Leto LXXuX, št. m m a Dtn UO, od 100 do 300 po dogovoru. fciseratim davek do 80 k Din S, večj posebej. — > Slovenski POtit Narod« CBEDNMTVO Df LJUBLJANA, »-», Sl-M. »-14. is. S Podružnice: MARIBOR, OssjsK trgiLT-teftslon SL 96 — CBU1, oeijsko urednSttvo podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 9LOVKNJ GRADEC, Stotnikov trg &. — ME8TO, I^sM^SSjSjSS cesta, unča 1, teleSon št. 65; JfiBSNICE: Ob kolodvoru 101. T LJubljani St. 10.354. Zavezniški ukrepi v Sredozemlju V Londonu zanikajo nemške vesti o razširjen}« vojne v Sredozemlje — Balkan bi se utegnil zaplesti v vojno le, če bi kdorkoli poskušal kak napad — Energično zadržanje turške vlade London, 7. maja. L Glede Sredozemskega morja na pristojnih mestih ne javljajo nobenih novih momentov, toda zavra raj o glasove iz nemških virov. da namerava Anglija razširiti vojno na Sredozemsko morje in to na fronti, ki bi se raztezala od Soluna do španske obale. »Evenine Standarda piše. da v Angliji ni nikosaj-. ki bi želel vojno z Italijo. Nekateri krosi na vendar računajo z udeležbo Italije v vojni in to zaradi tega. ker je baje Mussolini osebno prepričan. da bo Nemčija v tei vojni zmagala, a drugo je, da mora Italija sedanje stanje izkoristiti v svoie namene Dre je. nego bi bilo prepozno. Curih, 7. maja. z. Po naziranju iužno-vzhodnega in rimskega dopisnika -Xcuer Ziiricher Zeitung-: je politika Italije v sedanjem trenutku skupno z vso italijansko diplomatsko akiMo namenjena zeoli rjod-por: Nemčije. Zaenkrat po teh vesteh ni pričakovati nikake Spremembe stalifča Italije. Na italijanske aspiracije proti Jugoslaviji nihče ne veruje. Navzočnost velikega zavezniškega brodovja v Sredozemskem morju tolmači list kot olajšanje za Balkan. Prav tako smatra, da se ie s sklenitvijo novega nemško-rumunskega gospodarskega sporazuma položai Rumuniie znatno izboljšal. Edino zaskrbljenost novzroca na jugovzhodu Evrope razvoj voine med Nemčijo in zavezniki, ki bi se utegnila razširiti na Balkan le tedai, če bi se s te ali one strani poskušala kakršnakoli invazija. Francoske sodbe Pariz, 7. maja A A. (Ha vas) Ali bo Italija stopila v vojno na strani Nemčije, to je vprašanje, s katerim se bavi francoski tisk. Splošno vlada mnenje, da poskuša Nemčija spraviti na vse mogoče načine Itaiijo na svojo stran. Glavni predmet glede dogodkov na vojnem polju predstavljajo nadaljnje borbe na Norveškem, posebno okoli Narvika. Z velikim zanimanjem pričakujejo listi današnjega Chamberlainovega govora. Listi nagla^ijo dalje izjavo, ki jo je dal minulo nedeljo papež. Glede zadržanja Italije piše Leon Blum ▼ »Populairu«. da bi Italija podvzela kako vojno akcijo lahko samo v sporazumu z Nemčijo. Blum smatra, da bi tako akcijo Italije spremljale velike operacije na zapadnem bojišču. Zato smatra Blum. da ni mogoče zastavljati si vprašanja, kje se bo nevarnost pojavila, ker se lahko pojavi na dveh točkah Evrope. »Ordre« pravi, da. »nevojevanje« Italije pomeni samo to, da Italija še ni začela streljati s puškami in topovi. Izraz »nevoje- vanje« pravi list, ne pomeni, da se Italija ne trudi vplivati na vojne dogodke. Sedanja vojna ima številne elemente, ki niso strogo vojaške narave. »Nevoievanje« Italije se izvaja po naćef'h borbe. List pravi, da je težko verovat:. da formule »nevoje-vanja« niso naši' v sodeUnanju dveh totalitarnih držav »Oeuvre« naj" globok vt*s ki ga je napravila v Rtrr*** i.7ie< g:cno zadržanje iur-sUc vlade ter pomen, ki ga pripisujejo V Ankari paklu, podpisanemu med Turčijo, Iranom, Irakom in Afganistanom. Turško zagotovilo Ankara, 7. maja s. (Reuter). Po zanesljivih informacijah je turška vlada ponovila vsem balkanskim državam svoje zagotovilo, da bo ta^oj stopila v vojno na strani zaveznikov, čim bi bil prekršen status quo na Balkanu ali v vzhodnem Sredozemlju. Važna