gorov in Landwehr odpotovala iz Sofije na &r§tek obisk y Ifekedonijo, kjor bggta
med drugim posetila tudi Ohrid. Pogajanja sose danes nadaljevala v Sofiji. Po sedanjih dispozicijah pričakujejo v kratkem tudi pričetek trgovinskih pogajanj med Bolgarijo in Italijo in za bližnjo bodočnost, najbrže v začetku oktobra, je napovedan tudi prihod švicarske in finske gospodarske delegacije.
Borba proti draginji
Ljubljana, 21. septembra. Med številnimi razpravami, ki se vrstijo na ljubljanskem sodišču, je biLa zadnje dni najzanimivejša proti nekemu Ižancu. Razprava se je začela že okrog prvega, a je bila zaradi zaslišanja prič prekinjena in preložena na minuLi četrtek. Ižancu je obtožnica očitala, da se je 19. maja prekršil na Vodnikovem trgu proti 61. 7 uredbe o cenah. Obtoženec je tistega dne dospel v Ljubljano in je kar po trgu spraševal, kje je ta in ta mesar. Bil je sila zgovoren in je vsakemu povedal kako in kaj. Da ima skleni"ti z njim svinjsko kupčijo; da je rje-gov prašič zelo rejen in je pristavil, da ni tako nespameten, da bi prodajal prašiča po maksimalni ceni (7,60 lire), temveč da ga bo po 9.50. Nič hudega bi se ne bilo zgodilo podjetnemu Ižancu, če bi ne bil svojih trgovsk:h načrtov izdal tudi aekemu tržnemu nadzorniku, ki ga je prijavil sodišču. Na prvi razpravi se je zagovarjal, da je prodal svojega prašiča po maksimalni ceni, pač pa da je mesar dal njegovi ženi in otrokom 76 Lir nagrade. Obtoženec je zahtevali zaslišanje nekaterih prč ki da morajo priseči. Zaradi tega je bila razprava prekinjena.
Na zadnji razpravi je bila zaslišana priča. ki je izpovedala, da je Ižanec zahteval 9,50 lire za kg žive teže. Za prašiča je skupno prejel 760 lir, žena :n otroci pa na-daljnih 76 lir Prašič je bil težak 160 kg. Sodnik - poedinec je obsodil Ižanca na 500 lir denarne kazni in na 114 lir pov-prečnine. Sodnik je bil mnenja, da je nagrada bistveni del kupnine. Ižancu je še povedal, da sme v reku treh dn; vložiti pri-ziv. Obtoženec je izjavil, da bo vprašal ženo in je verjetno, da se bo pritožil.
Neki pek je bil obtožen, da je maja prodajal hlebčke kruha po previsokih cenah. Mojster pa je krivdo odločne zanikal in je pristavil, da so nekateri ljudje pokupili velike množine kruha m potem z njim prekupčevala. On je kruh zmerom prodajaj po maksimalnih cenah. Sodnik je obtoženca v nekaterih točkah oprostil, pač pa ga je obsodil zaradi tega, ker je prodajal delavkam in delavcem tobačne tovarne hlebčke kruha po pol kg za 2,50 din ali 95 stotink. Sodba: 7 dni zapora, 400 lir denarne kazni ali 18 dni zapora in povračilo na 114 lir določene povprečnine.
Nekemu gostilničarju iz zapadnega dela Ljubljane je obtožnica očitala več prestopkov. Prodajal je vsakovrstna jedila in pijačo po znatno višjih cenah. Svojim gostom je postregel s pečenim kozlrčem po
7	lir, dočim je znašala najvišja dopustna cena 6,10 liire; s prazen i mi jetri po 5,50 lire (dopustna cena 4,95 lire); s šunko po
8	lir (najvišja cena 5,70 lire) in z namiznim rizlingom po 10 lrr (najvišje cena 8,35). Gostilničar se je zagovarjal, da je maksii-malne cene sicer poenal, da pa je bilo vse bLago tako drago, da bi imel izgubo, če bi prodajal po določenih cenah. Sodnik ga je obsodil na 7 dni zapora, 500 lir denarne kazni in 114 lrr povprečnine. Pek in gostilničar sta vložila priziv.
Naše Gledališče
DRAMA Začetek ob 18.15 urL
Torek, 30. septembra: zaprto.
Sreda, 1. oktobra: Katarina Medičejska.
Red Sreda, četrtek, 2. oktobra: Katarina Medičejska.
Red četrtek. Petek, 3. oktobra: zaprto. (Generalka.) Sobota, 4. oktobra: Hamlet. Premiera.
Red Premierski. »Katarina Medičejska« je delo italijanskega dramatika Rina Alessija, v katerem je pokazal zgodovinske zapletljaje za časa Katarinine vlade, njeno osebnost in značaj. Vloga Katarine spada med nenavadno zanimive dramatske vloge, kreirala jo bo Marija Vera. Prevod je napravil ravnatelj Pavel Golia. Režiser dr. B. Kreft. Igrali bodo: Kralj, Sever, šaričeva, Rem-čeva, Milan Skrbinšek, Gregorin, Levar, Lipah, Cesar, Presetndk, Potokar, [Dre-novec, Peček, Bratina, Brezigar, Tiran, Juga Boltarjeva, Raztresen. Predstava bo v sredo za red Sreda. Začetek predstave ob 18.15. Konec ob 20.45.
Druga premiera v letošnji sezoni bo Shakespearov »Hamlet«, v novi režiji, zasedbi in inscenaciji. Mojstrovina, ki ima na našem odru in pri našem občinstvu že svojo zanimivo tradicijo uspeha, bo vzbudila v novi predstavi najživahnejše zanimanje. Hamleta bo igral Jan. Režiser dr. Kreft. Scenograf ing. R. Franz.
OPERA Začetek ob 17.30 uri. Sreda, 1. oktobra: Aida. Premiera. Red
Premierski. Valerija Heybalova bo pela prvič na našem odru naslovno partijo v Verdijevi operi »AIDA«. Nov v letošnji zasedbi bo tudi Popov v partiji egiptskega kralja. Zasedba ostalih glavnih partij je sledeča: Amneris — Kogejeva, Radames — Franci, svečenik — Betetto, Amonasro — Primožič, sel — Rakovec. Dirigent A. Neffat. Letos je opero na novo zrežiral Ciril De-bevec. Nova koreografija je delo ing. P. Golovina. Zborovodja R. Simoniti. Insce-nator ing. arh. E. Franz. Opozarjamo na začetek predstave, Id bo ob <418. uri (ob pol šestih). Konec okrog 21. ure.
Prihodnja operetna premiera bo Straus-sov »NETOPIR«, ki spada med klasična dela in uživa posebno popularnost. Letošnja uprizoritev tega dela bo v popolnoma novi zasedbi. Ljubitelji melodiozne glasbe očarljivih Straussovih napevov in dovtip-nega dejanja bodo našli v tej predstavi mnogo zadovoljstva. Dirigent D. 2ebre. Režiser E. Frelih. Koreograf B. Pilato.
Uprava Narodnega gledališča sporoča: Sprejem abonentov za red Premierski in stalna abonmaja Sreda ln četrtek je zaključen. Za reda A ln B, ki nista vezana na določene dneve, je na razpolago Se dovolj lepih sedežev vseh vrst. Prijave bodo sprejemali do vštevši srede od 10. do 12. in od 15. do 17. v veži dramskega gledališča, od srede naprej pa v pisarniških grpftorjh v gritličju.
Maksimalne cene za usnje
Glede na naredbo o zbiranju, izdelovanju in predelavi kož od 11. septembra (Službeni list št. 74 od 13. septembra) je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino z naredbo od 26. t. m. določil maksimalne cene za usnje iz strojene kože v Ljubljanski pokrajini.
Cene za strojene kože so za proizvajalce predpisane takole: a) rastlinsko strojen! kruponl: cele kože 60.50 lire za kg, kru-pon 80, vrat 50, okrajevina 30 lir za kg; b) rastlinsko specialno strojen! kruponi: cele kože 71 lir, krupon 95, vrat 58 in okrajevina 40 Kr za kg (posebno strojeni krupon mora imeti žig proizvajalne tvrdke in pri analizi ne sme dati več ko 18% vode in 2.5% pepela, ne manj ko l«/0 maščob-nih snovi, 13% raztopijivih organskih snovi, 68®/» kožne tvarine in 30% vezanega strojila); c) rastlinsko strojeni krupon za jermene: 95 lir za kg; d) rastlinsko strojeni notranjki: cele kože 71 lir, krupon 100, vrat 55, okrajevina 35 lir za kg; e) rastlinsko specialno strojeni notranjki: cele kože 85, krupon 130, vrat 65, okrajevina 40 lir; f) črna gladka kravina rastlinsko strojena v celi koži 90 lir za kg; g) rjava kravina 100 lir za kg; i) črna rastlinsko strojena teietina, gladka, v celih kožah
125 lir za kg; i) rjava teietina 160 Jir za kilogram; 1) goveji in telečji črni boks v celih kožah 1.95 lire za dm2 ah 18 lir za kvadrat; m) goveji in telečji boks, barvan, 2.10 lire za dm» ali 19 lir za kvadrat; n) waterproof v celih kožah 3 lire za dm2 ali 26 lir za kvadrat; o) likanec za sedlarje (blank): cele kože 75 lir, krupon 110 lir, vrat 60 lir, okrajevina 35 lir za kg; p) svinjsko galanterijsko usnje v celih kožah 1.60 lire za dm2 ali 15 lir za kvadrat; q) goveje, telečje in ovčje usnje za podloge v celih kožah 1.80 lire za dm* ali 17 lir aa kvadrat; r) ovčina iz uvoženih surovih ovčjih kož 1.40 lire za dms ali 13 iir za kvadrat; s) strojena ovčina, uvožena iz Hrvatske, 35 lir za kilogram.
Preprodajalci smejo pribiti k zgoraj navedenim cenam pri prodaji celih kož po 10%, pri prodaji njih delov pa po 15%. Kože se morajo oddajati trgovcem ali drugim v sklalu s predpisi, ki jih izda Visoki komisarijat
Kršitelji te naredbe se kaznujejo po čl. 7. do 11. uredbe o cenah z dne 12. marca 1941. Ta naredba stopi v veljavo 1. oktobra 1941—XIX in ukinja vse prejšnje njej nasprotujoče določbe.
Preki sod za špekulante z Lvill na Hrvatskem
Pretekli teden je hrvatska vlada izdala zakonsko uredbo o razširjenju pristojnosti prekih sodišč za vsakega, ki zahteva za živila in življenjske potrebščine višje cene, kakor so predpisane in za vsakega, ki skriva to blago aii kiši predpise glede oskrbe prebivalstva z živili in življenjskimi potrebščinami. S smrtno kaznijo se kaznuje proizvajalec, ki v določenem času ne odda ugotovljenih presežkov žita al! jih proda osebi, ki ni pooblaščena kupovati za pre-hranbeno direkcijo, nadalje mlinar, ki melje moko v nasprotju s predpisi, ki mlevske izdelke skriva, ki prevzema žito za mletev brez predpisane spremnice in ne vodi predpisanih knjig, da bi se izognil kontroli. Z isto kaznijo se kaznuje komisionar pre-hranbene direkcije, ki kupuje in oddaja žito v nasprotju s predpisi ali ne vodi predpisanih knjig, kakor tudi pek, k! peče kruh v manjši teži odnosno ga prodaja po višji ceni ali pa skrije moko, ki jo je dobil za izdelovanje kruha odnosno jo proda; nadalje trgovec, ki prodaja moko po višji ceni, kakor je predpisana, ali jo skrije, odnosno jo proda v nasprotju s predpisi. Prav tako pride pred prekl sod oni, ki krši predpise glede oskrbe prebivalstva z mesom, nadalje oni, ki izvozi živino ali živinske proizvode brez dovoljenja v inozemstvo, ki kupuje ali prodaja živino po višji ceni, kakor je predpisana, in mesar ali trgovec, ki prodaja mesne izdelke po višji ceni kakor je predpisana, ali blago skriva ali zadržuje. Smrtna kazen vpija tudi za državne in samoupravne uradnike, ki v izvrševanju svojih dolžnosti kršijo predpise v pogledu prehrane, in končno vsakdo, ki v nasprotju s predpisi izvaža ali skuša izvažati zlato in ostale plemenite kovine, tuj denar in vrednostne papirje ali pa uvaža dinarske novčanice ter obveznice bivše kraljevine Jugoslavije. Smrtna kazen zadene tudi onega, ki kaznivo dejanje povzroči ali podpira.
Poostritev brezmesnih dni.
Kakor smo že prejšnji teden poročali, je zagrebško mestno načelstvo odredilo, da je na brezmesne dni (v torek in petek) prepovedano poleg telečjega, govejevega in svinjskega mesa prodajati prekajeno meso, mesne izdelke, slanino in perutnino. Zdaj je mestno načelstvo to prepoved razširilo tudi na meso drobnice, kakor tudi na prodajo pljuč, jeter, možganov, ledvic in ostalih notranjih delov živali, tako da je na brezmesne dni sedaj prepovedana prodaja kakršnegakoli mesa in mesnih izdelkov.
Ker so se na svinjskih sejmih pojavili razni špekulanti in tihotapci je upravni odbor zajednice za trgovino z živino odredil, da smejo v bodoče na trgih kupovati pitane svinje le predstavniki centrale za živino. Obenem je bilo objavljeno, da ne obstoja namera rekvirirati pitane svinje. Nadalje je prepovedano mesarjem neposredno kupovati živino od proizvajalcev temveč smejo živino kupovati le od pooblaščenih trgovcev z živino.
Odkupna cena za letošnjo sladkorno peso je bila na Hrvatskem določena na 62 kun za 100 kilogramov. Kakor smo že poročali, je bila na nova določena cena sladkorju v trgovini na debelo. Sedaj je določena tudi cena v trgovini na drobno, in sicer na 22.95 kune za kilogram kristalnega sladkorja in 24.75 kune za kilogram sladkorja v kockah. Pri nakupu sladkorja v količini izpod 1 kg pa znaša cena za kristalni sladkor 23 kun, in za sladkor v kockah 25 kun.
Gospodarske vesti
— Monopol za izvoz konoplje. Iz Rima poročajo, da je bil s posebnim Kr. dekretom uveden izvozni monopol za konopljo. Za račun države bo smela izvažati konopljo le družba »Ente Nazionale Esportazione Canapa«, ki je pod nadzorstvom ministra za izmenjavo in valute in je dobila za obratni kapital od države 10 milijonov lir. V upravi družbe so zastopniki ministrstva za izmenjavo in valute, finančnega ministrstva, kmetijskega ministrstva in korpo-racijskega ministrstva. Vrhu tega je v upravi državni podtajnik za vojno produkcijo.
= Sodelovanje Italijanskih in nemSbih bank. Pretekli teden se je mudila v Nemčiji delegacija italijanskih bančnikov pod vodstvom predsednika fašistične organizacije kreditnih in zavarovalnih podjetij drja Ferraria. Delegacija je imela s predstavniki nemških bank Številne konference za pospeševanje skupnih interesov ta propagiranje skupnih gospodarsko-političnih idej ter harmoničnega sodelovanja. Razpravljali so o vprašanjih, ki se tičejo organizacije kapitalnega trga, politike Obrestne mere, prilagoditve valutne ln kreditne politike, kakor tudi vpraSanja, ki se tičejo blagovne Izmenjave ter kririnSkega in obračunskega prometa. Ob priliki poseta italijanske delegacije je imel Osn uprav-
nega odbora zavoda Deutsche Bank I. Abst zanimivo predavanje o trenutnih problemih nemškega denarništva s posebnim ozirom na financiranje vojne. Ukrepi, ki so bili izdani v Nemčiji so imeli za posledico močno naraščanje hranilnih vlog pri denarnih zavodih. Sredstva od teh hranilnih vlog, so denarni zavodi po večini uporabili za nakup državnih zakladnih menic ta zakladnih bonov. Ta postavka je v bilancah nemških denarnih zavodov narasla od 3 milijard v letu 1938 na 16 milijard mark. Likvidnost, ki je nastopila v nemškem gospodarstvu, je imela za posledico nazadovanje bančnih debitorjev ta nazadovanje obrestne mere. Kreditni posli kažejo vedno manjšo donosnost v kreditnem gospodarstvu pa je nastal nov pojav, to je lov za onimi, ki potrebujejo kredite. Strukturne spremembe v bančništvu zahtevajo zaradi tega ukrepe v cilju racionalizacije. Ti ukrepi morajo iti za tem, da se v posameznih krajih, kjer je več bančnih podružnic število teh podružnic zmanjša ta da se delovno področje razdeli med posameznimi denarnimi zavodi.
■— Znatno povečanje italijanske produkcije aluminija. Kakor poroča Giornale d'I-talia« bo v letošnjem letu italijanska produkcija aluminija dosegla že 50.000 ton nasproti 40.000 v prejšnjem letu, 32.000 tonnam v letu 1939 ta 26.000 tonam v letu 1938. Leta 1935 je znašala produkcija komaj 13.800 ton ta je takrat predstavljala le 2% svetovne produkcije, med tem ko predstavlja sedanja italijanska produkcija že 5% svetovne produkcije. Za leto 1942 je predvideno povečanje produkcije na 60.000, za leto 1944 pa na 100.000 ton.
