Novi iasl — nova pota Vsaka stanovska organizacija, na.j bo taka ali taka, pri nas ali kje drugje, ima svoje značilne lastnosti: Ona se bori za stanovske interese organizačnih članov in obenem za interese organizacije kot celote. V svoji borbi uporablja vsa dovoljena zakonita sredstva, s pomočjo katerih na najlažji način in najhitreje uresničuje svoj program, ki je prav določen že v samem stanovskem poklicu organiziranega članstva, a še točneje oblikovan v pravilniku in poslovniku stanovske organizacije. V borbi vsake stanovske organizacije prevladujejo kot borbeni motivi stanovski interesi poedinih organiziranih članov, ker je stanovska organizacija samo umeten produkt stanovskih interesov organiziranega članstva. To niso torej organsko razviti interesi neke ljudske tvorbe: družine, zadruge, občestva, temveč interesi poedinih skupin, ki so nastale umetno, z vse večjo delitvijo dela: telesnega in duševnega. Tako mnogokrat interesi, novo nastalih članskih skupin, ki tvorijo izrazito opredeljene stanove, niso v skladu z njenimi interesi organsko nastalih tvorb: družine, zadruge, naroda. Lokalno obarvani stanovski interesi, ki se le včasih celotno dotikajo občih interesov organskih tvorb, prihajajo v neprestane konflikte z interesi organskih tvorb. Umetne tvorbe se bore za svoje interese z organskimi tvorbami, dasi je v istem hipu vsak organiziran član stanovske organizacije tudi član organske tvorbe: -družine, zadruge, naroda. Nastaje paradoks, da si stanovske organizacije pribore nekaj uspehov, a posamezniki v družini, zadrugi, narodu kljub temu propadajo z družino, zadrugo in naroj^om vred, dasi so člani organizirane stanovske organizacije. V stanovski organizaciji bi mogli razlikovati: materialne in kulturne interese članov, katerim more organizacija ugoditi, da se uspešno razvija. Med materialne interese spadajo zahteve po zvišanju plače, pridobitev stalnosti, hitrejša napredovanja, sodoben disciplinski postopek. Vse te materialne zahteve so odvisne od vrste stanovske organizacije, v kateri so člani istega stanu organizirani, in pa od razvojne dobe, v kateri deluje neka stanovska organizacija: Drugačne so bile zahteve pred vojno, drugačnc so danes, drugačne bodo jutri. Med kulturnc interese organiziranega članstva pa spada zadostitev kulturnih potreb: čitanje in nabava knjig, revij, časopisov, posečanje gledališča, konccrtov, predavanj, možnost nadaljnjega študija v stroki, potovanja v znanstvene svrhe, raziskavanja. Za zadostitev kulturnih potreb je nujna ugoditev materialnih interesov, zdaj zadostitev kulturnih potreb pri vsakem posamezniku je v stalnem razmerju odvisnosti «d ugoditve materialnih interesov posameznika. To nam potrjuje vsakdanje življenje, to nam potrjuje zgodovinski razvoj človeštva. Bistvo borbe neke stanovske organizacije jc torej bolj v ugoditvi materialnih interesov svojega članstva, zakaj zadostitev kulturnih interesov se češčc prepušča volji posameznih članov. Zato je tipičen znak stanovske organizacije borba za materialne dobrine, katere poedini organirani člani svobodno izpreminjajo v kulturne dobrine: eni bolj, drugi manj. Kulturni interesi v delovanju nekc stanovske organizacije so podrejeni važncjšim materialnim interesom. Stanovsko - politično glasilo je važnejše od strokovno usmerjene revije; na zborovanjih pa važnejša materialna vprašanja od kultumih. Toda vedeti moramo, da so stanovske organizacije raznolike, da zastopajo materialne interese samo neke opredeljene skupine ljudi, da so ti materialni interesi strogo opredeljeni: včasih manj, včasih bolj. (Interesi skupine industrijcev