avdienca v Atenah Atene, 7. maja s. (Reuter) Grški ministrski predsednik Metaxas je sprejel sinoči iSaHJji ns^ega poslanika, ki se Je malo popreje vrnil z letalom iz Rima. Avdi»*nel italijanskega poslanika pripisujejo Z 011-rom na položaj v Sredozemlju poseben pomen. Prestolonaslednik Ura-berto pri Mussolini j u Rim. 7. maja. s. (Reuter). Prestolonaslednik Umberto. ki je bil včeraj doooldne v avdienci pri papežu, je zvečer posetil ministrskega predsednika Mussoliniia. Njegov obisk spravljajo v zvezo s prizadevanjem papeža Pij a XII. in predsednika Ro- osevelta. da bi preprečila razširjenje voine. Zaščita Sueškega prekopa Kairo. 7. maja. s. (Reuter). V zvezi z napetim položajem v Sredozemlju so Dod-vzele egiptske in angleške oblasti posebne varnostne ukrepe za zaščito Sueškega prekopa. Turška gospodarska delegacija v Bukarešti Bukarešta, 7. maja. AA. (Reuter.) Snoči je prispela v Bukarešto turška gospodarska delegacija, ki bo vodila gospodarska pogajanja s turškimi uradnimi krogi. Sejam bo predsedoval turški veleposlanik v Bukarešti. Netočne vesti Pariz, 7. maja. A A. (Havas.) Poročanje nemškega radija o nevarnosti, ki naj bi bila nastala zaradi francoskih in angleških ukrepov na Sredozemskem morju, se je nadaljevalo tudi včeraj v vseh emisijah nemške propagande. Radijski poročevalec je objavil vesti, zbrane iz vseh balkanskih prestolnic, in to take vesti, ki so jih zainteresirane vlade že demantirale. Podobne netočne vesti širi tudi nemški tisk. Pozornost Budimpešte Budimpešta, 7, maja. e. Razvoj mednarodnega položaja v zvezi z jugovzhodom in Sredozemskim morjem zasledujejo v tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih z največjim zanimanjem. V političnih krogih so se mogle včerai slišati zelo zanimive, dasi še nepotrjene vesti. Govorijo, da je Nemčija vprašala madžarsko vlado če bi ji v primeru potrebe dovolila prehod nemških čet preko madžarskega ozemlja. Veliko pozornost je izzvala v tukaišniih krogih tudi seja budimpeštanskega občin- skega sveta, na kateri je bilo velikemu kapitanu (županu) stavljeno vprašan ie zaradi velikega števila tujcev v Budimpešti in okolici. Zupan Iljaš ie poudanal. da ie ukrenjeno vse najstrožje glede tujcev na Madžarskem in da mora vsak tujec pri prihodu utemeljiti namen svojega priheda Prav tako se vrši tudi strosa icontrola nad tujci, ki so seda i na Madžarskem in vsi, ki ne bodo mogli utemeljiti svojega bivanja, bodo pozvani, da takoi zapuste državo. Nenadna vrnitev predsednika Roosevelta Washii:gton. 7. maja. AA. (Havas). Predsednik je po vrnitvi v VVashington izjavil predstavnikom tiska, da je prekinil svoje bivanje v Hvdeparku. ker ni mogel več prenašati negotovosti, ki vlada zaradi evropskih dogodkov. Na vprašanje, ali bo Italija stopila v vojno, je Roosevelt dejal, da je teku dneva govoril telefonično z Wa-shingtonom, da je pa od tam dobil manj vesti, kot jih vsebujejo dnevni listi. Odločnost Jugoslavije Švicarski list o mcMh živcih in hladnokrvnosti Beograda — V Berlina poudarjajo, da je naša vojska sposobna upreti se vsakemu napadu Basel, 7. maja. z. »Basler Nachrichten« objavljajo na uvodnem mestu brzojavko svojega južnovzhodnega dopisnika, v kateri poroča o neomajni volji in odločnosti Jugoslavije, da brani * vsemi sredstvi svojo svobodo in neodvisnost. Dopisnik ugotavlja, da imajo v Beogradu mnORo bolj močne živce, kakor pa v drugih evropskih prestolnicah. Odločnost in hladnokrvnost Jugoslavije je postala središče obrambne volje vsega Balkana. Stališče jugoslovenske vlade glede položaja na Sredozemskem mori u .ie vplivalo do. kaj ugodno na vladajočo napetost med Rimom, Londonom in Berlinom. Jugoslavija Je odločena upreti se slehernemu strahovanju in se Je zavarovala tudi proti slehernemu presenečenju. Za njeno hladnokrvnost, ki se odraža v vseh