—	Pred racioniranjem prodaje sira. Iz Rima poročajo, da je v Uradnem listu izšel zakonski dekret, s katerim se začasno prepove nakup in prodaja sira, dokler ne bodo izdani predpisi o racioniranju prodaje sira.
= Vse trgovce na drobno, ki še niso dobili živilskih kart za mesec oktober, obvešča mestni preskrbovalni urad ljubljanski, da jih dobe v torek, 30. septembra, od 7.30 do 14. ure v nadsitropju Mestnega doma sobah št 3 in 9. Vračanje odrezkov za mesec september bo opravljeno po sledečem redu: trgovci z začetno črko A—M dne 1. oktobra, trgovci z začetno črko M—2 dne 2. oktobra ter peki v petek, dne 3. oktobra. Pozneje mestni preskrbovalni urad odrezkov za mesec september ne bo več prevzemal. Obenem mestni preskrbovalni urad opominja vse trgovce, da izročajo blago potrošnikom samo na nakaznice, ki so pravilno izpolnjene.
= Seznami davčnih osnov urarjev, zlatarjev, pasarjev, optikov, trgovcev s fotografskimi potrebščinami, trgovcev z glasbili in radijskimi aparati, prevoznikov, izdajateljev revij, prevoznikov ter trgovcev z barvami, olji keramiko in bencinom so tudi že razgrnjeni ter opozarjamo interesente, naj si jih ogledajo pri vratarju v pritličju leve hiše mestnega magistrata do 12. oktobra.
—	Združitev v srbskem rudarstvu. Iz
Beograda poročajo, da je prišlo do fuzije med družbo Montanija d. d., ki eksploatira rudnike antimonove rude Kostanjik, Zaja-ča ta Brasina pri Loznici v zapadni Srbiji ta rudnik Bojanovac v vzhodni Srbiji, z družbo Lisanski rudniki d. d. Nova družba Antimon d. d. bo imela glavnico 24 milijonov H(n. v Lisi ta Bojanovcu ima družba topilnice za antimon. Ob priliki fuzije je bila povečana udeležba nemške družbe Preussag. Nova družba bo tudi komisarič-no izkoriščala antimonov rudnik v Podri-nju, ki pripada Podrinjski rudarski družbi, pri kateri je udeležen angleški kapital.
= Sprememba imena zagrebške Industrijske zbornice. Ker je za industrijo sedaj na Hrvatskem uveden nov naziv >ve-leobrt«, se dosedanja Industrijska zbornica v Zagrebu imenuje odslej Zbornica za veleobrt
= Vinska letina v Dalmaciji. Iz Zagreba poročajo, da ima Dalmacija letos srednjedobro vinsko letino, ki se ceni na 600 000 do 700.000 hI, od tega odpade približno polovica na italijansko področje.
= Prisilno zbiranje bukovega žira v Slovaški. Slovaška vlada je izdala naredbo o prisilnem zbiranju bukovega žira. Slovaška ima obsežne bukove gozdove. Zbiranje bukovega žira bo omogočilo znatno zboljšanje oskrbe s tehničnimi maščobami zlasti za izdelovanje mila, saj se iz bukovega žira lahko dobi 16% olja, oljnate pogače pa se uporabljajo za krmo. Po vladni odredbi mora vsak posestnik, ki ima v svojem gozdu več kakor 20 bukovih dreves, zbrati žir ta ga oddati po predpisanih cenah.
—	Tvrdka Bnt'a v Franciji. Iz Pariza poročajo, da je bila z glavnico 1 miliion frankov ustanovljena v Parizu tvrdka Bata d. d.
Obnovite naročnino!
Kmetje pospravljajo poljske pridelke
Novo mesto, 29. septembra.
Jesen je tu. Kmetje hite na polje in pospravljajo že dozorele poljske pridelke in kose še ne pospravljeno otavo in deteljo. Krompir je večinoma že pod streho in je v splošnem prav lep. Sicer mu je ponekod deževje škodovalo, da je pričel gniti, vendar z ozirom na to, da je pridelek precej bogat, se to ne bo mnogo poznalo. Krompir, ki je kruh malega človeka, bo k prehrani v sedanjih časih mnogo pripomogel in tudi za krmljenje prašičev, ki se jim bo letos pokrmilo kaj malo ali nič koruze, je preskrbljeno. Ostalo pa ga bo še za prodajo, tako da bodo s krompirjem preskrbljena tudi mesta in industrijski kraji.
Fižol, kolikor je dozorel, Dolenjci že pospravljajo. Pogosti dež mu je precej škodoval in napadla ga je rja, vendar je dozorel in ima še precej zdrav in lep plod. Ker so kmetje letos sadili več fižola kot običajno, bo tudi pridelek fižola zadovoljiv.
Koruza polagoma dozoreva in zgodnjo že Kčkajo ob večerih. 2e se prikazujejo bogato naloženi koruzni obeski po gospodarskih poslopjih. Večina koruze pa je še na polju, ker je hladno vreme zakasnilo zorenje. Lahko pa se že sedaj reče, da tudi koruza obeta zadovoljiv pridelek in je ponekod, zlasti tam, kjer ni bila pregosto posejana, prav lepa in ima velike stroke. Potrebuje pa še nekaj lepih in toplih dni, da bo dozorela. Ajda je večinoma odcvetla in je že v zrnju. Tudi ajdi je potrebno še več lepih dni brez slane, da bo žetev po kmetovi volji.
Dolenjski vinogradnik se že pripravlja
Dr. Avgust Leltgeb — 60 letnik
Res je čil, prožen in mladosten, vendar si dne 30. septembra 1941 že sedmi križ nalaga na rame.
Rojen v Črnomlju v ugledni meščanski rodbini, se je šolal v Novem mestu in na Dunaju, kjer je dosegel čast doktorja prava. Kot sodni praktikant in pristav je služboval v Črnomlju, Ljubljani, Gradcu, Ju-denburgu, Krškem in drugod, od leta 1921. dalje pa vodi okrajno sodišče na Vrhniki. Vodi s preudarnostjo sodnika, ki sicer temeljito pozna zakone, ki pa ne ostaja pri mrtvi črki paragrafa, marveč upošteva potrebe in zahteve časa. Baš nedoletni in varovanci imajo v njem najsvetejšega čuvarja gmotnih koristi.
V družabnem pogledu je slavijenec nedosegljiv. Izredno nadarjen za glasbo, vir-tuozno obvlada orgle, klavir in harmoniko, pozna temeljito glasbeno literaturo in repertoar, je izvrsten pevec in vedno pripravljen s svojo mojstrsko roko ubrati strune, primerne okolju. — Kaj čuda, če je povsod, kjer se pojavi, dobrodošel in mil gost, čigar prihoda je vsakdo vesel. Visoko naobražen in vsestransko načitan, je tudi v razgovoru zaželen in vzoren družabnik, ki ve povedati vedno kako veselo in dovtipno prigodo iz lastnega doživetja.
Poleg glasbe mu je najbolj pri srcu — lov. Mnogo je prelovil v svojem življenju, nešteto knjig in lovskih revij prečital — podkovan je kot malokateri slovenski Nim-rod v vseh panogah lova. Škoda le, da se ne more odločiti in prijeti za lovsko pero. Morda se k temu odloči na stara leta, če se bo sploh kdaj postaral
Njegovi prijatelji mu od srca želimo, da bi mu jesen življenja potekala mirno in vedro, kakor si jo zamišlja ob strani družice Ane roj. Kastelčeve, nadebudnega sina Vladimirja ter prelepe hčere Marinke v svoji udobni vili na Ložcu.	-č
Prof. dr. Ivan Tertnik
(Ob osmini njegove smrti)
Za pol leta je preživeli bivšega nemškega cesarja Viljema II., ki se je rodil istega dne in leta (27. I. 1859) kakor pokojni profesor. Obiskoval je tri razredno ljudsko šolo v Ljubljani ter jo dovršil z odliko; odličen učenec pa j€ tudi bil na gimnazija ter je maturo napravil z odliko. Študiral je na dunajski univerzi klasično filollogijo in Slovenščino. Nekaj več ko tr leta je bil suplent na drž. gimnaziji v Ljubljani.
Ko je že imel absolutorij dunajske univerze, je uvide' pri svoji natančnosti, da m mogoče služiti dvema ciljema: z vso ri-gorozn ostjo poučevati ;n opravljati korekture in se vrh tega pripravljati še za.
na najveselejše delo — na trgatev. Vinska trta po vinogradih lepo kaže in je z grozdi bogato obložena, a grozdje zaradi hladnega vremena počasi zori. Niti zgodnje grozdje, kakor portugalka, ki prva dozori, še ni potrgana. Ce bo še mnogo toplih dni, bo letos sicer bogat pridelek, toda po kakovosti manj vreden in bo vino kislo. Kostanj je tudi dobro obrodil in bo zlasti letos zelo dobrodošel.
Sadna letina na Dolenjskem
Poleg živinoreje, gozdarstva in vinogradništva je donašala dolenjskim kmetovalcem najlepše in redne dohodke sadjereja, ki se je posebno v povojni dobi pričela širiti po novomeškem okraju. Sadjarstvo pa nikjer ni tvorilo edine in glavne gospodarske panoge našega kmeta, zato mu je v predvojnih letih posvečal dolenjski kmet le malenkostno pažnjo. O negi sadnega drevja in o njegovem gnojenju, škropljenju in čiščenju je bilo do pred kratkim na Dolenjskem le malo znanega.
V poslednjih letih so si za to poklicani činitelji mnogo prizadevali, da bi z umno sadjerejo zboljšali dosedanji sadni pridelek, čigar kvaliteta doslej nikakor ni ustrezala za prodajo. Uspehi teh prizadevanj so se kmalu pokazali. Kljub visokim cenam so kupovali kmetje škropilnike in zlasti pozimi uvedli redno škropljenje sadja proti raznim boleznim in škodljivcem. Največji napredek pa se je dosegel s precep-ljanjem sadnega drevja in dolenjski kmet je pričel nositi na trg mesto običajnega tržnega ali moštnega sadja pravo stand-
profesorski izpit. Zato se je ponovno vpisal na graško univerzo ter se poglabljal ne samo v študij klas. Biologije, ampak tudi v filozofsko propedevtiko, Zlasti pa v psihologijo ter bi J promoviran za doktorja filozofije na svoj god 16. maja 1890 in istega leta napravili tudi izpit iz glavnih predmetov (latinščine in grščine). Ker pa ni hotof prej oditi iz Gradca, dokler ne napravi vseh izpitov, je zaprosil na I. drž. gimn, v Gradcu za nastop poskusnega leta; za mentorja mu je šol. oblast dala prof. Franca Hubada, njegovega poznejšega nadzornika na Kranjskem. Hubadovo mentorstvo je trajalo le teden dni, ker je bil medtem imenovan za suplenta na drž. gimnaziji v Mariboru; istega leta je napravil še izpit iz slovenščine za nižje razrede. Po treh letih je bil na tem zavodu imenovan za pravega gimn. učitelja in čez pet let v službovanju potrjen z naslovom profesor. Dve leti je poučeval na drž. gimn. v Celju, septembra 1901 pa je bili imenovan na II. drž. gimn. v Ljubljani; tu je poltem poučeval ves čas do svoje upokojitve 1924.
V svojem dolgoletnem poddlicu je zahteval vedno polno učno obveznost, nikoli sr ni jemal dopustov, če ni bili primoran zaradi krajše lastne obolelosti, ali ob bridkih trenutkih njegovega življenja, ko mu je smrt ugrabila četvero ljubkih otrok v nežnem cvetu mladosti, dvoje v Mariboru in dvoje v Celju; tu mu je umria tudi. prva soproga roj. Škoficeva iz Ljubljane, druga pa roj. Petercova na sam sveti večer IL 1939.
Za silne udarce v svojem zakonskem življenju je našel uteho le v šoda med svojima učenci. Posvetil j« šoli vse moči svojega obsežnega in temeljitega strokovnega znanja. Kakor je bil do samega sebe pedanten in natančen, tako je tudi učencem bil strog, nerzprosen in natančen učitelj; teh svojih principov Se je trdovratno držal.
Čeprav Slovenec - narodnjak — so tudi nemške višje šolske oblasti priznavale njegovo odlično delovanje. O tem pričajo pohvalni dekreti in priznanja ministrstev in deželnih šolskih svetov.
Dr. Ivan Tertnik je bil značaj en mož, svest si svoje vrednosti, nikomur se nd klanjal, od nikogar zahteval kake milosti, nikdar ni nikomur razodeval globočine svojega srca, nikdar ni odprl, kakor pravi dr. Tavčar nekje v svojih sprsih, nikomur skrivne j šah kotov sivo je duše, tudi v trenutkih ne, ko se je vidello da fizično silno trpi in ga že smrt vabi v svoje domovanje, ker ni hotel buditi pomilovanja ljudi, ki bi zaničevala njegove bridkosti, ki jih je bil v svojem življenju obilo deležen.
Bodi mu Lahka žemljica slovenska!
Prof. Pavel Lokovsek.
ardno blago. Vsako leto se je na novo zasadilo na tisoče sadnih dreves.
Po statistiki sadnih dreves je v novomeškem okraju 86.971 jablan, 57.516 sliv, 36.711 hrušk, 23.601 orehov, 22.923 češenj, 4532 breskev in 1086 marelic. Daleko najmočnejše so torej v okraju zastopane jablane, vendar njih kvaliteta še vedno ni ustrežljiva Poleg jablan so za dolenjsko sadjerejo važne slive. Vendar so prav v novomeškem okraju slivniki v zelo žalostnem stanju in bo treba mnogih prizadevanj, da se v njih vse napake odpravijo. Izredno važno vlogo pa je igral novomeški okraj v trgovini s češnjami, kjer je pred-njačila brusniška občina, ki je vsa en sam češnjev log. Daleko na prvem mestu v Sloveniji je bil novomeški okraj v pogledu gojenja orehov, ki je bilo najbolj razširjeno v Orehovici pri St. Jerneju. V zadnjih .etih pa je tudi v tem pogleiu nastala precejšnja sprememba, ker je zaradi živahne trgovine z orehovmo bilo posekanih zelo mnogo orehovih dreves.
Letošnja sadna letina je bolj slaba. Češnje, s katerimi so posebno Brusničani vsako leto naravnost preplavili novomeški m ljubljanski trg, so zaradi pomladanskega mraza in pogoste slane zelo slabo obrodile in je njih pridelek komaj zadostoval za domačo potrebo. Isto tako sploh niso obrodile hruške in slive, zato se že sedaj pričenja pojavljati pomanjkanje hruškovca in sli-vovke. Srednje dobro pa so letos obrodila jabolka. Zgodnjih jabolk sicer ni bilo veliko in je prišlo na trg le večje število be-ličnikov, ki se edini goje v večjih množinah. Mnogo bolje pa so obrodila pozna jabolka. Po jabolkah je zelo veliko povpraševanje in največ jabolk proda letos dolenjski sadjar v Ljubljano. Navadno proda kmet kupcu kar celo drevo in opravi kupec sam obiranje sadja. Tudi maline na sončnih pobočjih Gorjancev in izsekanih jasah hribov nad Dolenjskima Toplicami so srednje dobro obrodile in šle kaj hitro v denar. Isto tako pa so dobro obrodili tudi orehi, katere posebno letos kmetje prav ugodno prodajo.
Nove razmere pa so dvignile med dolenjskimi kmeti-sadjarji tudi večje zanimanje za sušenje sadja. V zadnjem času so posebno v novomeškem okraju postavili mnogo novih sušilnic sadja in med njimi tudi mnogo brezdimnih sušilnic. Vse slabše in črvivo salje režejo na krhlje in ga suše. Suho sadje bo zaradi svoje velike redilno-sti brez dvoma mnogo pripomoglo k prehrani, istočasno s sušenjem sadja pa se omejuje tudi čezmerna žganjekuha.
Nove gobe in nove cene
Ljubljana, 29. septembra
Težje prebavljive so za občutljive želodce vse trde in težke gobe, če jim ne slečemo kože, ki se n.pr. pri lepem če-bularju sleče prav tako lahko kot pri čebuli. Seveda pa to ni pravilo za vse trde in goste gobe. ki so. najbolj izdatne za hrano. Prav ta izdatnost ,je marsikdaj vzrok, da se ta ali oni pritožuje na gobe, ker si je želodec z njimi preveč napolnil ter tako preobloženi želodec le s težavo prebavi preveliko množino. Pomisliti namreč moramo, da so gobe enako težko ali še težje prebavljive kot nekatere vrste mesa. Prebavljivost gob pa najbolj olajšamo s tem, da, ne pripravimo samo ene vrste gob, temveč napravimo jed iz več vrst užitnih gob, saj je taka jed tudi mnogo bolj okusna.