in interesi skupine učiteljev.) Interesi stanovsko organiziranih skupip &o specialni in življenjske važnosti za organizirane člane neke stanovske skupine. Za te specialne interese se bije borba v vsaki stanovski organizaciji — obči interesi niso interes stanovske organizacije. Specialni interesi so interesi stanovsko organiziranih članov v katerikoli stanovski organizaciji, a obči interesi so interesi neke žive skupnosti, ki ni organirana umetno, temveč je nastala organ6ko in nima z organizacijami ničesar skupnega. Tudi ta organska skupina ljudi se bori, toda ne za specialne, temveč za obče interese, ki morejo samo preko celote koristiti posameznikom, brez razlike v kateri stanovski organizaciji so organizirani. Tudi ti interesi so mateialni in kulturni, a koreninijo veliko globlje kakor intcresi umetnih tvorb, zakaj oni rastcjo iz živih potreb družine, zadruge, občestva, naroda, in ne iz lokalno obarvanih potreb poedinih stanovskih organizacij: spoštovanje zakona, pozitivna politika, oživljenje tržišč, zahteva enakih pravic in dolžnosti javna dek, kulturne ustanove, preskrba dela, starostno zavarovanje za vse ... Zato se mora borba organiziranih skladati s težnjami in potrebami neorganiziranih, zakaj v reševanju specialnih interesov morajo biti zapopadcni tudi obči interesi. Samo egoistično usmerjena stanovska borba ne donaša nikoli trajnih uspehov, ker so ti uspehi po navadi le politične muhe vladajočih skupin, le milostinja iz bogatinove mize, ker so doseženi uspehi ene skupine na škodo druge skupine: Če dobi kaj kmet, izgubi uradnik; če dobi kaj obrtnik, izgubi kmet — krog se neprestano suče, denar potuje iz enega žepa v drug žep, nikjer pa ne obstane, če ni stanovska organizacija toliko močna, da to zmore. Problem ni rešen, borba se vse bolj stopnjuje. Konkurent uničuje konkurenta. Skupnost ni povezana v borbi za obče interese, temveč delo skupnosti — in to umetno stvorjeni deli — so povezani za specialne interese. Tako stanovske organizacije ne žanjejo dosti uspehov, ker njih borba premalo bazira na občih interesih, katcrim morajo biti specialni interesi podrejeni. Rešitev občega problema bo rešilo tudi specialne probleme. Danes je nujno potrebno, da sleherna stanovska organizacija spravi svoje specialne interese čim bolj v sklad s občimi interesi naroda, zadruge, rodbine, z interesi celotnega ljudstva: industrialnimi in kulturnimi, čeprav bi pri tem trenutno trpelo bistvo sleherne stanovske organizacije, ker bi iz organizacije nastala neke vrste zajednica, živo povezana s silami, iz katerih so izšli njeni organizirani člani. Ugodne posledice bi se kmalu pokazale. Stanovske organizacije ne bi postale samo borbene edinice svojih organiziranih članov, temveč bi postale borbene edinice celokupnega naroda, njegovih Dotreb in zahtev. Stanovske organizacije, ki tega ne bi zmogle, bi pokazale svoj pravi obraz, ki je obrnjen na dve strani: za sebe in proti narodu. Take stanov6ke organizacije bi same po sebi raz- padle, ker ne bi temeljile v obče ljudskih interesih, ki so tudi interesi organiziranega člana etanovskc zajednice, kateri je izšel iz ljudstva. Le v tesni povezanosti bi bila borba končno uspešna, zakaj dva obča interesa, posameznika iz naroda in specialni interesi posameznika iz stanovske organizacije, se enako glasita: za vse brezposelne dela; za vse one, ki delajo, pravično plačilo. To sta osnovni zahtevi celotne, človeške družbe in njenih oraaniziranih članov. Ta dva interesa naj bosta izhcjdišče vseh borb organiziranih stanov in neorganiziranega ljudstva za bodočnost močnc Jugoslavije. M. V-ik.