balkanskih prestolnicah, ie zelo značilno tudi dejstvo, da se bo 27. t. m. sestal v Dubrovniku gospodarski svet Balkanske zveze. Prav tako kaže na odločnost Jugoslavije odločitev, da bodo jugoslovenske ladje na Dunavu tudi še nadalje vršile promet preko iugoslovenske meie. tako v smeri Budimpešte kakor v smeri Črneea morja. Curih, 7. maja. e. (Exchange Telegraiph). V tukajšnjih dobro obveščenih krogih pričakujejo, da si bo Nemčija zaradi vse večjih vojnih težav pri7adevala razširiti gospodarske zveze z državami iužnovzhodne Evrope, ker si želi zagotoviti nove dobave poljedelskih proizvodov in sirovin. V zvezi s tem v Berlinu tudi komentirajo zadržanje vsake posamezne države iu-i govzhodne Evrope in zlasti opozariaio zadržanje Jugoslavije in drueih podunavskih držav, med katerimi obstojajo bistvene razlike, ki pa gredo v korist Jugoslavije. Jugoslavija je poseben predmet komentarjev berlinskih slu.benih krogov Poudarjajo, da je diplomatsko zadržanje Jugoslavije korektno, njeno bogastvo veliko, njena vojska pa je sposobna, da se upre vsakemu napadu. Nemčija bo s svoje strani storila vse, da bo Jugoslavija ostala izven vojnega spopada. Danes bosta govorila Chamberlain in Churchill Veliko zanimanje za poročila vlade o dogodkih na Norveškem London. 7. maja. s. (Reuters. Za današnjo sejo angleškega parlamenta, na kateri bo podal ministrski predsednik Chamberlain poročilo o vojaških operacijah na Norveškem, vlada v javnosti izredno zanimanje. Seja se prične ob 14.45, nakar bo takoj povzel besedo Chamberlain. Računajo, da bo njegov govor trajal približno eno uro. Sledila bo debata, v kateri bo med prvimi govoril mornariški minister Churchill. Današnji »Daily Telegraph* pripominja k debati, da bo morala biti taka, da bo prepričala tudi zunanji svet, kajti stališče nevtralcev je predvsem odvisno od moči in izgledov angleškega imperija. Zunanji svet bo skrbno proučil reakcijo angleškega naroda napram poročilu vlade o dogodkih na Norveškem. Včerajšnji >Yorkshire Post« napoveduje, da bo ministrski predsednik Chamberlain ostal gospodar položaja tudi po debati o norveški kampanji. London, 7. maja. A A. (Reuter.) Današnji prestolniški listi se bavijo z vprašanjem poteka debate v parlamentu ter se strinjajo v tem, da se debata ne bo omejila ti a vojno na Norveškem, temveč da bo imela veliko večji obseg. Ena osnovnih misli v uvodnih člankih velikih listov je ta, da morajo zavezniki po norveški izkušnji pravilno oceniti nasprotnika ter da «e morajo zavedati, da s polovičnimi ukrepi ni mogoče pobiti nasprotnika. >DaiIy Telegraph« pravi v uvodniku med drugim: Ko bo danes v spodnjem domu spregovoril predsednik vlade Chamberlain, bo takoj v začetku moral računati s tem, da bo razprava šla preko meje dogodkov na Norveškem. Naš neuspeh na Norveškem nikakor ni tak, da bi Imel vpliv na končno zmago. Pravi pomen tega neuspeha pa je v tem, da se je treba zavedati, da Je treba v bodočnosti voditi •vojno z večjo energijo in racionalneje. V ostalem pa smo prepričani, da znajo odločilni krogi pravilno oceniti našo moč m da so od- ločeni vložiti vse naše sile v odločilni napad. Prepričani smo, da so odgovorni činitelji pripravljeni in da imajo možnost, nas z dejanji prepričati o naši stvarni moči, in to prepričati ne samo nas, temveč tudi ves ostali svet, predvsem pa nevtralce. To je življenjskega pomena za nadaljnji uspeh naše diplomacije, kajti zavedati se je treba, da je odvisen uspeh naše diplomacije od naše moči in naših stvarnih uspehov, in to bolj kot od najboljših razlogov, ki jih lahko navedemo tujemo svetu. Lshko smo prepričani, da bo tujina spremljala današnjo razpravo v spodnjem domu z enako pozornostjo kakor mi doma. »Times« se bavijo z nadaljnjimi nameni nasprotnika ter se sprašujejo, ali je nemška vlada popolnoma soglasna s svojim