Preobčutljivim in bolnim želodcem seveda ni mogoče svetovati, katere gobe naj jedo in koliko jih smejo zaužiti, ker bi s tem posegali že v zdravniško vedo, ki tudi ne more na splošno določati zdravil, temveč lahko pomaga samo po preiskavi posameznika. še enkrat pa opozarjamo, da so vse pogrete gobe škodljive, čeprav naj-žlahtnejše vrste. Prav tako niso več za kuho stare gobe ter nad 24 ur odtrgane. Glavno pa je — kakor pri vseh težje prebavljivih jedeh — da gobe dobro prežvečimo, seveda pa tudi dobro pripravimo. Vsaka goba mora biti prekuhana ali pre-pražena, da je laže prebavljiva. V stalni razstavi gob na semenišču je spet nekaj novih vrst, predvsem pa opozarjamo na kostanjevko, ki je redkejša goba, pa prav dobra za vsestransko uporabo. Čeprav prerezana nekoliko pomodri, se ni treba te gobe bati. Kostanjevka je zelo podobna jurčku tako po svoji zunanjosti kakor po okusu. Nov na razstavi je tudi bakreno-rdeči polžar, ki pa ne spada med najboljše gobe, pač je pa užiten, dokler je mlad.
Dobili smo tudi nove najvišje cene za dolgo vrsto gob, da se bo prebivalstvo lahko založilo s to dobro prehrano. Vse prodajalke gob morajo imeti vsako vrsto gob natančno obeleženo s ceno, ki pa nikakor ne sme presegati oblastno določene najvišje cene za tisto vrsto. Gospodinje odslej brez skrbi kupujejo najrazličnejše gobe na trgu, ker se na razstavi same lahko prepričajo o njih užitnosti in vrednosti,
Pravila za podjetniške in združene podjetniške Dopolavore ter Dopolavore drugih
ustanov
V nedeljskem »Jutra« smo povedali, da se snujejo delopastne organtea-dje po Ljubljanski pokrajini ln smo objavili pravila za Dopolavore občin, okrajev in mestnih četrti. V naslednjem objavljamo pravila za Dopolavore, ki jih navajamo v naslova.
Člen 1. Narodna ustanova Dopolavoro ima namen pospeševati zdravo in koristno zaposlitev delavcev v prostih urah, z udej-stvovanjem in pobudami, namenjenimi razvoju njihovih moralnih, razumskih, intelektualnih in fizičnih sposobnosti v duhovnem ozračju fašistične revolucije.
Člen 2. Podjetniški Dopolavoro se ustanovi lahko pri podjetjih in ustanovah, ki imajo vsaj 200 odvisnih delavcev. Pokrajinski Dopolavoro lahko odredi ustanovitev združenega podjetniškega Dopolavora med delavci podjetij ali ustanov, ki sami nimajo vsaj 200 odvisnih delavcev. Področje podjetniškega ali združenega podjetniškega Dopolavora ne sme presegati mej pokrajine.
Člen 3. V podjetniški ali združeni-podjet-niški Dopolavoro se lahko vpisujejo vsi delavci podjetja, ki so dobrega vedenja, izkaznica O. N. D. je veljavna eno leto v fašistično leto). Lastnik iste uživa razne popuste in ugodnosti
Člen 4. Prapor podjetniškega ali združenega podjetniškega Dopolavora predpiše pokrajinski Dopolavoro.
Člen 5. Podjetniški in združeni-pod jetai-ški Dopolavoro spada pod pokrajinski Dopolavoro, v katerega teritorialnem cbmoč-ju imajo sedež tovarne, ladjedelnice, pisarne, v katerih delujejo člani. Pokrajinsko Dopolavoro daje smernice za delo in potrjuje delovne načrte.
Člen 6. Predsednika imenuje predsednik pokrajinskega Dopolavora. Ta zastopa podjetniški m združeni-podjetnišKi Dopoiavoro, sklicuje in predseduje načelstvu, odgovarja za delovanje Dopolavora in za izvrševanje načrtov. Načelstvo sestoji iz štirih ali osmih odbornikov v sorazmerju s številom članov in delom. Člane načelstva imenuje predsednik pokrajinskega Dopolavora na predlog predsednika podjetniškega ali združenega podjetniškega Dopolavora, iti zasliši podjetniške ravnatelje. Na pobudo predsednika izvršuje načelstvo posvetovalne funkcije glede sestave in izvršbe načrtov, pri pregledu uprave .n sprejemu članov. Izmed članov načelstva imenuje predsednik tajnika, ki izvršuje predsednikova povelja in ga nadomešča v slučaju odsotnosti ali zadržka, in blagajnika gospodarja. Na predlog predsednika imenuje predsednik pokrajinskega Dopolavora tehnične ravnatelje, katere je izbrati med posebno sposobnimi tovariši v različnih vrstah dela, ki se mora izvršiti.
Člen 7. Podjetniški ali združeni-podjetni-ški Dopolavoro pospešuje pobude in Kulturne, umetniške, športne, razvedrilne, socialne, avtarkične, izletniške, poljedelske itd. manifestacije z ozirom na razmere in lokalne ter prostorne zahteve v izvrševanju splošnih ciljev O. N. D. in posebnih načrtov predsedništva O. N. D. Za udejstvova-nja in smernice večjega obsega je naprositi za pooblastilo pokrajinski Dopolavoro in obvestiti pristojnega pokrajinskega poveljnika Narodne Fašistične Stranke (P. N. F.) Za udejstvovanja in vežbe v in izven sedeža, mora predložiti predsednik vsaj osem dni pred izvršbo predpisano prošnjo za zavarovanje proti nezgodam. Pri prekrških bosta osebno odgovorna predsednik in pristojni tehnični ravnatelj.
Člen 8. Predsednik podjetniškega ali združenega podjetniškega Dopolavora uživajo
ugodnosti tn preskrbo, dovoljene članom O. N. D. in morejo prisostvovati vsem manifestacijam, ki jih priredi O. N. D. Predsednik Dopolavora dovoli lahko članom drugih Dopolavorov posečanje sedeža, proti plačilu deleža na udeležbo. Mesečni prispevki članov — razen zneska za izkaznico podjetniških ali združenih podjetniških Dopolavorov — morajo pripadati občinskemu Dopolavoru, Dopolavora okraja ali mestne četrti, ako njihovi člani posečajo te sedeže iz razloga preoddaljenosti. Višino deleža, katerega naj plačujejo podjetniški in združ-ženi podjetniški Dopolavori občinskemu Dopolavora, Dopolavora okraja ali mestne četrti, bo določil pokrajinski Dopolavoro v razmerju s finančnimi možnostmi podjetniškega ali združefiega podjetniškega Dopolavora.
Člen 10. Stroški za sedež in naprave podjetniškega ali združenega podjetniškega Dopolavora pripadajo podjetju oziroma podjetjem ali ustanovam, ki imajo bodisi zaradi nakupa ali graditve nepremičnin na lastne stroške, lastninsko pravico.
Člen 11. Dohodke podjetniškega ali združenega podjetniškega Dopolavora tvorijo deleži na vpisnini in udeležbi, ki jih določi načelstvo, prispevki podjetja ali podjetij, katerega letni znesek ni manjši od skupne vsote prispevkov članov, vštevši trošek izkaznice, prihoda manifestacij, donosa stranskih delovanj, daril, od naklonil zapuščin in premoženjskih dohodkov, od izrednih prispevkov podjetja za prireditve izrednega značaja (natečaji, fašistična obdarovanja, klimatične naselbine itd.).
Člen 12. Upravna pravila podjetniškega ali združenega podjetniškega Dopolavora določi pokrajinski Dopolavoro: odgovornost upravnega delovanja nosijo osebno m solidarno predsednik, tajnik in blagajnik gospodar. Brez predhodnega pismenega dovoljenja pokrajinskega Dopolavora se odgovorni člani uprave ne smejo zadolževati. Pregled upravnega delovanja izvršuje pokrajinski Dopolavoro po svojih sindikalnih zborih in svojih delegatih.
Člen 13. Disciplinske kazni, ki lahko zadenejo člane, so: a) opomin, b) ukor, c) začasna odpustitev, d) izključitev. Disciplinske kazni pod črko »a« in »b« določi predsednik podjetniškega ali združenega podjetniškega Dopolavora, za male pregre-ške, ki ne omadežujejo članove časti. Disciplinske kazni pod črko »c« in »d« določi predsednik pokrajinskega Dopolavora za člana, ki se je pregrešil ali bil obsojen za dejanja, ki so omadeževala njegovo čast. Nobena disciplinska kazen se ne more predlagati ali izreči, če se ni prej zaslišalo obdolžencev in upoštevalo zagovor. Proti disciplinskim ukrepom je dovoljena pritožba na višje organe.
Člen 14. Kjer smatra za potrebno, more predsednik pokrajinskega Dopolavora s privoljenjem političnega tajnika ali pokrajinskega poveljnika Narodne Fašistične Stranke v kraju, kjer je sedež Dopolavora, imenovati izrednega komisarja v nadomestilo predsednika in načelstva. Izredni komisar izvršuje vse one funkcije, ki jih daje pričujoči pravilnik predsedniku in načelstvu podjetniškega ali združenega podjetniškega Dopolavora.
obenem pa tržni organi pod vodstvom specialnega strokovnjaka g. Bega neprestano pazijo, da se med užitne gobe ne pomeša kaka škodljiva. Ce je kaka gospodinja v dvomu, naj prinese vzorec pokazat v mestni tržni urad, če po naključju ni nobenega uradnega strokovnjaka pri prodajalkah gob.
Nova odmera kruha
Na kratko smo že poročali o novi odmeri kruha in moke, ki jo je sklenila Vlada na podlagi rezultatov letošnje žetve.
Vsak državljan — tudi vsak otrok — ima pravico do 200 gramov kruha na dan, ročni delavci do 300 gramov, delavci, zaposleni pri težkih delih, pa po 400 gramov. Delitev kruha delavcem, težke kategorije ne bo delala formalnih težav, saj so bili že doslej deležni posebnega dodatka in ima vsak svojo posebno izkaznico, na podlagi katere bo prejel dodatnih 200 gramov kruha. Pojem delavca in delavke se razumeva precej široko tako da obsega vse ročne delavce, vštevši nameščence in nameščenke, ki so z ročnim delom zaposleni po hišah in po uradih.
Namesto kruha lahko vsak državljan vzame tudi primerno količino pšenične, rže-ne ali koruzne moke. 200 gramov kruha ustreza 170 gramov pšenične ali ržene moke ali pa 300 gramov koruzne. 300 gramom
kruha, kolikor ga je odmerjenega delavcem, ustreza 255 gramov pšenične ali ržene ali 450 gramov koruzne moke. Težki delavci pa lahko namesto 400 gramov kruha dobe 340 gramov pšenične ali ržene ali 600 gramov koruzne moke. Nakup kruha in moke pa se lahko uredi tudi tako, da vsak upravičenec vzame delno količino obojega.
Kar se tiče velikosti hlebcev, so oblastva skrbela, da se v čim večji meri ohranijo običaji. A da bi bila prodaja čim lažja, je bilo sklenjeno, da se mera kruha v prodaji poenostavi na ta način, da se uvede za osnovo hlebček po 50 gramov. Manjše enote kruha peki ne bodo smeli peči, pač pa lahko število 50 gramov množe tako, da bodo v prometu hlebci po 100, 150, 200 gramov itd.
ZVIŠANE PLAČE
Smolec mora ves svoj denar izročiti ženi« potem mu da ona vsak dan nekaj dinarjev za cigarete.
Prvega so pa Smolcu zvišali plačo.
Smolec sedi ln premišlja:
—	Ce rečem svoji ženi, da mi še niso zvišali plače, ml bo rekla, da sem tepec.
—	In če bi ji rekel, da so ti jo zvišali? ga vpraša prijatelj.
—	Tedaj bi bil pa resnično tepec, pritrdi Smolec.
Na vseh straneh so tekmovali •••
V bogatem športnem sporeda minule nedelje so bile tudi tekme v tenskl atletiki tat kolesarske dirke. Na «HH vidimo: tlnjo PrlboSkovo pri tabornem skoku v višino (148 cm) ter talentirano Marlnčkovo Is Novega mesta po svojem Sem metu krogle ter slednjič Franca Abulnar ja, Id Je zmagal na 80 km dolgi krožni progi po cestah proti Podutiku ter d Mk
boril naslov senlorskega prvaka Ljubljenke pokrajine,
Tri tisočletja lova na kite
Ze pred 3000 leti so prvotni prebivalci Evrope uganjaj i lov na kite. Ker je bilo tedaj na kopnem preobilno divjačine vsake vrate, na moglo pomanjkanje dajati ljudem pobudo, da so zunaj, na viharnem morju, spravljali svoja življenja v nevarnost. Le pogumni možje so mogli tedaj loviti kite in rmeti svoje veselje s tem. Kot najstarejši kitolovci veljajo Baski, ki živijo še danes ob Biskajskem zalivu. Ta zaliv je bil v pradavnini prebogat s kiti, kakor nam dokazujejo tako imenovana »pokopališča kitov« ob njegovih obalah, ogromna ležišča kosti tistih kitov, ki so v tisočletjih nasedala na te obale in sta jih zakrila pesek in blato.
Ko so pa Baski mogočne morske sesalce deloma uničili, deloma prepodil' proti severu, so jim sledili do Anglije, Islanda in celo do Grenlanda, Novega Fundlanda in Severne Amerike. Malo znano je dejstvo, da so bili ti baskovski kitolovci prvi od-krrteljd Amerike, davne* pred Vikingi in pred Krištofom Kolumbom. Ko so okrog leta 1500 začeli tudi Angleži in Francozi loviti donosne kite, so nastavljali Baske kot haa-punirje, pozneje so te zamenjali, zlasti na hOlandskih ladjah, enako drzni Frizi, ld so veljali dolgo za najboljše kito-lovce, dokler sie niso spravili tudi Norvežani z lastnimi harpunirji na ta posel.
Anglija je bila prva dežela, ki je okrog leta 1580 začela uganjati lov na kite kot pravo obrt. Takrat je pošiljala odprave na daljni, sever, da bi našle znameniti severovzhodni in severozapadni prehod v Azijo. Odprave niso imele tistega uspeha, ki sio ga iskale, pač pa so ugotovile, da so ob obalah polarnih kopnin in otočij morja prepolna kitov, tjulnov in mrožev. To je imelo za posledico, da se je težišče lova na kite pomaknilo proti tem mrzlim deželam, posebno vneto so zasledovala grenlandskega kita, ki je bil med vsema vrstami te rodbine najpočasnejši in najbolj flegmatičen. To je imelo zanj zle posledice, kajti v treh stoletjih so ga popolnoma Iztrebili. Okrog leta 1660 je že okrog tisoč ladij za lov na kite redno opravljalo svoje merilno delo v tistih krajih. Kiti so sie začeli iz obalnih vodovij umikati na visoko morje, kamor so jim lovca neutrudno sledili, končno so se živaM umaknile v morja, ki jih pokriva skoraj stalno led in kamor dotedanje manjše ladje naso mogle za njima. Toda dobički, ki so imele lovske družbe, so bili tako ogromni, da so se rade odločile za gradnjo večjih in bolje opremljenih brodov. Tako so z brezobzirnim lovom tudi v lednem pasa arktičnih predelov do okrog leta 1890
kite popolnoma iztrebili. To uničevalno delo je moralo biti res strašno, kajti kito-lovec Eschels nam poroča v svojih spominih, da je bilo kite ob robu večnega ledovja dobiti pogostoma v velikanskih tropih. Takšen trop je plavali nekoč mimo njegove ladje, žival ob živali, tri dolge ure, uplenili so 112 kitov in so se moral.; predčasno vrniti domov. Drugič so iz tropa mnogih fcisoč živali, ki so morje dobesedno pokrivale, v kratkem času ulovili' 106 kitov. Ni čudno, da so imeli kitotLovske družbe 100 do 200-odstotne dobičke. Severno Ledeno morje so v Angliji in Holandiji imenovali zato »zlati rudnik na severu«.
Navzlic temu bogastvu je bil lov na kite še v prvi polovici prejšnjega stoletja razmeroma težak posel. Šele ko je Bremen-čan Schlosser okrog 1840 izumil harpunski top, je posta' ta lov lahka stvar, ki se je morala končati s tem, da je kitov končno v arktičnih vodovjih zmanjkalo. Takrat so v te; stroki vodili že Norvežani, ki so sii znali skoraj brez konkurence odpreti nove »zlate rudnike« v antarktičnem pasu, kjer so angleške in ameriške odprave odkrile ogromno bogastvo kitov. Norvežana so svoj posel opravljali v na i večjem obsegu in so ga naravnost industrializirali že na morju samem, ko so uvedli »plavajoče tovarne«, ladje, ki so razen za lov bile opremljene z velikimi napravama za predele vanje uplenjenih živali na krovu samem Kitolovci so postali na ta način neodvisni od kopnin in so svoje delovanje lahko razširila preko veli-
kanskih podredij Južnega Ledenega morja, kjer je na primer že samo razmeroma majhno VVeddelovo morje trikrat vgčje od vsega Sredozemskega morja. Jasno je, da so postali dobički kitolovnih družb po takšni organizaciji še ogromnejši. Norveška je svoj državni proračun držala v ravnotežju večinoma po zaslugi svoje ?ndustrije kitov. Med prvo svetovno vojno je na primer Anglija kupovala od nje vsako količino kito-vega olja, in to za vsako ceno, ker ga je potrebovala za izdelovanje razstreliv.
Tudi po svetovni vojni je imelo kitovo olje veliko vlogo, saj je bilo ena izmed temdjn;h surovin za proizvodnjo margarine-Angleške kitolovske družbe in njih norveške filiale so enostavno same določale ceno na kontinentu in od njih je bilo xlvi>ncs kako debelo odnosno tenko plast margarine so sii mogli brezposelni reveži vse Evrope namazati na svoj kos kruha.
Ze davno prej pa so se oglasili svarilni glasovi, ki so navajali, da mora brezobzirno roparsko gospodarjenje s kiti končno iztrebiti te živala tudi v Antarktidi, kakor jih je iztrebilo na severu. Posebno nemški zoo-logi so predlagali, naj bi se to gospodarjenje uredilo po boljšem načrtu in tako, da bo kite ohranilo tudi za bodočnost. Mednarodni poslovni pirati pa niso hoteli o tem ničesar slišati, njih pojmovanje svobode morja je vsebovalo tudi brezumno klanje teh sesalcev. Po tej vojni se bo nemara končno uredilo tudi to vprašanje.
čudeži s filmsko kamero
V Monakovu se je vršil te dni teden nemškega kulturnega filma, ki je pokazal mnogo presenetljivega. Doba, ko so smatrali kulturni film samo za mašilo v filmskih programih, je že davno minula. Z velikanskim napredkom snemalne tehnike in z izbero najrajnoličnejših ter zanimivih stvari, ki jih predstavlja v nazorni, živi obliki, je postal kultufni film poleg tiska in radia eden najvažnejših pripomočkov za širjenje ljudske prosvete in znanja med ljudmi. Daje nam globoke vpoglede v področja človeškega dela, v življenje rastlin in živali, odkriva nam kulturne, tehnične in zemljepisne sovisnosti ter pomaga znanosti pri raziskovalnem delu.
Z bistroumnimi tehničnimi pripomočki dosega kulturni film učinke, ki nas morajo presenetiti. S posnetki z razširjenim in stisnjenim časom odgrinjamo praskrivno-
•• > • ?	: V - ^ JPtf
sti narave. Tako lahko predvajamo vodne bolhe z 215.000-kratno povečavo, skok jelena razdelimo lahko v 186 poedinib posnetkov ali pa v nekoliko sekundah prikažemo na platnu rast rastline, ki traja v resnici dneve, tedne in mesece. Filmska mikrofotografija, snemanje na velike daljave in kamere za snemanje pod vodo dopolnjujejo delo z razširjenim in stisnjenim časom. Celo nastajanje življenja so fiksirali na filmski trak. Z jajčeci morskih ježkov in drugih živali so ponazorili razvoj življenja v naravi Tako so v ta namen združili filmsko kamero z mikroskopom in s pripravo, ki je odpirala zaklop 180-krat na ura Pozneje, ko so se iz drobnih jajčec izlegle gibčne ličinke, so snemalni tempo pospešili na 20 posnetkov v sekundi in več. Eden izmed filmov, ki obravnava nastanek življenja, nam kaže med drugim, kako se iz posameznih oplojenih močera-dovih jajčec, ki so jih zadrgnili po sredi s človeškim lasom, razvijejo lahko navadni ali pa »siamski« dvojčki, torej živali, ki 60 skupaj zraščene in imajo po dve glavL
Italijanski ekspedicijski zbor v Rusiji: oreh odpora je zdrobljen, boljševiki se
umikajo
Drobne zanimivosti
Mnogi mislijo, da cvetejo rastline tem prej. čim dalj časa so izpostavljene sončnim žarkom. Temu pa ni tako, rastline se drže svojih posebnih navad. Se prenesemo kakšno rastlino n. pr. iz tropskih krajev v severne, kjer so daljši dnevi, se razcvetijo ne v poletju, ko so dnevi še celo dolgi, temveč šele v zimskih dneh, ki trajajo tako dolgo kakor dnevi v njihovi domovini. Seveda pa se to ne zgodi na prostem, kajti v po-štev prihaja tudi toplota.
Okrog 1. 1830. so moški nosili najrajši cilindre. Ne smete si pa misliti, da je bil cilinder enostavna reč. Neki tedanji časopis je objavil dvajset različnih oblik tega pokrivala, tako da je lahko vsak moški izbiral po svojem okusu.
Po računih italijanskega raziskovalca Giovannija Battista de liossija znaša skupna dolžina katakomb v Rimu okrog 600 km. Doslej so odkrili in raziskali »komaj« 80 km teh podzemeljskih hodnikov.
Stari Rimljani so namesto krtač, ki jih še niso poznali, uporabljali volovske repe za snaženje oblek.
V mnogih morskih ribah in tudi v morskih volkovih so našli okrog 20 cm dolgo drugo ribo, ki je podobna črvu in obdana z gosto sluzo. Ta riba živi najprvo v črevesju večjih rib, od tam se počasi zažre do kože m kosti. V svoje »gostiteljice« prihaja po navadi skozi usta.
Gorjanci so v mnogih deželah izvrstni pevci. »Jodlanje«, ki ga pripisujemo običajno samo nemškim alpskim prebivalcem, je v resnici razširjeno daleč po svetu in so strokovnjaki našteli že okrog 800 različnih tipov jodlarjev. Med njimi so takšni za en glas, pa tudi za dva, tri ali celo šest glasov.
Italijanski tečaj
XCL
46. lekcija. Lezione quarantaseesima.	! oziroma preteklega časa. Imperfetto iz-
Človeško telo. II corpo umano.	raža sedanjost (istodobnost), Trapassato La parte anteriore del collo e la gola i preteklost (preddobnost). V glavnem
con la tiroide, detta volgarmente fico	j stavku stoji Presente del Condizionale
d'Adamo; la posteriore e la nuca, ror.	i za sedanjost, Passato iel Condizionale
termine piu familiare, la collottola. Nei-	za preteklost. N. pr.:
1'interno del collo ci sono 1 esofago, per	i ge jo avessi tempo, andrei al passeg-
il quale gli alimenti dalla bocca arrivano	gi0 con te. Ce bi (jaz) imel čas (sedaj,
allo stomaco, e la trachea, per la quaie	ko govorim!), bi šel (sedaj') s teboj na
1'aria viene per i bronehi ai polmoni. Dal-le due parti del collo ci abbiamo le spalle.
II tronco e diviso m due parti: il petto o busto e il ventre o la pancia. II petto e il ventre formano la parte anteriore o la parte di davanti del tronco, il dosso (la schiena) e le reni ne sono le parti di dietro o posteriori. Nei petto, protet-ti dal torace (sterno e costole), si tro-vano i polmoni, che sono l'organo della respirazione, e il cuore, che e l'organo della circolazione del sangue. II ventre, il cui nome scientifico e 1'addome, e diviso dal torace mediante il diaframma e racchiude lo stomaco, sede principale della digestione, il fegato, la milza, i reni e gli intestini (le budella).
Vocaboli.
La gola grlo, la tiroide ščitasti hrustanec, Adamo Adam, la nuca tilnik, eol termine piu famjliare bolj po domače rečeno, l'esofago požiralnik, lo stomaco želodec, la trachea sapnik, i bronehi bronhije, vejice sapnika, la spalla rama, il petto, il busto prsi, il ventre, la pancia trebuh, il dosso hrbet, la schiena hrbtenica, hrbet, il rene obist, le reni ledja, proteggere p. r. protessi p. p. protetto varovati, ščititi, il torace prsni koš, lo sterno prsnica, la costola rebro, i polmoni pljuča, la respirazione dihanje, il sangue kri, scientifico znanstven, il diaframma prepona, racchiiidere p. r. rac-chiusi, p. p. racchiuso zapreti, vsebovati, la sede sedež, la digestione prebava, il fegato jetra, la milza vranica, intestino notranji, 1'intestino črevo ,il budello mn. le budella črevo.
Raba polpreteklega in predpreteklega
časa veznega naklona. Uso deirimperfetto e del Trapassato del Congiuntivo.
Najčešče najdemo ta dva časa v pogojnih stavkih za veznikom »če, ital. se, se mai, se pure če sploh«, kjer imamo v slovenščini pogojni naklon sedanjega
izprehod. io avessi avuto tempo, sa-rei andato con te. Če bi bil (jaz) imel (v preteklosti) čas, bi bil šel s teboj. Se taceste. fareste bene. Če bi (sedaj) molčali ti (sedaj) prav storili. Se ave-ste taciuto, avreste fattr bene. Če bi bili (v preteklosti) molčali, bi bili (v preteklosti) prav storili. Lahko pa stoji prvi stavek v sedanjosti, drugi pa v preteklosti ali narobe, n. pr.: Se non ti fossi raffreddato ieri, non saresti malato ades-so. Če se ne bi bil včeraj prehladil, bi (ti) ne bil sedaj bolan.
Stvar je videti na prvi pogled nekoliko zamotana, vendar nam prevod naslednjih stavkov ne >o delal težav, ako pazimo na to-le: Kjer je v slovenščini »če bi, če bi bil«, rabimo v italijanščini Congiuntivo; kjer je v slovenščini samo: »bi, bi bil«, rabimo v italijanščini Condizionale. Italijanske enostavne oblike: fossi, avessi, sapessi, sarei, avrei, saprei itd. bomo rabili tam, kjer je v slovenščini samo »bi«, sestavljene: fossi stato, avessi detto, sarei stato, ivrei detto itd. pa tam, kjer imamo v slovenščini: »bi bil« in še deležnik preteklega časa. Poleg tega je seveda potreba znati tvoriti vse štiri oblike, zato ponovimo Presente del Condizionale (XXVIII) ; Passato del Condizionale naredimo iz sarei ali avrei in preteklim deležnikom parlato, finito, venduto itd. Nato pa prevedimo:
Kaj bi storil ti, če bi imel denar? Če bi se bil deček učil (imparare), bi ga učitelj (il maestro) ne bil kaznoval (pu-nire). Če bi (jaz) mogel, bi ostal (rima-nere, Fut. rimarro) doma. Če bi bili izletniki (1'escursionista, mn. -sti) zgodaj vstali, bi bili videli sončni vzhod (lo spun-tare del sole). Če bi se otroci ne bili igrali (giocare) na cesti, se ne bi bila zgodila (accadere, pom. gl. sssere!) ta nesreča (la disgrazia). Če ne bi bil včeraj bolan, bi bil (jaz) naredil svojo nalogo (il compito).
Konjak za pospeševanje rojstev
Madridski Usti poročajo, da so trgovci s kolonialnim blagom tega mesta v zadnjem času ugotavljali s presenečenjem, da ljudje nenavadno pogosto vprašujejo po steklenicah konjaka zelo znane znamke.
Kupovali SO ga pusebno iuIčmU iii«5K1, Ki
so se pri tem vedli nekam sramežljivo. Sprva so trgovci mislili, da je pripisati to povpraševanje kakšni posebno spretni
Mati petih pokolenj
Najstarejša prebivalka Hildburghausna v Nemčiji, Lisbeth Meinungerjeva, je postala sedaj v svojem 90. letu pra-pra-praoabica. Imela je 12 otrok in so jo odlikovali z zlatim križcem za matere. Ponosna je na svojih 40 vnukov, 32 pravnukov, 11 pra-pra-vnukov in 1 praprapravnuka.
Švica in tujski promet
Po neki statistiki ima Švica ta čas nič manj ko 26.863 obratov za tujce. Mtd njimi je 19.284 restavrac:j in kavarn, 6346 hotelov in 1263 penzionov, med tem 93 sanatorijev. V svojo turist ično-gostinsko ndustri-jo je vložila Švica 3.100,661.758 švicarskih frankov, to je nekaj več ko štiri odstotke vsega švicarskega narodnega imetja.
Novodobna učila
Nemški prosvetni minister je izčal nove olredbe o uporabi filma, fotografij in gramofonskih plošč v učilnicah. Bodeči nemški učitelji naj bi se že v prvih razredih učiteljišč seznanili z načini, kako je te tri pripomočke s pridom uporabiti v učne namene. Gramofonske plošče se bodo uporabljale zlasti za učenje tujih jezikov.
reklami, ker pa tvrdka, ki izdeluje konjak, ni delala nobene posebne propagande za svoj izdelek, so prišli na misel, da utegne tičati vmes kakšna prekupčevalska in ve-rižniška akcija ter so uvedli diskretno pre-lsiutvo.
Stvar se je kmalu pojasnila popolnoma drugače, nego so pričakovali. Proizvajalec znanega konjaka je postal namreč pred kratkim srečni oče trojčkov, vest o tem se je razširila po Madridu in je povzročila malo zavisti med mnogimi zakonci brez otrok. Ljudje so pripisovali konjaku, ki ga tovarnar izdeluje, to moč, da pospešuje rodovitnost in tako se je zgodilo, da je šla izvrstna tekočina neobičajno v denar. . <
ANEKDOTA
Max Reger, sloviti skladatelj, je pisal nekemu nestvarnemu kritiku:
»Sedim v najmanjšem prostoru svoje hiše. — Pred seboj imam še vedno Vašo kritiko...«
VSAK DAN ENA
»Hm! Kako diši po klobasi in siru!«
Knltnrni pregled
Alessijeva Katarina Medičejska
Dramo Rina Alessija »Katarina Medičejska, ki smo jo videli v soboto na prvi predstavi nove sezone, izprepletata izmenično dva dramatski enako zagrabljiva tokova: osebna usoda Florentlnske Katarine Medičejske, njena skrb za otroke in za valoiško dinastijo, ki je to meščansko sprejela v svoj krog, ž druge strani pa zgodovinski konflikt med katoličani in kal-vinci, čigar tragični višek, znan pod imenom šentjernejske noči, je v noči od 23. na 24. avgusta 1572 oznanil zvon iz cerkve saint-Germain l'Auxerrois pri Alessiju iz Notre Dame). Pokolj hugenotov in vloga, ki jo je imela v pripravah za pošastni plaz strasti, mržnie, krvi in groze mati slabotnega kralja Karla IX., izžareva že kot sama tvarina napeto dramatsko silo.
Ugledni italijanski dramatik Rino Alessi ni bil prvi, ki je to dramatično zgodovinsko snov strnil v odrski tekst, vendar je menda prvi s svojo simpatijo do Katarine Medičejske dramatski rehabilitiral ženo, ki je bila pri nekaterih zgodovinarjih in življenjepiscih podoba do brezobzirnosti vladeželjne, spletkarske, zahrbtne in zle dvorjanke. Rino Alessi Je v svojem delu uskladil oba tokova. Pokazal je — ne vedno v strogi zvestobi zgodovinskemu dognanju — prelivanje usodnih dogodkov skozi močno osebnost in čisto človeške, zasebne elemente, ki v prelomnih zgodovinskih trenutkih vplivajo na potek dogodkov. Tudi iz njegove drame lahko spoznamo, da močne osebnosti vodijo zgodovino, p se tudi dajo voditi od sproščenega toka čogodkov, '.'-i jim AtagMjju čez gla«o.
Alessijeva »Katarina Medičejska« je ma-chiaveillijanka postavljena v renesančno razkošje francoskega dvora v kritičnem in malopridnem razdobju med dvema velikima kraljema: Frangoisem I. in Henriem IV. Katarina je v ozračju najslavnejšega evropskega dvora parvenijka, hči bogatih florentinskih kupcev, Italijanka med Francozi, zaupljiva predvsem nasproti svojim rojakom, ki jih ima med dvorjani, vendar pa — prav kakor nekaj stoletij pozneje drugi sin Italije, Napoleon Bona-parte — vneta za veličino in slavo svoje druge domovine. Dramatik nam jo je predstavil v starejših letih, kot vdovo in kot mater mladostnega kralja, ki potrebuje izkušenega vodstva. Te izkušnje in zadnjo politično modrost mu daje mati. Zdi se, da je njena ljubezen do sina-kralja sam kalkul, samo hladno ugibanje, kako bi zavarovala dinastične koristi, vendar neugnano čutimo, kako polje pod masko vladarice toplo materinsko čustvo in ko-likanj skuša razumeti človeške slabosti svojih otrok. Toda več kakor čustva je razum, več kakor osebna sreča je rodovno poslanstvo in tema dvema silama se uklanjajo njena materinska čustva in njima se mora podrediti usoda otrok. Bistra Florentinka se je naučila misliti hierarhično in zgodovinsko, kakor njen zaničevani rojak, učitelj vladarskih zvijač in nasilij Nicolč Macchiavelli, ki so mu vsi vladarji nasprotovali in ga vsi ubogali.