vrhovnim poveljništvom. »Times pravijo, da želi nemška vlada oviti z umetno meglo svoje stvarne namene. Anglija se mora vsekakor materialno in moralno pripraviti za totalno vojno. >Daily Mail« pravi med drugim: Debata v parlamentu bo vsekakor obširna. Naš narod želi vedeti, kaj je bilo storjenega za to, da se premaga Nemčija. List smatra, da je treba izvršiti temeljite spremembe v vladi »New Chronicle« pravi med drugim: Kolikor lahko mi presodimo položai. je predvsem potrebno, da ne štedimo materialnih sredstev. Sedaj mora priti konec nevarnim eksperimentom. Treba je končno stopiti v totalno vojno. Delavski »Dafly Herald« kritizira Cham-berlaina in pravi, da predsednik vlade ni dorasel sedanjemu položaju. Sovjeti utrjujejo estonsko Of)£lJ.O Ppav tam> ki61* le carska Rusija leta 19*4 v gradila utrdbe Stockholm. 7. maja. AA. (Havas): Pri estonskem mestu Habsal, čigar prebivalstvo ie večinoma švedsko, gradijo sovjetske čete utrdbe. Po vesteh iz Talina je bilo nedavno sklenjeno utrditi tudi mestece Odinshelm ter kraja Nuko in Rikulo. Sovjetsko letališče bo zgrajeno med vasmi Ostajih. Kat. Osterbi in Skatanes. Prebivalstvo otoka Rago. ki bo tudi utrjen, bo moralo prej zapustiti svoje domo- ve, kot je bilo predvideno. Ena četrtina otoka Mali Raco mora biti izpraznjena že do 15. maja. ostali del otoka pa do 1. julija. Prebivalstvo otoka Veliki Raco se bo začelo izpeljevati 1. julija tako. da bo otok izpraznjen do 1. oktobra. Cas za izpraznitev Odensholma še ni določen. Prebivalstvo švedske krvi se bo izselilo na Švedske, da se ne bi razkropilo no estonskih vaseh. Aretacije vohunov 7. maja. s. (Reuter). Oblasti so aretirale zopet dve osebi zaradi suma vohunstva v korist Nemčije. V provinci Bra-bont jo bil neki Kartnar pred vojaškim sodiščem zaradi vohunstva obsojen na 15 let ječe. Amerika se pripravlja Xe\v York, 7. maja AA. (Havas). Načelnik ameriškega generalnega štaba general Strong je v govoru, ki ga je imel pred ameriškimi vojnimi inženjer ji, izjavil: V mnogih primerih naše krajevne vojne sile ne bodo zadostovale, da bi preprečile napadalcu polastiti se ameriških oporišč Tega se moramo vedno zavedati, da bi čimbolj onemogočili vsako kršitev integritete ameriških republik. Med ozemlji, ki bi jih sovražnik even-tualr-» zasedel, so po mnenju generala Stronga Novi Fundland, Portorico, Trini-dad, Natal, Kuba in Mexico. Ce bi se sovražniku posrečilo utrditi se na enem izmed omenjenih ozemelj, potem to ne bi pomenilo nevarnost za ozemlje, ki je zasedeno, temveč za vse ameriške države. Zaradi tega moramo vedno, je dejal general Strong, razpolagati z velikimi vojnimi silami, da bi onemogočili v vsakem primeru napad ter tudi mi izvršili »bliskovito vojno«. na Slovaškem London, 7. maja. s. (Reuter). Po informacijah, ki prihajalo zadnjih 48 ur iz Slovaške, organizira Hlinkova garda tam povsod demonstracije, na katerih zahteva revizijo dunajskega sporazuma slede mej z Madžarsko ter priključenje slovaških predelov na Madžarskem. Nemška avtomobilska industrija samo ie za nemško vojsko Berlin, 7. maja. e. Tukajšnji listi objavljajo, da bo od 1. junija dalje ukinjeno vsako dobavljanje zasebnih, potniških in tovornih avtomobilov. Vse avtomobilske industrije so pozvane, da prenehajo s proizvodnjo avtomobilov za inozemstvo, ker bo vsa proizvodnja v bodoče na razpolago vojaštvu. V tem pogledu so izdani ostri ukrepi. Izvršena bo tudi rekvizicija privatnih vozil za nemško vojsko. Zaradi vedno večjega pomanjkanja bencina, bodo ie bolj poostrene omejitve glede uporabe pogonskih motorjev. Angleško-ruska trgovinska pogajanja odgođena London, 7. maja. o. Po vesteh iz privatnih virov so bila anglesko-sovje tsko trgovinska pogajanja za enkrat Službeno ta vest še ni potrjena. Konkordat s Vatikan. 