Rino Alessi je v svoji drami prikazal dinastično politiko Katarine Medičejske &a gragu velikih zgodovinskih dogodkov*
ki so zajeli Francijo. Po neuspelem poskusu, da zadovolji nenasitne gospodovalne zahteve »najbolj krščanskega vladarja v Evropi«, svojega zeta Filipa n., obrne Katarina smer svoje politike po drugem vetru in skuje dinastično zvezo s svojo največjo sovražnico, hugenotsko kraljico na-varrsko, čije sin, kralj Henri (tisti, ki bo pozneje kot slavni Henri IV. rešitelj Francije, avtor nanteškega edikta iz 1. 1598,, ki je pomenil prelom v zgodovini konfe-sionalnih bojev) postans ženin Katarinine še preostale hčerke Margarete. 2e se razvija vojni konflikt med zetom in taščo, med ultrakatoliško, fanatično protirefor-macijsko Španijo in v katoličane in kal-vince razcepljeno Francijo. Tedaici pa Katarina, ki zna nastavljati ušesa na vratih svojega Louvra ali v omarah prisostvovati tajnim sestankom dvorjanov, izve za načrte hugenotskih voditeljev: da se, zbrani na poroki njene hčere s kalvinskim kraljem, v državnem udaru polaste oblasti in internirajo kralja in njegovo mater na neki nezavzetni trdnjavi.
Sedaj šele se oglaša v Katarini Machia-vellijeva učenka. Ne da bi očitno prelomila s kalvinci in preklicala zaroko hčere z na-varrskim kraljem, se zveže na skrivaj s katoliškimi Guisi, pripravi atentat na sposobnega vodjo hugenotov Colignya, kar je ne moti, da ga ne bi ranjenega obiskala, s čimer prestreže tudi kraljeve zveze s Colignyjevo stranko. Katarina hote dopusti, da prav za poroko njene hčere, ko se zbere na dvoru največ hugenotov, izvrše katoličani s sodelovanjem naščuvane pariške drhali strahotni pokolj kalvincev. Ko je pokolj izvršen, dobi kralj posebno papeževo priznanje, Katarina pa dragoceno ogrlico. Dinastija in država ostaneta katoliški; konsekvenca zadene tudi kralja Henrija Navarrskega, ki prestopi v kato-
ličanstvo, vendar se pozneje opraviči pred zgodovino z uvedbo verske strpnosti.
Katarinlna državniška modrost — kaže avtor — opravičuje strahoto pokoja, ki je bil »državna nujnost«. Alessijeva drama je rahla apologija šentjernejske noči. Nasprotja med katoličani in kalvinci tedaj še niso dozorela za kompromis. Ideja verske strpnosti ni še osvojila duhov, časi so bili taki, da niti v območju istega naroda nista mogli obstajati dve veri, zakaj sleherna konfesija je stremela po tem, da postane državna ln da vse druge izključi. Vera je imela totalitarni značaj in ni priznavala drugih resnic in pravic.
—	Ali sme ubijati, kdor veruje v Boga? — vpraša Katarina svojega svetovalca, as-strologa Ruggierija, ki je prav za prav prebrisan politik in vohun.
—	če je njegova stvar jasna, sme, — odgovarja ta prekanjeni dvorni mistik in mistifikator. Nadaljnji zagovor političnih zločinov je čisto machiavellističen: državna nujnost vse opravičuje, dinastija je poklicana, da stoji nad bojujočimi se strankami in poseže v boj tako, kakor velevajo interesi vladanja, ki stremi po edlnstvu in veličini domovine.
To je nekako ideja Alessijeve drame, vtelešena v osebo Katarine Medičejske. Končni prizor s knjigo »II Principe« je spričo jasnosti te osnovne ideje nekoliko odvečen, dramatsko nepotreben poudarek.
Drama, razdeljena v pet slik, je postavljena v razkošne dvorane Louvra. Časovna razmestitev dejanja sicer ne ustreza docela zgodovini, vendar je s peto sliko, ki ima značaj epiloga, olajšano gledalcu razumevanje in poudarjena zamisel, da uspeh edini opravičuje v politiki sredstva. Razkošje renesanse na francoskem dvoru s slavnostmi, ki jih je prav Florentinka umela tako odlično organizirati, svab e"*"**-^ irietfc
in diplomatskega šahiranja, vizija šentjernejske noči in kot osrednja vzmet vsega Katarinina osebnost — to je v Alessi je vi drami zaživelo z mnogimi dramatskimi akcenti. Gledalec brez vsega spregleda ne-dostajanje običajnega ljubezenskega za-pletljaja, ker mu dovolj zaposluje duha dramatična igra za moč in oblast, igra interesov in idej, razuma in čustev.
»Katarino Medičejsko« je zrežiral dr. Bratko Kreft. Dal ji je z ene strani eleganco in sijaj dvorskega okolja, z druge strani pa tisto naturnost, s katero se zasebno življenje preliva v javno, ter kar se da odbrusil narejenost in nepotreben pa-tos. Posebno slikovito učinkujejo skupinski prizori, k čemur pripomorejo zgodovinsko verni kostumi. Dr. Kreftova režija, preizkušena že v nekoliko zgodovinskih delih, je pokazala tudi v tem primeru široko linijo ter prodorno razumevanje in izdelavo podrobnosti. Zasedba vlog je posrečena. Z naslovno vlogo Katarine se je naša odlična umetnica ga. Marija Vera vrnila v aktivno odrsko življenje, kjer je občinstvu ostala v neizbrisnem spominu zlasti kot ustvarjalka močnih materinskih značajev. S Katarino Medičejsko je mogla v polni meri uveljaviti svoje posebno razumevanje za vloge nevsakdanjega značaja. Njena Katarina, nekoliko elegantnej-ša po zunanjosti, kakor je bila po opisu sodobnikov korpulentna Medlčejka, je ugajala prav tako v trenutkih umerjene materinske nežnosti kakor v položaju gospodujoče to ukazujoče kraljice, ki v imenu materinstva rešuje zapletene politične probleme. Ga. šaričeva v vlogi ljubke Margarete ValoiSke je v tej prvenstveno moški drami predstavljala nežni, čustveni kontrast političnemu razumu ln neogibnim dinasti^nim kupčijam svoje matere. Iz množice moških vlog je treba prajreeta
i— Važno opozorilo prehranjevalnega zavoda Visokega komisarijata. Ker se je dogajalo, da so posamezniki, ki so se preselili v Ljubljanski pokrajini iz ene občine v drugo, zahtevali od novega preskr-bovalnega urada živilsko nakaznico brez katerih koli uradnih podatkov, je določil »Prevod«, da nihče ne more dobiti živilske nakaznice v novi občini brez predložitve glave živilske nakaznice in uradnega I»otrdila stare občine. V tem potrdilu mora biti navedeno, za kateri mesec je. prejel in kakšno vrsto nakaznice in da je za nadaljnje mesece črtan iz seznama upravičencev za prejemanje živilske nakaznice v stari občini. Na to določilo opozarjamo še posebej starše dijakov, ki bodo odšli z dežele v mestne šole, da se pred odhodom odjavijo pri občini in si pravočasno preskrbe omenjeno potrdilo. Za priseljence iz drugih pokrajin Kraljevine ali iz inozemstva pa velja še nadalje kot uradno potrdilo policijska prijava, na kateri pa mora biti tudi navedeno, odkod je dotični prišel.
*	Slovesna izročitev italijanskih oklopni-kov v Karlovcu. Italijanska vojska je poklonila hrvatski vojski lepo število oklopnih voz. Svečane predaje sta se udeležila Eksc. general Ambrosio, poveljnik 2. italijanske armade s svojim štabom, in maršal Kvaternik. Italijanski vojaški pooblaščenec v Zagrebu, general Oxilia, je po svečani predaji, ki se je izvršila z veliko parado, pozdravil maršala Kvaternika in je naglasil, da ima predaja modernega orožja hrvatski vojski simboličen pomen oboroženega bratstva dveh sosednih narodov.
*	Delo Pokrajinskega namestitvenega odbora. Pokrajinski namestitveni odbor je na svoji včerajšnji seji, ki se je vršila pod predsedstvom zveznega podpoveljnika podpornih centrov Narodne fašistične strp-ke odredil v zvezi s svojimi prejšnjimi sklepi, da se morajo pri javnih delih zaposliti sorazmerno nezaposleni delavci iz Ljubljane in je hkrati izdal vsa potrebna navodila zaradi prehrane zaposlenih delavcev na kraju dela, zgradbe odgovarjajočih kuhinj in prenočišč ter vobče zaradi zaščite pri delu. Sklenil je nadalje povabiti delodajalce, naj svojim «elavcem, ki trenutno ne razpogagajo z osebnimi izka-zili, izroče začasno poslovno knjižico. Zaradi primernejše organizacije namestitvene službe za vse hišne pomočnice se bo pri Pokrajinskem namestitvenem uradu onoval poseben oddelek za posle s posebnim osebjem. Odbor se je nato obširno ba-vil z vsemi ostalimi vprašanji, ki so bila na dnevnem redu.
*	železniškim upokojencem. Zvedeli smo, da bo Direkcija železnic v Ljubljani razposlala v prihodnjih dneh prijave za prejemanje draginjskih doklad. Opozarjajo se vsi upokojenci, provizionisti in mi-loščinarji, da dvignejo te nove prijave na postajah, na katerih so v evidenci in kjer dobe tudi potrebna pojasnila. Le upokojenci na teritoriju r.esta Ljubljane prejmejo prijave samo na postaji Ljubljana— računska pisarna. Vsi upokojenci naj vrnejo te prijave čim prej, najkasneje pa do 31. oktobra t. 1. edinici, pri kateri so jih dvignili. — Društvo železniških upokojencev v Ljubljani.
*	Za tesnejšo prometno povezanost Podu-navja. Kakor smo nedavno poročali, je na Dunaju zasedala komisija za podunavska vprašanja, v kateri so zastopane vse po-dunavske države, pa tudi Italija. Kakor je razvidno iz gradiva, ki ga je komisija obravnavala, bo Dunavu v bližnji bodočnosti pripadla vloga glavne kontinentalne in interkontinentalne prometne žile. Z izgradnjo prekopov med Dunavom in Odro ter Dunavom, Meno in Renom bo ustvarjen neposreden stik med Severnim Baltiškim morjem pa med južnoevropskimi deželami in območjem črnega morja.
*	Carro di Tespi v šebenlku. Odlična italijanska potujoča družina, ki gostuje po dalmatinskih mestih, je iz Splita prispela v šibenik, kjer je na trgu Viktorja Ema-nuela priredila 3 koncerte ln 4 gledališke predstave. Nastopom je prisostvoval skoraj ves šibenik, saj je bilo okrog 8000 poslušalcev.
*	Tudi inozemci bodo nakupovali na podlagi osebnih izkazil. Pristojna oblastva objavljajo, da bodo tudi inozemci, ki stalno bivajo v državi, lahko nakupovali življenjske potrebščine, katerih prodaja je vezana na osebno legitimacijo, na podlagi svojih osebnih dokumentov.
t- - - ., ■ -n—	' ' —'—n—s i-i—
omeniti g. K r a 1 j a v vlogi omahljivega in neizkušenega kralja Karla IX. in takoj za njim g. Gregorina kot astrologa Ruggierija. Tudi ostali glavni sodelavci so nosilnim vlogam, izdelanim z vso skrbjo in umetniškim umevanjem, pridružili trdno j postavljene značaje dvorjanov in politikov: i g. Skrbinšek kot kalvinskl admiral Coli-gny, g. Levar kot španski veleposlanik Alava, g. Lipah kot kancelar Birague, g. Cesar kot baron Retz, medtem ko g. Se-verju menda ni preveč ležala vloga Henrika Anžovinskega. V ostalih vlogah smo videli gdč. Remčevo in gg. Presetnika, Po-tokarja, Drenovca, Pečka, Bratino, Brezi-garja, Tirana in Raztresena.
Inscenacija g. ing. arch. E. Franza je dajala dogajanju smiseln in lep okvir, scenska godba g. žebreta pa je izpopolnila slavnostne prizore v četrti sliki. Prevod iz peresa ravnatelja Pavla Golie spričo Alessijevega elegantnega sloga in jezika gotovo ni bil lahko delo, zato tem bolj cenimo njegovo jasno in neprisiljeno besedo. Dramatsko delo odličnega tržaškega publicista in pisatelja, ki je bil sam navzoč na premieri, kjer ga je občinstvo poklicalo na oder, daje s svojo dramatsko vsebino mnogo misliti; skozi mrežo zgodovine se odpirajo tudi pogledi v borbe sodobnega sveta. Drama se je dojmila gledalcev, ki so živahno pozdravljali igralce, predvsem pa pro-tagonistko go. Marijo Vero.	xyz
Po razstavi slik L. Perka
V razmeroma kratkem razdobju nam je pokazal Lojze Perko že drugič kolekcijo svojih slik. Tako dokazuje, da si ne privošči počitka, temveč da brez prestanka išče izpopolnitve v svojem delu. V teku par mesecev sicer ni mogoče pričakovati, da bi nam mladi Apelov naslednik pokazal bog-vedi kakšno novo razodetje, vendar sd upam že na temelju sedanje razstave govoriti o njegovem napredovanju. Napredek se opaža predvsem v večji enotnosti razstavljenih del, med tem ko je bilo prej
nika
*	Vsem bivšim članom »UJMA« v Ljubljanski pokrajini. Kakor znano, je dosedanje združenje glasbenih avtorjev prešlo v likvidacijo in njegovi člani, v kolikor bivajo v Ljubljanski pokrajini, preidejo v rimsko združenje »SIAE«. Za poverjenika je bil postavljen dosedanji ravnatelj »UJMA« g. Josip Skalar. Hkrati je bilo odrejeno, da se pobirajo avtorske takse po dosedanji tarifi in da naj reparti ci j o pobranih taks za čas od 1. januarja 1941 do 31. julija 1941 izvrši »UJMA« v likvidaciji, za v nji združene skladatelje v Ljubljanski pokrajini. Da postanejo dosedanji člani »UJMA« člani »SIAE«, mora vsak izpolniti in podpisati pristopno odnosno vprašalno pol o. Razen tega mora vsak skladatelj in avtor teksta napraviti v slovenskem in italijanskem jeziku seznam svojih del in navesti reparticijske kvote, ki naj se prisodijo za vsako posamezno delo skladatelju in event avtorju literarnega besedila odnosno založniku. Reparticije je treba navesti v štiriindvajsetinkah po določenih shemah. Seznamu z reparti ci j skimi kvotami morajo avtorji priložiti v enem izvodu — četudi samo v rokopisu — vsako posamezno glasbeno delo zaradi vpisa v evidenco pri Generalni direkciji. Če ni mogoče ustreči, je treba navesti vzrok. Skladatelji in ostali avtorji, ki pristopijo na novo, so oproščeni plačila vpisne takse lir 100.— in predpisanega izpita.
♦Ilustrirana revija »Docomenti di Vita Italiana« prinaša v svoji novi številki zanimivo in aktualno vsebino, saj je posvečena v celoti italijanskemu ekspedicijske-mu zboru v Rusiji. Naslovno stran krasi slika o srečanju Duceja s poveljnikom ek-spedicijskega zbora na ukrajinski fronti, a posebno slikovit je prizor, ko Duce v paradi pregleduje na vzhodno bojišče namenjene čete. Sledi pestra slikanica iz življenja Vojske od slovesa v Domovini do vznemirljivih prizorov na bojišču.
*	»Zadrugar«. Izšla je 9. številka glasila Nabavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic. Urednik dr. Leopold Benko objavlja uvoini članek: Ali je možna teorija zadružništva? članek se bo prihodnjič zakju-čil. Na drugem mestu je kratka razprava o organizaciji prehrane. Sledijo običajne rubrike: domače ognjišče, zdravstvo, razgledi po svetu in pisano polje, leposlovje in zadružni vestnik ter gospodarski in tržni pregled. Kakor po navadi, je tudi ta številka zanimiva in poučna.
*	Italija odpušča grške vojne ujetnike. Grški ministrski predsednik je sporočil zastopnikom tiska, da bo Italija s koncem septembra odpustila iz ujetništva na svobodo vrsto grških častnikov in vojakov. Kar bo v Italiji še ostalo grških ujetnikov, bodo odpuščeni potem, ko se bodo tudi italijanski ujetniki vrnili iz Egipta, kamor so bili prepeljani od Angležev.
*	ženska skrivna policija v SofijL Kakor poroča uradni dnevnik »Dnes«, bodo v Bolgariji ustanovili žensko skrivno policijo. Policijsko ravnateljstvo v Sofiji bo v kratkem sprejelo v službo 100 žensk.
*	Vprašanje prehrane psov. Ministrstvo za. poljedelstvo Je na, poliuUo Fašistične ZV® ze za varstvo živali obravnavalo vprašanje prehrane psov. Spričo dejstva, da sedanji način racioniranja živil predstavlja ukrep, ki je bil v vojnih razmerah neizogiben za življenjske interese naroda, je Ministrstvo zavrnilo predlog, naj bi se uvedlo tudi ra-cioniranje živil na pse. Lastniki psov naj tudi v bodoče svoje živali hranijo z živili, ki niso na karte, in z opadki domačega gospodinjstva, kakor je bila to že doslej po večini navada.