7. maja. (Havas): Donos je bil v apartmajih državnega podtamiitva svečano podpisan konkordat med Portugalsko in Vatikanom. Svečanosti so prisostvovali kardinal Maglione, msgr. Tardini ter namestnik državnega tajnika mngr. Moritmi, dalje zastopnik Portugalske. Janami Edu-ardo Markez. prof. Mario Ficueredo. bivši pravosodni minister ter Vaaco de Dueve-do, portugalski poslanik pri „Ne govorite v neznani družbi o stvareh, hi se ti' čejo vofshe in dri. obrambe. Neprijateljsko uho povsod posluša in sliši." (Iz proglasa Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije) Is notranie politiae -——-=-— - Zakaj javno glasovanje v hrvatskih občinah? Kljub vsem zagovorom javnega glasovanja pri volitvah v podeželskih ol>činah na Hrvatskem s strani HSS se čujejo dan za dnevom glasovi, ki opozarjajo na zle posledice omejevanja temeljne narodne pravice pri izgradnji našega novega političnega življenja. Našim čitatoljt-m so znane zadevne kritike v samih hrvatskih listih, katerim so se pridružile tudi »Varaždinske novosti«« ki pišejo: To ni dober začetek. Javno glasovanje in volitve po listah ne bodo prinesle na^iin občinam nič dobrega. Neumno je govoriti, da je vseeno, če so volitve tajne ali javne. Se neuiiinejše pa je misliti, da so javne volitve v interesu kakega strankarskega uspeha. Narodna vladavina mora imeti volitve, toda svobodnih in poštenih volitev ne more biti brez tajnega glasovanja. Narod sprejme tudi javne volitve, čc ga žene nanje protinarodna oblast ter je pripravljen pokazati svojo državljansko hrabrost. Toda ko se narodna borba kunca z uspehom, tedaj zahtevata pravica in pamet, da se najprej zlomi ono orožje, s katerim je protinarodna oblast mučila narod in izigravala njegovo voljo. Znana je tudi resolucija banovlnskega odbora JNS za banovino Hrvatsko, da ju« goslovenski nacionalisti z ozirom na javno glasovanje ob asistenci Hrvatske seljačke zaščite pri občinskih volitvah 19. t. m. ne bodo sodelovali. Stališče jugoslovenskih nacionalistov na Hrvatskem tolmači »Narodni list« v uvotuiiku, kjer piše med dru- Mi v načelu nismo zoper občinske volitve in smo celo mišljenja, da je bilo treba izvršiti te volitve mnogo prej, čim jc potekel občinskim odborom zakoniti rok. S tem se ne bi le izognili nezakonitemu pravnemu stanju po naših podeželskih občinah, temveč bi bile volitve senatorjev 1.1939 postavljene na legalno bazo. Toda ne glede na to pričakujemo z veliko nestrpnostjo občinske volitve kot prvi korak k normalizaciji pravnega in dejanskega stanja v banovini Hrvatski. Predvsem smo pričakovali novi občinski zakon, ki bi se v osnovah razlikoval od zakona za podeželske občine, ki ga je v drugih razmerah in v popolnoma drugih okoliščinah sprejela »diktatorska« vlada. Do zakona, ki je bil že davno napovedan in ki se je zelo težko rodil, smo bili a priori dobro razpoloženi. Pričakovali smo, da nam bodo nova vlada in nove prilike dale novi zakon na osnovi tajnega glasovanja in čistega proporca. To smo mogli opravičeno pričakovati, ker je HSS odklanjala prejšnji volilni zakon za podeželske občine baš zaradi teh dveh temeljnih načel. Doživeli pa smo veliko razočaranje. In sicer prav s strani »demokratske« in »seljačke« stranke, ki je sprejela podeželsko občino kot osnovo za svoje politično, socialno In kulturno delo. Razumljivo je, da Je bil 6. januarja 1929 sprejet zakon o podeželskih občinah na temelju javnega glasovanja in relativne večine. Razumljivo je to, čeprav ni upravičeno! To pa ni oviralo HSS, da Je dobila v drugi periodi »diktatorskih režimov« (t. j. v dobi dr. Stojadinoviča) z javnim glasovanjem večino v podeželskih občinah po hrvatskih krajih. Ml ne apeliramo na demokracijo! O demokraciji HSS smo imeM že od nekdaj svoje mišljenje. Ako ugotovimo vsa ta dejstva in če še ugotovimo dejstvo Hrvatske seljačke zaščite, zaključuje »Narodni