Letina v Mirenski dolini. Poljedelci so že skoro vsi izkopali krompir, ki je letos sorazmerno dobro obrodil, a ga je napadla gniloba zaradi preobilega dežja. Tudi pridelek fižola ni preobilen. Koruza in ajda sta se v zadnjem času — zaradi lepih sončnih dni — precej popravili, kmalu bodo začeli koruzo tudi že spravljati. V vinogradih se je po dolgem deževju začelo grozdje kvariti, toplo sonce zadnjih dni pa je to popravilo in obetajo vinogradi obilen in dober pridelek.
*	Tečaji za strojepisje, posebej za stenografijo, italijanščino in druge jezike ter posamezne strokovne predmete prično začetkom oktobra. Dnevni in večerni tečaji. Zahtevajte prospekt: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. (—)
opaziti več tipanja v razne smeri — kar je seveda pri začetnikih splošen pojav. Najbolj otipljiv je pač ta napredek v delih, kjer se ni "skušal povzpeti preko svojih moči in kjer se more njegov izraziti slikarski dar uveljaviti z iskrenim upodabljanjem tega, kar vidi pred seboj. Ta dela, ki so zares do-življena, vzbujajo v gledalcu vtis one dognanosti, ki jo zahtevamo od pravega umetnika. V mislih imam predvsem njegove ne-figuraJne slike, od figuralnih pa one, ki so očividno izdelane pred naravo, kakor n. pr. sličici »Po večernici« — po vsebini sicer malo simpatični motiv pijočih žensk v zi-daniški kleti — posebno pa »Na paši«, ki je tako v kompoziciji, kakor tudi v risbi in v barvnem nastrojenju brezhibna. Tudi sliko malega formata »Na postaji« bi štel v to skupino. Enako so vse hvale vredne Perkove cvetne študije in kažejo posebno »Gladiole« njegov izraziti dar za smele barvne podvige. Z veščo roko uporablja tu, kakor v »Gozdu (v katalogu ne omenjenem) lopatico, s čimer doseza dobro učinkovitost na daljavo. V slednji sliki je posebno »clair -descure« — učinek dobro preudarjen.
Perko ima tudi veliko nagnjenje do kompozicije in se s posebno vnemo loteva podeželskih snovi, ki nudijo slikarju neizčrpno bogastvo lepote. Vendar sem prepričan, da bo na nekatere teh slik sam gledal z drugačnimi očmi, ko se bo po šolanju v Italiji vrnil v domovino. Zalet je sicer dober, zamisel tudi, a naloge so za slikarja brez mnogoletne skušnje vendarle nekoliko pretežke... Kretnjo nemirne osebe je pač mogoče ujeti pri krekiju, pri izdelavi v olju se pa lahko pojavijo nepremostljive potež-koče. Isto velja za slikanje živali. Je to specialna stroka, ki zahteva veliko rutino, ki je tudi druga sredstva ne morejo nado-mestovati. Vzemimo primer živine, ki ti prihaja nasproti s čezmerno velikimi glavami, ki smo jo vajeni prenašati na fotografijah, a ki na slikah ne morejo prepričati. Tudi edina portretna glava, pri kateri se je naš slikar še nekoliko boril s pravilnim nameščenjem oči, ni še to, kar pričakujemo od dovršenega slikarja.
•	Novi grobovi. V Polju je umrla ga. Jo-sipina Novakova, mati šefa inseratnega oddelka »Jutra«, g. Lojzeta Novaka. Svoje življenje je izpolnila s številnimi plemenitimi deli, svojim dragim je izkazovala naj-požrtvovalnejšo ljubezen. Vzgledno mater so v nedeljo položili k večnemu počitku. — V Dolnjem Logatcu je umrl 81. letu starosti ugledni posestnik g. Ivan Mihevc. Pokopali so ga včeraj ob pol 17. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Službeni list za Ljubljansko pokrajino objavlja v štev. z dne 27. t m naredbo Visokega Komisarja o maksimalnih cenah za usnje in strojene kože v Ljubljanski pokrajini in razne objave.
IZ LJUBLJANE
u— Dve predstavi Dopolavora. Delovanje pokrajinskega Dopolavora zavzema zmerom večji razmah. V nedeljo dopoldne je priredil dve brezplačni predstavi za delavstva V prostorih Dopolavora na Taboru je bil ob 10. dopoldne predvajan film »5 :5.« Film je izdelala italijanska filmska industrija. Prireditelji so izbrali ta film, ker je izrazito šaljive vsebine. Delo sicer še ni opremljeno s slovenskim besedilom, šale pa so brez dvoma vsem razumljive Filmu je prisostvovalo 700 delavk in delavcev tovarne Saturnus, ki so bili zelo zadovoljni in prirediteljem hvaležni. Svoja čustva so po svojih zastopnikih izrazili tudi prirediteljem. Druga prireditev je bila ob istem času v dvorani Delavske zbornice Tamkaj je bila v okviru Dopolavora prirejena predstava Veselega teatra. Prostrano dvorano je napolnilo vseh vrst delavstvo. Prisotni so se silno zabavali in smeha ni hotelo biti konca. Dopolavoro je komaj začel s svojim delovanjem, a si je že pridobil priznanje delavstva.
u— Neljuba pomota. V svojem običajnem seznamu umrlih je »Slovenski narod« v soboto navedel tudi g. Viktorja Jeruca, višjega kontrolorja drž. železnic, pri tem pia je navedel napačno starost pokojnika 65 let V resnici je bil g. Jeruc 54 let star, kar s tem popravljamo.
u— Stanovanja za obiskovalce velesejma so nujno potrebna, posebno sobe z 1 posteljo, in se meščanstvo najvljudnejše naproša, da prijavi naslove stanovanjskemu urauu, ki posluje do 30. t. m. v Gledališki ulici številka 11) uradne ure od 9—13 in od 15—19). Dne 1. oktobra se preseli stanovanjski urad v svoj paviljon, ki bo v prostoru rednega izhoda na glavnem kolodvoru. Služba je permanentna od pol 8 do pol 22. Telefonska št 41-50.
u— Dvojezične napisne tablice na ljubljanskih tramvajih so bile pred dnevi izpopolnjeno. Nove table za vse označbe
krajev, ki se dajo prevesti, opremljene ž italijanskim in slovenskim besedilom. Tramvajska proga št. 1 ima tabli SISKA SUP.—ZG. ŠIŠKA in OSPEDALE CIV.— SPL. BOLNICA; št. 2 ST. CROCE—SV. KRIŽ in MOSTE; št. 3 MUNICIPIO—MAGISTRAT in RACOVNIC—RAKOVNIK ter št. 4 OSPEDALE CIV—SPL. BOLNICA in VIČ. zdaj je uredbi o dvojezičnih napisih v polnem obsegu ugodeno in bodo vsi vedeli, kam pelje ta ali oni tramvaj.
u— V počastitev spomina pokojne gospe Krejčijeve daruje rodbina Antona Verbiča 100 L Rdečemu križu. (—)
n— V počastitev spomina — namesto cvetja na grob pokojnemu sošolcu inž. Martinu Vraničarju je poklonil g. Mr. Ph. B. Andrijanič iz Novega mesta znesek 100 lir Socialni akciji na univerzi v Ljubljani. Iskrena hvala.
u— Orgelski koncert v ljubljanski stolnici. V petek, dne 3. oktobra, bomo imeli v stolnici enega največjih in najpomembnejših orgelskih koncertov zadnjih let. Koncertiral bo eden največjih sodobnih mojstrov na orglah Ulisse Matthey, pro-efsor glasbenega liceja iz Torina. Koncer-tant Matthey je dovršil mojstrsko šolo na orglah pri znanem profesorju A. Guilman-tu. 21 let je deloval kot organist bazilike
Zbirka risanih študij v predprostoru razstavnega lokala zgovorno priča o Perkovi risarski nadarjenosti.
Vsak pojav novega talenta je za naš narod razveseljiv in hvaležni moramo biti onim, ki mu hočejo omogočiti dokončno umetniško izpopolnitev v Italiji. Na njegovo pot v deželo umetnosti ga bodo spremljale naše simpatije in naše najboljše želje.
—nt—
ZAPISKI
Položaj hrvatskega državnega gledališča. Intendant Hrv. državnega gledališča v Zagrebu prof. D. žanko je objavil v pravkar izišli prvi številki lista »Hrvatska po zornica« izjavo, v kateri pravi med drugim: »Vsa Evropa, ves svet gleda v Zagreb kot v srce mlade, nove države ... Uprava se zaveda te odgovornosti, edinstvene in povsem nove v zgodovini te hiše, toda razen uprave in umetni.lkega osebja, ki bo z novim elanom ustvarjalo nov repertoar, je tu tudi gledališko občinstvo kot bistven činitelj v splošnem pojmu, ki se imenuje gledališče ... Hotel sem reči, da del odgovornosti za čast in uspeh gledališča nosi v novem letniku tudi gledališko občinstvo. Ne samo obisk, marveč tudi tista intimna estetska povezanost, duhovno zanimanje, umetniški odgovor na umetniški govor, ustrezajoče duševno razpoloženje za vse finejše in globlje umetniške doživljaje in naposled moralna sodba, ki nam jo narekujeta uživanje in polnost življenja pri vsaki predstavi, vse to so visoke odlike kulturne gledališke publike, odlike, ki ustvarjajo celoten in popoln uspeh gledališča.«
Dr. Branko Gavella, ki je bil doslej pogodbeni režiser zagrebškega gledališča, je bil imenovan za stalnega režiserja pri tem gledališču in sprejet v hrvatsko državno službo.
Pisatelj An te Dukič, učitelj v pokoju, ki ga poznamo tudi Slovenci po nekaterih zanimivih delih (dnevnik »Jednog magar-ca« in drugo), je bil postavljen za svetnika v prosvetnem ministrstvu v Zagrebu.
v Loretu, od leta 1923. dalje pa je profesor za orgle na glasbenem liceju Giuseppe Verdi v svojem rojstnem mestu v Torinu. Malokdo ima za seboj tako bogato koncertno življenje kakor mojster Matthey. Kor.cer-tirai je v vseh zapadnih državah Evrope ter v Severni in Južni Ameriki. Povsod v cerkvah in koncertnih dvoranah. Na svojem prvem ljubljanskem koncertu bo igral klasične in moderne komade. Izmed Slovanov stana sporedu Premrl in Musorgski. Začetek koncerta bo točno ob %8. uro zvečer. Vstopnice v Knjigarni Glasbene Matice. (—)
u— Absolventi Enoletnih trgovskih tečajev in absolventi višjih razredov srednjih in strokovnih šol lahko nadaljujejo šolanje v Višjem trgovskem tečaju, ki prične 4. oktobra. Zahtevajte prospekt: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. (—)
u— Razstava načrtov za regulacijo Ljubljane bo v torek, 30. t m., popoldne odprta v Jakopičevem paviljonu vsej naši javnosti brez vstopnine. Razstavljeni bodo načrti natečaja za regulacijo naše občine in okolice mesta, ki smo o njem že objavili izid, na razstavi bomo pa sedaj videli, za kako resno so arhitekti smatrali to težko nalogo, saj bo novi regulacijski načrt gotovo več let veljal za zazidavo in ureditev Ljubljane. Gotovo bo razstava zbudila največje zanimanje med strokovnjaki, prav tako pa tudi med našimi posestniki poslopij in zemljišč. Razstavo naj si v Jakopičevem paviljonu ogledajo vsi Ljubljančani ter naj razstavljene načrte tudi preštudirajo, da po teh načrtih zagotovimo glavnemu mestu naše pokrajine zdravo rast in napredek Razstava bo odprta vsak dan od 8. zjutraj do 7. ure zvečer ter opozarjamo vso javnost, naj si jo ogleda čm prej v Jakopičevem paviljonu, ker bo ta splošno zanimiva razstava dokazov prizadevanj mestne občine in urbanističnih strokovnjakov za zdravj razvoi Linb^ane odprta nepreklicno samo do ponedeljka, 6 .oktobra, zvečer brez vstopnine.
u— Mestni kulturni odsek v Turjaški palači zaradi snažen j a prostorov v petek in soboto 3. in 4. oktobra ne bo posloval za stranke.
u— Uradnega pregledovanja podstrešij
so se poslužili tudi nekateri sleparji v svoje namene ter se pri tem seveda izdajali za uradne osebe. Zato opozarjamo, da požarno varnostne ukrepe na podstrešjih in po poslopjih sploh opravljajo poklicni gasilci samo v uniformi, poleg tega ima po vsak poklicni gasilec tudi svojo službeno legitimacijo. Edino hišne hidrante pregledujejo ulužbenci mestnega vodovoda v ci-vilu, vendar imajo pa tudi ti službeno legitimacijo. Kdor torej pride v hišo pod pretvezo, da ga je mestna občina poslala pregledat podstrešja ali hidrante ter rii poklicni gasilec v uniformi ali uslužbenec mestnega vodovoda z legitimacijo, ga takoj izročite policiji.
u— Kup nesreč. V ljubljansko bolnišnico je bilo sprejetih večje število ponesrečencev. 331etni delavec na žagi graščaka Rudeža v Ribnici Stanko Novak je prišel z roko preblizu cirkularke, ki mu je poškodovala prste na levici. 71etna hči delavca Marija Strgarjeva iz Dobrunj je pri igri padla in si zlomila levo nogo. Z jagodami se je zastrupil 41etni sin posestnika iz Dolenjega Logatca Alojzij Urbas. S sovrstniki se je v gozdu najedel strupenih jagod. 31 letnega mehanika Cirila Bončarja iz Ljubljane je ugriznil pes v levo nogo. Žrtev obračunavanja je bila 181etna hči posestnika Angela Brezovarjeva iz Dobrunj. V domačem stanovanju jo je nekdo sunil z nožem v prsa. Konj je brcnil na paši 21-letnega pastirja Antona Marinčiča iz To-mišlja. S kolesom se je ponesrečil 311etni delavec Franc Ambrožič iz Polhovega Gradca Zapeljal je v kup gramoza, padel na cesto in se poškodoval po glavi.
u— Nov stanovanjski okraj v Šiški. Na levi strani Celovške ceste pri stari mitnici raste nov stanovanjski okraj. V ravni črti z Drenikovo ulico, ob kateri stojijo sa^ me nove stanovanjske hiše, začne nova kneza Koclja ulica, okrog katere raste omenjena stanovanjska četrt. Doslej je bilo dograjenih šest velikih in modernih dvonadstropnih stanovanjskih stavb. Okrog njih so tudi lepi in dovolj veliki vrtovi. — Na levi strani Celovške ceste v bližini novega okraja gradijo trinadstropno stanovanjsko palačo. Stavba je do prvega nadstropja dograjena. — Trinadstropno stanovanjsko palačo so pravkar dogradili tudi na Bleiweisovi (Prej Tyrševi cesti) nasproti župnišča cerkve Sv. Krištofa. Nova stavba ima zelo lepo pročelje. Leva stran Bleiweisove ceste bo tudi onstran železniškega prelaza prav kmalu zazidana.
u— Damske plašče, kostume, volnene in pralne obleke, krila, bluze, pisarniške in šolske halje nudi Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta. (—)
u— Veseli teater. Ponovitev programa samo še v torek, sredo in četrtek. (—)
u— Delavci in nameščenci tovarne Vidmar izrekamo tem potom za petdesetletnico svojemu šefu velespoštovanemu g. Stanetu Vidmarju najprisrčnejše čestitke in najlepše želje za še plodovitejšo bodočnost na vseh poljih njegovega udejstvovanja. Še na mnoga leta! (—)
u— Smeh, zabavo, akrobatiko, spevoigro in še marsikaj boste našli v tem tednu v »Veselem teatru«, ki ponavlja svoj program št. 6 v torek 30., sredo 1. in četrtek 2. oktobra. Pričetek ob 19. (7.), konec pred 21. (9.). Od 7. oktobra dalje se vam bo pa predstavil »Veseli teater« z novim velesejmskim programom.
Iz Novega mesta
n— Uradni dan za kontrolo sodov bo 13.
in 14. oktobra v Novem mestu, na kar se opozarjajo vsi gostilničarji, vinski trgovci in ostali lastniki sodov.
n— Nastop Glasbene šole. V začetku oktobra bo prva letošnja produkcija učencev novomeške šole. Spored bodo izvajali učenci dirigenta g. Engelberta Sorge. Poleg solistov nastopi tudi zbor harmonika-šev.
n— Osebna vest. Novomeški rojak in znani olimpijec g. Leon Stukelj je bil imenovan za sodnika na okrajnem sodišču v Žužemberku.
n— Obleka se mn je vnela. V Dolnji Stari vasi si je 11 letni Lojze Paulič na paši zakuril, da bi pekel koruzo in krompir. Pri tem se mu je vnela obleka in mahoma je bil ves v ognju. Le hitri pomoči bližnjih sosedov se je posrečilo pogasiti na dečku ogenj in ga rešiti strašne smrti. S težkimi opeklinami na nogah je bil Paulič prepeljan v kandijsko bolnišnico.
Iz Trebnjega
—	Himen. V četrtek sta se poročila v farni cerkvi v Trebnjem fašist g- Emilio Bertocci, odvetnik iz Grosseta in gdč. Marija Ljudmila Soulavy, hčerka dr. ing. E. Soulavy-ja, posestnika iz Trebnjega. Priči sta bla za nevesto dr. Mirko Fiala, zdravnik iz Osjeka, za ženina pa Burgio Fran-cesco Consule, komandant Trebnjega in Centurion Beoni Carlo.
—	Nova grobova. V visoki starosti 90 let je umrla na Dobravi pri Trebnjem Marija Uhan roj. Jutraž. Pokojnica, ki ji je bilo vse življenje en sam delavni dan je bila znana po svoji dobrotljivosti in naklonjenosti do revežev. Pred svetovno vojno je bila dvakrat v Ameriki. Med svetovno vojno ji je padel na bojišču sin. Kljub trdoti življenja pa je dočakala visoko starost 90 let — V bolnici v Kandiji pa je preminul, zadet od kapi, dimnikar Franc Kramar. Pokojnikoma bodi ohranjen blag spomin! Prizadetim rodbinam naše sožalje!
Iz Trsta
Praznik grozdja, ki se vsako leto obhaja v času trgatve, je za tržaško pokrajino določen na nedeljo, 5. oktobra, medtem ko ga bodo v Trstu samem proslavili naslednjo nedeljo.
Iz Goriške pokrajine
Nenadna smrt otroka. Družino Gostiše-vih v Idriji je zadela huda nesreča, v kateri sočustvujejo ž njimi vsi prijatelji in znanci. Mala, komaj 31etna stara hčerka Marija Silva se je z otroki sosedov igrala na hodniku kraj ceste. Na lepem si je domislila, da steče preko ceste. Prav tedaj pa je prihitel motociklist, in čeprav je vozač z bliskovito naglico zavrl in zaokrenil, nesreče ni mogel preprečiti. Vozilo je Marijo Silvo z vso silo vrglo ob tla, da je dobila hude zunanje in notranje poškodbe. Brž so jo prenesli v domačo bolnico, kjer so ji zdravniki posvetili vso skrb, vendar je bilo vse zaman. Kakšno uro po nezgodi je dekletce podleglo poškodbam.
Cerkvena vest. Prejšnjo soboto je nadškof mons. Karel Margotti v cerkvi sv. Križa povzdignil subdijakona Ludovika Slugo od Sv. Lucije, v dijakona.
Za red na krompirjeve«! trgu. Ker se je v nekateri krajih pojavil nered, kar se tiče preskrbe prebivalstva s krompirjem, zlasti zaradi tega, ker so nekateri proizvajalci skušali zadržati določene količine pridelka za živalsko krmo, je zvezni Tajnik poveril nekatere fašastične zaupnike, da preiščejo zaloge proizvajalcev in odrede zaporo nad eventualno odkritimi količinami, da bodo uporabljene za prehrano prebivalstva. Prav tako je zvezni Tajnik odredil nadzorstvo mlinske industrije v namenu, da prepreči proizvodnjo krompirjeve moke.
Izredno velika postrv. Nedavno je vzbudila veliko pozornost ogromna postrv, ki jo je ujel neki ribič v Soči. Riba je tehtala 15 kg in je bila dolga 80 cm.
Iz Spodnje štajerske
Novi vodja glasbenega pouka. V nedeljo smo poročali o preureditvi glasbenega pouka na Spodnjem Štajerskem. Kakor nam poročajo, so bili imenovani za vodje glasbenih šol gg. Hermann Frisch v Mariboru, Gustav Mulier v Celju in Hermann Erjavc v Ptuju. V nedeljski notici, ki smo jo povzeli po nemških listih, je bilo namreč pomotoma navedeno, da so bili imenovani samo za začasne učitelje glasbe.
Pojasnilo o sprejemu v Heimatbund. Nadomestni vodja okrožnega urada dr. Car-stanjen objavlja: V štajersko domovinsko zvezo se sprejmejo samo tiste osebe, ki stalno prebivajo na Spodnje Štajerskem in ki lahko sprejemni komisiji v svojem kraju osebno stavijo predlog za sprejem. Spodnještajerci, ki živijo na področju nemškega rajha, ne morejo biti člani Heimat-bunda. Prijavijo p»a se naj osebno ali pismeno zavoljo poznejše ureditve državljanstva pri »Zvezi Nemcev na tujem« v Gradcu.
Posvetovanja o političnem delu so bila zadnje dni v Mariboru. Vodja domovinske zveze je sklical k posvetovanju svoje zaupnike iz okrožnih vodstev, ki so poročali o dosedanjem delu in so prejeli navodila za nadaljnje ravnanje.
Upadek podpor za brezposelne so zabeležili v ptujskem okraju. Večina brezposelnih je zaposlena pri različnih cestnih delih.
Razstava učil v Mariboru. Heimatbund je priredil v mariborski glasbeni dvorani veliko razstavo učiL Vodja delovno političnega urada Oskar Hackel je v nagovoru prikazal, kako važna je za vzgojo mladine prikladna strokovna izobrazba s pomočjo praktičnega pouka.
Dve hudi nesreči. Pri Mariboru se je ponesrečil 431etni posestnik Franc Emeršič. Pri podiranju drevja ga je padajoče drevo močno udarilo po nogi. Nevarno poškodovanega so pripeljali v mariborsko bolnišnica — Pri kopanju zemlje se je na Tez-nem ponesrečil 301etni Franc Konajzler. Tovariši so ga rešili izpod težkega zasipa. S hudimi notranjimi poškodbami je bil pripeljan v mariborsko bolnišnico.
Z Gorenjskega
Poklicna posvetovalnica. Da bi se mladina v zasedenih pokrajinah usmerjala v različne poklice po svojih sposobnostih, je šef civilne uprave na Gorenjskem določil, da mora vsak mladenič in vsaka mladenka pred vstopom v uk pri vsaki menjavi poklica dobiti pritrdilo izobraževalnega oddelka pri pristojnem delovnem uradu. Enako smejo obratovodje namestiti ali odpustiti posamezne vajenke in vajence samo s pristankom tega urada. Vajenci in vajenke naj se nameščajo vsako leto s 1. oktobrom. Zato je predpisano, da se morajo vsi mladeniči in deklice, ki so po 1. januarju 1939 zapustili ljudsko, glavno ali višjo šolo in še niso šli v uk ali še niso redno zaposleni, javiti najpozneje do 30. septembra pri pristojnem delovnem uradu. Obratovodje, ki nameravajo sprejeti naraščaj v uk, p>a morajo do 1. oktobra prijaviti, koliko vajencev ali vajenk potrebujeja
Na dvorišču policijske vojašnice v Celovcu je bila nedavno zaprisežena prva edinica bivše jugoslovanske žandarmerije in policije V daljšem govoru je bilo moštvu predočeno, da je odvezano prejšnje prisege. Moštvo je bilo poučeno, da je nemški policiji naročena neizprosna borba proti vsem, ki skušajo omajati nemško državno idejo. Vsak posameznik se je moral • posegom v roko obvezati k redni službi.
ŠPORT
To je bi! spored!
Na 4 terenih je v 24 urah nastopilo skoraj 300 športnikov
Pretekla nedelja je v športnem sporedu zabeležila rekord, kakršnega že lep 5as ne pomnimo v naši kroniki. Prireditve sicer niso imele medkrajevnega značaja, če ne računamo zastopstva Novega mesta, ki je prišlo merit svoje moči v atletiki in nogometu z okrog 20 predstavniki, so pa s propagandne strani in v glavnem tudi s športne uspele skoraj vse. Med tem, ko smo o ženskem atletskem mitingu, H je bil v soboto popoldne na letnem telovadišču v Tivoliju, poročali že v ponedeljski izdaji našega lista, objavljamo strnjena poročila o nedeljskih dogodkih v naslednjem:
Kolesarji so še živi
Na dirki na podutiški progi je med 20 tekmovalci postal seniorski prvak Franc Abulnar, juniorsko prvenstvo pa je osvojil Lado Berlič, oba iz vrst Edinstva.
kega kroga, sprva v skupinah in v lažjem tempu, potem zmerom bolj razredčeni in v hujšem zagonu. Bolj strnjena in zagrizena je bila seveda borba med mojstri, med katerimi je bilo več favoritov in -vsi kakor eden kandidati — za prvo nagrado
—	novo kolo. Kakor je bilo računati, je to najvažnejšo zmago odločilo zadnjih nekaj metrov; tukaj se je izkazal stari ruti-ner, olimpijec Franc Abulnar — vozač, ki vsaj po letih ne sodi več med mladeniče
—	ki je v zadnjem spurtu utrgal štirim zasledovalcem oni dragoceni košček proge, da je rezal cilj prvi in postal prvak pokrajine in prejel najlepše darilo. Zasledovalci so zasedli naslednja mesta s formalno razliko ene petinke sekunde. Favorit Gartner se je moral zaradi defekta na prestavi zadovoljiti z zamudo, na cilj pa so prišli vsi. Med juniorji je bilo nekaj padcev, v borbo za zmago sta neposredno posegla samo oba klubska tovariša Berlič in Mladovan; za hip je smuknil prvi pred drugim, postal juniorski prvak in prejel v dar tudi krasno uro, darilo Eks. Visokega Komisarja.
Evo glavnih izidov:
Seniorji: 1. Abulnar Fran (Edin-stvo) 2:41:214/5, 2. Anžič Ivan (Ljubljanica) 2:41:2175, 3. Gračnar Jože (Edinstvo) 2:41:214/«; 4. Dovjak Zdravko (Edinstvo) 2:41:22; 5. Štirn Kari (Hermes) 2:41:221/*; 6. Bizilj Albin (Lj.) 2:41:44V5; Korenin, 8. Hamberger, 9. Gartner, 10. Štibernik, 11. Vetrih.
Juniorji: 1. Berlič Lado l:28:342/5; 2. Mladovan Rudolf (oba E) 1:28:3475» 3. Dolinar Anton (Lj.) 1:29:0675? 4. Keršič Pavel (Lj.) 1:29:064/5 ; 5. Kosi Slavko (E) 1:35:05V5. (4 odstopili).
Po končanih dirkah sta predsednik SKZ g. Vospernik in glavni tajnik zveze Otrin opravila vse potrebno glede razglasitve rezultatov in razdelitve daril, pri čemer sta se posebno zahvalila vsem darovalcem številnih nagrad. Tukaj smo izvedeli tudi, da bodo kolesarji letos nastopili še enkrat, m sicer 19. oktobra na dirkališčni dirki za zaprtimi vrati Hermesovega stadiona v Šiški.
Redkokdaj se zgodi, da kolesarji otvar-jajo svojo sezono zadnjo nedeljo v septembru, letos pa so se razmere posebno pri njih obrnile tako čudovito narobe, da so prvič prišli na plan v nedeljo — na dirki za prvenstvo Ljubljanske pokrajine. Prizorišče dirke je bil znani trikot med Zg. šiško, Podutikom, Dolnicami in Zgornjo Šiško, na 8 km dolgi poti z znanim klancem nad Vodnikom, ki jo je uvedel Hermes ln je prišla kakor nalašč sedanjim prirediteljem.
Organizacija je bila v rokah SKZ ter njenih preizkušenih funkcionarjev, ki so se po dolgem spet enkrat zbrali skoraj do zadnjega in vsi kakor prerojeni. Nemalo je na vse vrvenje okrog Martinčeve go-istilne, kjer sta bila start M cilj, in na pravo razpoloženje med dirkači vplivala tudi zavest, da so organizatorji imeli pripravljenih daril kakor že zlepa ne, med njimi kolo (darilo tv. Ign. Vok), dve krasni darili Eks. Visokega Komisarja Gra-ziolija ter dolgo vrsto drugih nagrad, vsega za 20 dirkačev iz vseh kategorij. Bil je torej pravi kolesarski dan, takšen, kakršnega si za vsako dirko želijo vsi, ki hočejo dobro tudi tej športni panogi. Zanimanje med občinstvom je bilo izredno veliko.
Z majhno zamudo so šli najprej v boj turisti, 22 vozačev s turnimi kolesi, ki so imeli do cilja dva kroga (16 km). Ko so se vrnili prvič, so vodili štirje, med njimi kot najboljši Vrtnine, precej pa jih je ostalo nekje, ko pa so prišli v cilj, je bil Vr-hunc sam, za njim pa v presledkih sami poedrnci. Skoraj polovica izmed njih se ni trudila dalje. Vrstni red je bil:
1. Vrhunc Frane 28:07VE; 2. Sušnik Stanko (oba Edinstvo) 28:132/5; 3. Podlo-gar Franc (Ljubljanica) 29:20; 4. Derma-stja Franc; 5. šeško Anton (oba E.) 6. Jerina Anton (Lj.) itd.
Za turisti je šlo na progo — za 6 krogov ali 48 km — 9 juniorjev, pet minut za njimi pa prvorazredni vozači, vsega 11 — za 10 krogov ali 80 km. Potem so se vračali približno vsakih 15 minut z vsa-
Poročilo o Jtm. atletskem prvenstvu jutri!
Revija nogometašev
Na turnirju osmih v Zeleni jami so se uveljavili v dobrem treningu Moste, Ko-rotan, Jadran in Hermes
Osem ljubljanskih klubov, ki so bili do nedavnega sporazuma s SNZ v opoziciji zaradi letošnjega prvenstva, se je na onem sestanku pred tednom dni zedinilo za skupen trening v obliki majhnega turnirja na igrišču Marsa. Ideja gotovo ni bila slaba, tembolj, ker je bil dohodek prireditve namenjen za najnujnejše potrebščine nogometašev, in obisk je pokazal, da imajo naši klubi tudi brez Ljubljane svojo publiko, M lahko zbere nekaj grošev tudi na dan, kadar je oela vrsta drugih prireditev v športu.
Spored je obsegal tamkaj od jutra do večera pet javnih tekem, toda kljub dolgemu brcanju ni prinesel nobene senzacije, dosegel pa je vendar razen nekaj gmotnega tudi ta uspeh, da so moštva opravila pred otvoritvijo prvenstva prav dober trening. Igre so bile posebno dopoldne dovolj živahne in mestoma celo trde, kakor bi šlo več kakor samo za prijateljske sestanke.
O poteku se moramo zaradi stiske za prostor omejiti samo na naslednje najkrajše ugotovitve:
Kot prvi par sta nastopila Moste in Slavija. Moščani so zmagali z 9:1 in je prav za prav najbolj zanimivo to, da so do tega rezultata prišli v celoti šele v teku druge polovice igre, med tem ko je Slavija svoj častni gol zabila prva ta z njim ostala tudi v vodstvu do zamenjave prostorov.
Naslednja dva nasprotnika sta bila Korotan in Mladika. Med njima je šlo bolj na nož ta le izredni smoli Mladike je pri-
pisati, da so nazadnji oni iz Rakovnika dobili ta dvoboj tesno s 4:3.
Popoldanski del sporeda je otvorila mladina, ta sicer dve enajstorici Marsa in Grafike. Domači mladiči so se pokazali izredno uspešne ta so namazali tiskarske »samo« z 11:1.
Naslednjih 22 mož je zastopalo Jadran in Grafiko. Trnovčani so zaigrali sveže in živahno ter bitko zasluženo odločili zase. Končni Izid je bil 2:0 po neodločenem izidu brez gola do odmora.
Za glavni dogodek na terenu sta imeli poskrbeti enajstorici Marsa In Hermesa, onih dveh moštev, ki sta se v zadnjem času vsaj na papirju močno približali Ljubljani ta ji tako na tihem vsak čas stregli po življenju. Zaigrali sta čisto zares ta iz vseh registrov, toda pri vsem tem po igri nista mogli dokazati, da bi lahko že ogra-žali trenutno postojanke v lanski tabeli. Bilo je mnogo nepotrebnega tekanja, še več pa neljubih prizorov v borbah moža z možem, kar je bil tudi glavni vzrok, da so Marsovci odšli poraženi s terena. Rezultat 3:2 (1:1) v korist Hermesa pravi, da je to zmago odločil en sam zgoditek, potem ko je Mars imel na prostoru samo še 10 igralcev.
Revija nogometašev na igrišču za Kolinsko tovarno je bila številčno popolna, sicer pa ni nudila več kakor sliko prijateljskega nogometa v naši sredi, ki pritegne ta obdrži neomajne samo najzvestejše pristaše vsakega tabora.
— Pred 12.000 gledalci je bila v nedeljo v Zagrebu povratna meddržavna nogometna tekma med Slovaško ta Hrvatsko, v kateri je hrvatski nogomet doživel svoj prvi mednarodni uspeh s 5:2 (3:0).
Hod poraz Elana
V revanžni tekmi ga je Ljubljana odpravila z 10 : 0 (6:0)
Spet je bilo 10 golov v revanžni tekmi med Ljubljano in Elanom na igrišču ob Tyrševa cesti — iz:d iz Novega mesta se je glasili 5:5 — toda to pot tako, da je Ljubljana zmagala z 10 : 0 (6 : 0).