list«, potem moremo popolnoma mirno presoditi, kaj morejo pomeniti volitve za podeželske občine v banovini Hrvatski leta Gospodovega 1940. Vodstvo HSS vzllc vsem dokazom, da ta način volitev nima nič skupnega s pravo demokracijo In da je celo v sorodstvu z diktatorskimi režimi, še nadalje zagovarja svoj volilni zakon. Tako piše »Hrvatski dnevnik«, da samo tajno glasovanje nI zadostno jamstvo za čistost in svobodo volitev. Falziflciranje je možno tako pri tajnem kakor pri javnem glasovanju. Mogli bi celo reči, pravi »Hrvatski dnevnik«, da je ta možnost večja pri tajnem glasovanju! V glavnem glasila HSS »Seljačkem domu« pa plse prof. I>j. TomaSič. da 3c nikoli nI slišal nobenega, kmeta, ki bi dejal, da javno glasovanje ni demokratsko. TI očitki se slišijo samo od gospode, ki vedno vsemu ugovarja. Svoja izvajanja v tem smislu zaključuje profesor z beseda-vntt Delo v občinah mora biti odprta In Javna knjiga — zato naj bo rudi glasovanje odprto m Javno! Zanimivo Je tudi pisanje muslimanske »Pravde«, glasila dr. Behmena, ki pravi: Kar se nas tiče, Je popolnoma vseeno, ako so volitve Javne ali tajne. Z gotove strani se zatrjuje, da »te volitve ne bodo služile za merilo strankarskih sil« m da gre za depolitizacijo občin, toda vse ono, kar se Je dogajalo pred temi voHtvami In kar se ie dogaja, nam daje povod sa drugačne zaključke. Kljub temo pravi »Pravda«, da Je muslimanom vseeno, asi so voMHe taj- Norveška ima na severu še veliko armado Načelnik anglrtluga $kln čet proti nemški London, 7. maja s. (Reuter) Norveški zunanji minister Ko h t je podal snoči novinarjem izjavo, v kateri je poudaril, da je bilo sicer v zadnjih tednih mnogo norveških čet v srednji Norveški razpršenih, da pa razpolaga Norveška na severu Se z veliko armado. To so najbolje opremljeni norveški vojaki in tudi najbolj izveibani. Koht je odločno zanikal vesti, da so morale norveške čete pri Andalsnesu kriti umik zavezniških čet in da so se morale v to svrho žrtvovati. V reamci so se norveške čete umaknile, preden 90 se zavezniške čete zopet vkrcale. Ti norveški oddel-* ki 50 bili že popolnoma izčrpani in so bili poslani na počitek. London, 7. maja s. (Reuter) V neko severno angleško Juko so se včeraj vrnile iz Norveške vse angleške čete. ki so bile umaknjene iz srednje Norveške. Pri prihodu je pozdravil angleške vojake načelnik generalnega štaba sir Edmund Ironside. Ironside je imel ob tej priliki govor, v katerem je poudaril, da so se vsi angleški vojaki na Norveškem izkazali kot možje na svojem mestu. Vsakomur so znane velike težave, s katerimi so se morali angleški vojaki boriti. Najbolje jih poznam sam, je dejal Ironside, ker sem se že sam boril pod arktičnim podnebjem. 2al, angleški vojski ni bilo mogoče poslati na Norveško potrebnih topov in letal. General Ironside je rekel: Vam, bojevniki iz srednje Norveške, ki ste se proslavili v teh borbah pošiljam te besede v znak svojega občudovanja zaradi vaših naporov za obrambo zavezniških idealov. Vam je dobro znano s kakšnimi pogoji so se borile nase Čete na Norveškem ne samo proti Nemcem, temveč tudi proti vremenu. Ne mislite, da ste bili prisiljeni umakniti se Neka višja sila je zahtevala ta umik. Bili ste predhodniki zavezniških čet. Mislili smo, da vam bomo lahko dali vse ono. kar je potrebno za moderno vojevanje. Hoteli smo vam poslati letala in motorizirane oddelke, da bi se lahko uprli sovražniku, ki je razpolagal z vsemi temi sredstvi. Dobro veste, da je bilo vreme proti nam. Slišali ste brnenje letal, ki so potem, ko so preletela ns stotine milj napadala sovražnikove položaje. Vojni minister Stanlev vam izraža svojo hvaležnost, ker ste se slavno borili in ste bili dosledni najbolj častni tradiciji slavne angleške vojske. Tudi s svoje strani se vam zahvalim za vse ono, kar ste storili. Snoći je bilo tud' sporočene, da so se francoske čete. ki so bule na Norveškem, Že v nedeljo zvečer izkrcale v neki sever- no-anglcški luki. Francoska vojska ni pri vkrcanju na Noneškem in pri prevozu izgubila niti enega moža. Francoske vojake je ob prihodu pozdravil v imenu poveljstva francoske vojske general Mulhau-ser. Nemci prevažajo čete v Rij^a, 7. maja. AJV. (Štefani). Po vesteh iz Stockholma vozijo Nemci stalno Z letali čete iz južne Norveške v Narvik. Po več velikih nemških letal potuje skupno ter prevaža čete na sever. Te čete naj bi ojačale nemške čete okoli Narvik a. Nove Kohtove izjave Norveška ni pričakovala nenadnega napada in ni prosila švedske za pomoč London, 7. maja. AA. (Reuter). Predstavniki tiska so vprašali norveškega zunanjega ministra Kohta, kako so delovali nacionalni socialisti na Norveškem. Koht je odgovoril, da obstojajo na Norveškem nacionalni socialisti, ki kažejo zelo veliko aktivnost, da jih je pa zelo malo. Koht je zanikal trditev, da bi bilo na Norveškem v začetku vojne več izdaj. Mi nismo mogli priti na sled niti eni izdaji, je dejal Koht. Nemci so prispeli na Norveško zaradi nenadne akcije. Lahko nam očitate, da jih nismo odbili, toda iskreno vam povem, da mi tega napada nismo pričakovali. Koht je nato dejal, da Norveška ni za- prosila švedske za pomoč, ker na Norveškem ne obstoja želja, da bi švedska stopila v vojno. Dovolj nesreče je na Norveškem, je dejal Koht in mi ne želimo, aa bi švedska pretrpela isto, kar smo morali mi pretrpeti. Mi sploh nismo poskušali, da bi zapletli švedsko v vojno. Koht je demantira! nato izmišljotine o polaganju min v Oslskem in drugih fjordih. Stvarno v teh vodah ni ■bilo niti ene norveške mine. Koht je na kraju dejal, da je obiskal Chamberlaina in lorda Halifaxa ln da je z njima razpravljal o ozkem sodelovanju na vojnem polju. Angleški vojaki pripovedujejo o strahotnih podrobnostih v bojih z nemško vojsko in o letalskih napadih — Vohuni povsod na delu London. 7. maja s. (Reuter) Angleški vojaki, ki so se vrnili iz Norveške, pripovedujejo podrobnosti o bojih z nemško vojsko, letalskih napadih in zopetnom vkrcanju. Poveljnik južne vojske, ki je operirala iz Andalsnesa, general Paget pravi, da je bila njegova vojska 100 milj od Andalsnesa, ko je dobil povelje za umik. Angleška vojska je bila pravkar sredi bojev. Umik se je izvršil v štirih ali petih etapah. Angleške čete so prodrle že 30 malj od Dombasa pri Lillehammerju. Tu so bile izpostavljene silovitemu bombardiranju in obstreljevanju s strani nemških letal. Tedaj so se umaknile za 4 in pol milje po dolini na nove postojanke. Zopet je sledil silovit napad nemških letal, nakar so se angleške čete umaknile do Dombasa. Tu jih je čakal vllak, ki bi jih moral odpeljati v An-dalsnes. 2e po 12 miljah vožnje pa je vlak iztiril, ker je bila proga poškodovana po nemških letalskih napadih Sedaj so šle angleške čete 18 milj dalje peš. Zopet so jih napadla nemška letala, vendar se je posrečilo vojakom ikriti se v železniški predor. O letalskih napadih pripovedujejo vojaki strahotne podrobnosti. Včasih je napadlo naenkrat po 40 letal, ki ao vrgla po 400 bomb. Nemci so bombardirali na cestah vse. tudi ambulance Rdečega križa Angleži so na umiku razstreli cvali za seboj vse mostove. Pri tem jim je žc zmanjkovalo streliva, tako da so morali uporabljati globinske bombe z angleških vojnih ladij. O bojih pri Otti pripovedujejo, da so imeli Nemci v krapu norveškega vohuna, ki je t radijsko oddajno postajo signaliziral nemškim letalom, kje naj izvedejo svoje bombne napade. Končno so norveški vojaki odkrili vohuna in ga ustrelili. Tudi sicer je povsod, kamor je prišla angleška vojska, mrgolelo vohunov. NemSca letala so napadala samo. če ni 6ilo v bližini angleških lovskih letali. Kjerkoli se je pojavil