Že številke same povedo mnogo, nekaj pa bi mogli reči še mi. Ljubljana, ki je nastopila brez Laha, je imela svoj dan; ko je začutila, da stvar »teče« in so gostje v sprednjih vrstah brez moči, je bfl obroč okrog nj;'h zmerom tesnejši. Izredno raz položena je bila v nedeljo napadalna vrsta, čeprav sta oba na levi vidno zaostajala za ostalimi, in samo izredni spretnosti in gibčnosti novomeškega vratarja gre zasluga, da se srečanje ni zaključilo s popolno katastrofo. Defenzivnega dela je bilo malo :n tudi težko ni bilo, saj je velik del igre potekal na nasprotnikovi polovici. Bil je po dolgem spet pravi dan za prijatelje belozelenih!
Agilni Novomeščani, ki so v novih razmerah v nekaj mesecih spravili na noge tudi nogometno ena j stori co in si pred kratkim izposlovalli tudi vstop v I. ljubljanski razred, so ostali i po vsem, kar smo slišali o njih, marsikaj dolžni. Posebno pohvalo zasluži njihov vratar, ki ie rešil moštvo debakla, pa tudi obramba se je kljub ogromni obremenitvi držala do konca na nogah Vsi ostali so se trudili kar pa za uspeh proti moštvu, kakor ga je imela Ljubljana v nedeljo, ni bilo dovolj. Ne glede na vse, kar ie pokazala ta tekma, pa Elanu ni treba metati puške v koruzo; žoga je okrogla, vsaka šola je draga in n;hče ni bili prvi, če ni bil kdaj drugi ali tretji ali — tudi zadnji. Šport ne vzgaja prvakov, temveč vse — zmagovalce in premagane.
0 poseku ne bi izgubljali besed. Pol tu-cata godov do odmera, ostanek pozneje vmes pa še enkrat toliko strelov, ki jih ie pobral vratar alli pa so jih poslali mimo njega Ljubljančani sami. Elan ie imel tud; svojih 5 minut, takoj po odmoru teda številke so Sle potem spet svojo pot Najbolj uspešna s te strani sta bila Smole in Kroupa.
Sodil je g. Pušenjak; obisk je bil skromen, če ne štejemo skoraj 50 prijateljev Elana. ki so prišli ž njim in tud:. krepko vzdržali do konca.
Mati oglasi
Interni nastop na stadionu
Nedeljsko dopoldne je izrabilo vodstvo atletske sekcije pri SK Planini za trening svojih atletov, pridružili pa so se mu tudi nekateri najbolj marljivi iz ostalih dveh domačih sekcij. Trening je pokazal, da so atleti še zmerom v dobri formi, posebno vidna pa sta bila izida v teku na 200 in na 10.000 m. V številkah se glasijo glavni izmed njih takole:
na 110 m z zaprekami: 1. Lončarič (P) 17.8. 2. Lužnik (P) 18. 7,
v skoku v višino: 1. Bratovž (H) 173, 2. Boltavzar (H) 170, 3. šumak (P) 170.
v teku na 200 m: 1. Račlč (H) 23.0, 2. Lušicky (P) 23. 6, 3. šušteršič (P) 23.6,
v teku na 10.000 m: 1. Kien (P) 33:54. 2. Koritnik (P) 41:43. 2. 3. Glavnik (I) 41.56.2,
v teku na 800 m: 1. Nabernik (P) 2:02.4, 2. Magušar (I) 2:04.6, 3. Srakar (H) 2:05 ta
v metu kopja: 1. Mavsar (P) 54.70. 2. Rigler (P) 47.84. 3. Lužnik (P) 44.31.
Kakor vidimo, se je na stadionu pojavil Mavsar — o njem smo med tem pisali že o nastopih drugod — ki pa se v nedeljo še ni mogel pokazati s svojimi najboljšimi znamkami.
— Med zadnjimi izidi teniškega turnirja za državno prvenstvo v Bol ogni bi bilo omeniti naslednje: v mešanem doublu je v finalu dvojica Allista — Ded Bello zmagala nad parom TonoDi — Romanoni v treh setih 4:6, 10:8 ta 10:8. V ženskih sin-glih sta v semifinalih zmagali Bossi nad San Donnino ta Qutatavalle nad Allisto, v moškem staglu pa sta prišla do finala Ca-nepele z zmago nad Scottijem in Cucelli, ki je porazil Rada.
Službo dobi
"Vfieda l —.60. taksa —JbO. v da:an:e naslovi ali iifro L
Sodarskega
pomočnika
veščega tudi kletarskih del, sprejmem takoj. Naslov vseh poslovalnicah Jutra.
16551-1
Sposobno
natakarico
sprejmem izven Ljubljane. Nastop 1. oktobra t. 1. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	16496-1
Iz Srbije
Služkinjo
pridno in pošteno sprejme štiričlanska družina Žakraj-šek, Miklošičeva c. 34.
16667-1
Postrežnico
pošteno in pridno, veščo kuhe in drugih hišnih del sprejmem. Naslov v vseh p * Tutra.
16669-1
Mesarski poir ~-rk
vešč sekanja in nakuoa s kavcijo dobi takoj mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlajša moč«.
16670-1
Lrars'-ega
pomočnika
sprejmem. Naslov v vseh —■!. Tutra.
16683-1
Beseda l —.50, taksi —.6C. -lajanje naslova ali rt Šifro l t.—.
Mlad pomočnik
trgovsko izučen, vsestransko >ošten delaven in agilen išče takršnega koli zaposlenja za takoj ali pozneje. Naslov v vseh posloval, jutra.
16688-2
Vajenci (ke)
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro t 2.—,
Modistovsko
vajenko
sprejme takoj salon Kozina. Tyrševi 51.
16673-44
Beseda L —.60. taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 2.—.
4cevni radio aparat
aparat na srednje valove zamenjam za divan ali kauč. Naslov v vseh posloval. Jutra.	16674-9
Pohištvo
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro L 2.—.
Rabljen; s; alnico
\7 trdega lesa. s peresnimi modroci po nizki ceni pro dam. Poizve se v torek in sredo v Novih Jaršah 51.
16672-12
Oblačila
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianif oaslova ali za iifro I
Novo črno obleko
iz finega predvoinega blaga za 480 lir proda Bar-barič, Cerkvena ul. IX.
16666-13
Površni1
eleganten iz finega Trench-sukna proda Hren, krojaški salon, Prešernova ulica 54, nadstropje. 16687-13
Prehranu
Beseda L —.60. taksa — .60, u daianje naslova ali za iifro L 2.—.
Na dobro hrcr.o
meščansko, sprejmem več oseb. M. Zor, Frančiškanska ulica 8, dvorišče.
16668-14
Beseda l —.60, taksa —.60, za dajanie naslova ali za iifro t 2.—.
Prodam
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslov,- ali za šifr- f 2.—.
Železno posteljo
vložkom, zložljivo, prodam. Naslov v T^cii poslovalnicah Jutra.
16675-6
Steklenice
oprane, medicinske in ze-lenke, kupi lekarna Baho-vec. Kongresni trg.
16461-7
Prodam
cca 45 kub. m hrastovega lesa debeline 52 in 30 mm, dolžina 2 do 5 m. Poizve se Blažir Vladimir, trgovec, Moste, Ciglerjeva ulica.
16689-15
Kapital
■■.■'F.
Beseda I —.60, taksa —.60, 'a dajanje naslova ali za šifro I 2.—.
Za ribolov
športni, blizu Ljubljane — iščem družabnika. Ponudbe ria oglasni oddelek Jutra
poj »R ihftlov«
(Mr-	166711-16
Lir 500.000
na hipoteko na prvo mesto nove zgradbe v Zagrebu v vrednosti 2 milijona, nosijo letno 300.000 kun najemnine iščem na povoljne obresti. Ponudbe pošljite na o-glasni odd. Jutra pod »Hipoteka 13«.
16692-16
CORA
TORINO • 1835
AMAROCORA
eol Miz i •Nhno aperirtv*
Meto« •fficac« digasflvo
s sodavico: nsiboljit apeririv jam, brex sodavicct zelo učinkujoč za dobro prebavo.
Posojila
večje vsote na hipoteko, prvo ali drugo mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo ugodno«.
16690-16
Stanovanje
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo in pritiklinami v samostojni hišici oddam za 1. december dvema stalno nameščenima osebama. Jezerska 4, Sp. Šiška. Ogled dopoldne.
16681-21
«t i TU ¥*1l

Družina dve' "^eb
(domačini) išče stanovanje, eno ali dvosobno, s štedilnikom za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Domačin«.
16676-21a
Stanovanje
eno do dveh sob in ev. s kopalnico takoj sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje«.
l6680-21a
Dvo ali trosobno
stanovanje
s kopalnico, za dve odrasli osebi, v sredini mesta iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. november«.	16686-21a
Sobo odda
Beseda L —.60, taksa —.60, dajanje naslova ali za iifro L 2.—.
Sostanovalko
v sredini mesta sprejmem na domačo hrano ali brez. Naslov v vseh posl. Jutra.
16678-23
Opremljeno bo
z uporabo kopalnice in posebnim vhodom oddam takoj boljšemu gospodu. Naslov v vseh posloval. Jutra.
16677-23
Opremljeno sobo
lepo, veliko oddam italijanskemu uradniku. Napoleonov trg 7-1., levo.
16679-23
z uporabo kopalnice v centru mesta oddam solidni o-sebi. Naslov v vseh posloval Jutra.	16685-23
Sobe išče
Opremljeno sobo
v	rfflerijske kasar-
ne v jt':.-j	iščem. Po-
nudbe na ogl. odd. Jutra pod »399«.	16536-23a
Prazno sob" o
s štedilnikom išče gospodična proti solidni stanarini ali konverzaciji italijanščine. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Primorka«.
16684-23a
Pisalni in
računski stroj
precizni, najpopolnejše moderne konstrukcije, takoj prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16550-29
Izgubljeno
Dijakinja
je izgubila zlato zapestno uro, edin spomin, in vljudno prosi poštenega najditelja, da jo izroči proti nagradi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16691-28
Znamke v korist vojnim ujetnikom. »Novo Vreme« poroča, da bo srbsko poštno ministrstvo v kratkem izdalo posebne znamke v prid srbskim vojnim ujetnikom Osnutki so že izdelani in bodo znamke prišle sredi oktobra v prodajo.
Dela pri gradnji mostu čez Savo napredujejo. Novi most, ki bo vezal Beograd z Zemunom bo napravljen na ta način, da bodo uporabili jekleno sestavo nekega mostu čez Tiso.
J. Martjuand
19
HVALA LEPA,
GOSPOD NOTO!
Starinar je bil prišel, da mi izvabi kaj vem kakšen podatek. Namenoma je bil vpletel v razgovor tri imena in me pri tem opazoval. Zakaj je to storil, nisem mogel vedeti, in moja zamišljenost je bila tem večja. Vrhu tega je bil očitno zvedel, kar je hotel zvedeti, drugače se mu ne bi bilo tolikanj mudilo iz hiše.
Minuto ali kaj sem premišljeval, nekoliko osupel nad zbeganostjo, ki se me je bila polastila. Nemiren sem postajal. Senca majorja Besta me je bila zasledovala vse do doma. Stala je tu, tik zraven mene, in se ni dala odgnati; a tisto, kar me je najbolj vznemirjalo, je bil namig na Noro Joyceovo.
Pu je bil opazil, da me je vznemiril. O tem ni bilo moči dvomiti.
Vendar mislim, da bi se bil še dolgo predajal svoji nedoločni tegobi, ne da bi se odločil za kakršen si bodi ukrep, in čakal, da se dogodki sami razvijejo v usojenem pravcu, ko bi ne bil odprl predala svojega pisalnika iz rdečega laka. To sem storil mehanično, iz stare vsakdanje navade; moj rokopis je še ležal na svojem mestu, toda strani niso bile več tako urejene, kakor sem jih bil pustil. Tedaj sem odprl drug predal, kjer sem imel nekaj pisem, in videl, da so tudi ta v neredu.
»Jao!« sem poklical slugo, ki je takoj prihitel. »Si ti mar iztikal po mojem pisalniku?«
»Ne, gospod. Jaz ne ... pač pa neki vaš prijatelj, ki je snoči prišel. Vaš japonski prijatelj, gospod Moto... rekel je, da ste ga prosili, naj prebere neko listino.«
Predrznost gospoda Mota mi je pognala kri v glavo. Za njegovim zanimanjem se j9 skrivalo nekaj, kar me je pripravljalo v strah. Brez besede sem vzel klobuk in čez nekaj trenutkov sedel v svojo rikšo.
»Pelji me v Grand Hotel,« sem ukazal kuliju.
Hotel sem obiskati gospodično Joyceovo, že zato, ker mi je bil gospod Moto priporočil, naj se ne ganem z doma.
10. poglavje
Čudno je, kako postajamo ljudje, ko nam leta minevajo, sužnji tvarne plati življenja, tako da ja-memo sčasoma, čeprav se naša miselnost upira, vrednotiti stvari po njihovem vnanjem videzu. Očitno sem bil že dosegel to stopnjo zrelosti, kajti, ko sem v duhu pregledoval vse, kar sem vedel o Nori Joyceovi, sem spoznal, da so bile moje ugotovitve zgolj vnanjega značaja. Izvzemši trenutek, ko sem jo bil videl vso prestrašeno pred Bestovo hišo, je bila zame nekakšno odmišljeno bitje, skrito za zaslonom obleke in običajev. Rekla je bila, da imava ista izročila... a najina izročila so se nanašala pred vsem na fasadno stran življenja, ne pa tudi na ono, kar se je skrivalo za njo. Njen salon v hotelu je bil fasada. Tu si videl mešanico kitajskih igračk in zbirko raznih knjig, kakršnih se lahko nadejaš pri dekletu, napudrapem^pinte-lektualnostjo.	V ^
Podoba je bilo, kakor bi se ti^ s«na
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Nardjdji{£
------ ---------- . ------------------—-------
Joyceova umikala za vnanji videz. Imela je krilo iz beleka pikeja in pleteno jopico. Opazil sem, da se je bila slabo naličila. Rdečilo na ustnicah in na obrazu je bilo preživo.
»Veseli me, da ste prišli,« mi je rekla. »Ta stvar je bila strašna.«
»Da, da, skoraj bi dejal.«
»Nu, menda vam ni šla Bog ve kako do živega,« je dodala. »Kakor je videti, imate veselje nad razburljivimi dogodki.«
Prav nič me ni mikalo, da bi jo prestrašil, toda o nečem sem se hotel prepričati. Po prstih sem stopil k vratom na hodnik in jih naglo odprl. Zunaj ni bilo nikogar.
»Ne zamerite, hotel sem videti, ali sva sama.«
Zasmejala se je, toda njen smeh ni bil odkritosrčen
»Na moč laskavo zame,« je rekla. »Kaj pa je? Ali mi ne mislite povedati?«
Prav za prav nisem vedel, kje naj začnem. Sedel sem in jo nekaj trenutkov molče gledal. Zdaj se mi je zdelo, da sva res sama... da sva kar čudno osamljena in zapuščena. Zrla je vame in njene temnorjave, široko odprte oči so bile pazljive in poštene.
»Podoba je, da se najini poti križata,« sem dejal. »Danes sem mnogo mislil na vas.«
Spet se je zasmejala.
»Je to vse, kar mi imate povedati?«
»Ne. Morali bi se naučiti bolje paziti na svoje osebne drobnjarije, ne pa da jih trosite povsod, koder hodite. Šnoči ste pustili pri Bestu pušico za puder.«
Vzravnala se je v naslanjaču.
»Kdo vam je rekel?«
Občudoval sem njeno prisotnost duha, kajti pričakoval sem, da se bo prestrašila.
»Najin skupni prijatelj mi je povedal, Japonec z imenom Moto. Se ga spominjate? Davi sem govoril z njim.«
»A, tako?« Njen glas je bil zavzetno hladan. »Jaz tudi. Prav danes me je gospod Moto obiskal.«
Nisem se začudil. Naprej sem vedel, da bo tako.
»In kaj je hotel od vas?« sem vprašal.
»Hotel je, naj mu natanko povem, kaj se je snoči zgodilo. Povedala sem mu vse, kar je želel zvedeti.«
»Zaradi tega sem prišel,« sem rekel. »Mislim, da bi bilo dobro, če bi povedali tudi meni.«
»A zakaj?«
»Rad bi vam točno odgovoril. Ti ljudje so prepričani, da veva nekaj, kar nekoga zanima... nekaj, kar je vedel major in kar nekdo misli, da nama je povedal. Razložim vam, zakaj tako sodim. Ves dan so me zasledovali in baš preden sem se odpravil k vam, je prišel v mojo hišo neki starinar, ne zato, da bi mi kaj prodal, ampak z namenom, da bi me izprašal. Nisem tepec, gospodična Joyceova; preden sem šel na Kitajsko sem bil član odvetniške pisarne. Odvetniško delo razvija dar opazovanja, še bolj pa ga razvija to, če je človek v stiku s Kitajci. Čutim, da je v zraku nekaj sumljivega in dvoumnega. Veselilo bi me vedeti, kaj je prav za prav. Skrbi me tako zaradi vas kakor zaradi mene. Ali bi mi hoteli povedati, kaj se je snoči zgodilo?«
kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi x Ljubljani, ^