angleški Spitfirc, so nemška letala takoj zbežala. Za bojišči so spuščala nemSka letala pQueen Maud«, ki je vozil izključno ranjence. Pri nemškem napadu je bilo na krovu ubitih in ranjenih 29 oseb. Ob severni norveški obali so nemška letala z bombami napadla neki obrežni parnik, na katerem je bilo okoli 100 žensk in otrok. Potnike so v rešilnih čolnih pravočasno poslali na obalo, tako da ni bil nihče pri napadu ubit. Poročajo tudi o dveh drugih napadih na Norveške parnike ob severnih norveških obalah. Na enega od njih so bile vržene tri bombe, potem pa so letala streljala še s strojnicami na potnike. Na drugi ladji so se vračali na Finsko finski begunci, večinoma ženske in otroci. Dve osebi sta bili pri napadu ranjeni. London, 7. maja. s. (Reuter). Francoski rušilec >Bison«, katerega izgubo je snoči objavila francoska admiral it eta, je bil potopljen že pretekli petek, ko so nemški bombniki napadli konvoj zavezniških vojaških transportnih ladij. Nobena izmed transportnih ladij ni bila poškodovana. Rušilec »Bison« je bil zgrajen pred 12 leti ter je imel okoli 2400 ton. Posadka je štela 209 mož, od katerih je večina rešena. Potopljeni poljski rušilec »Grom« je bil eden izmed treh poljskih rušilcev, ki jim je uspelo ob izbruhu vojne priti v Anglijo. Vsak izmed teh treh poljskih rušilcev je doslej potopil že najmanj po eno nemško podmornico. Z mednarodnega teniškega turnirja Budimpešta, 7. maja. e. Včerajšnji mednarodni teniški turnir v Budimpešti je dal več presenetljivih rezultatov. V singlu ie najprej Pallada premagal Csdkosa 6 :1, nakar ie Madžar odstopil od igre. Največja senzacija pa je bila, da ie Szenpetri premagal Punčeca 6:4. 7:5. V damskem sinslu ie Popova premagala Jugoslovenko Flori-anovo 8:6. 6:3. V doublu pa je dvojica Mi-kić-Gaborv premagala madžarsko dvojico Banoy-Azboth 2:6. 6:1. 6:2. vse nedostatki odstranjeni, amo gasili z vodo iz rudniških cevi. Tako je bilo storjeno vse, kar je bilo v danih možnostih mogoče in je bdi požar lokaliziran in po-gašen. Pri požaru smo bili navzoči samo zagorski gasilci. Brezvestneži pa ob reku-jejo gasilsko četo v Zagorju, češ da je slabo Izvršila svojo dolžnost in se žaljivo izražajo o njej. Opozarjamo vse te obrekljivo©, da bomo v bodoče po zakonu postopali proti njim. Naša četa je v tehničnem preporodu, ker je zadnja leta pristopilo mnogo novih članov. Vabimo vse ne-zadovoljneže, naj vstopijo v četo kot aktivni gasilci, da nam bodo dajali pametne nasvete, ker šeie potem bodo opravičeni kritizirati. Seveda ne verjamemo, da bodo to storili, ker je naše delo brezplačno. Na ta način se ne podpira delo humanitarne organizacije, ampak se vzame veselje še onim idealistom, ki imajo vsaj še malo smisla za skupno stvar. To ne bi smelo biti predmet ostarijskih debat in obrekovanj. Na pomoč! Odbcr. Iz Tržiča — Konecrt APZ v Tržiču bo v soboto 11. t. m. ob 20.30 v dvorani Prosvetnega doma pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije. Akademski pevski zbor bo nastopil z istim programom kakor v Kranju in na Vrhniki, kjer je imel velike uspehe. Preskrbite si vstopnice čim prej! Iz Celja ——e šoferski izpiti za kandidate iz območja predstojništva mestne policije v Celju ter iz celjskega in laškega sreza 3e bodo pričeli v ponedeljek 20. t. m. ob 8. Zjutraj pri predstojnic t vu mestne policije v Celju, kjer naj kandidati čimprej vložijo zadevne prošnje. —C Neodločena šahovska tekma, Celjski šahovski klub in mariborski šahovski klub >Vidmar« eta. igrala, v nedeljo 28. aprila v Mariboru tekmo za prvenstvo Slovenske šahovske zveze. Tekma ae je končala sicer neodločeno 4:4. zmagal pa je Celjski šahovski klub, ker je na prvih deskah dosegel rezultat 3:1. V nedeljo 5. t. m, je bila v Celju revanžna tekma, ki je bila zaključena ob stanju 4:3 za Mariborčane, ena tekma pa je bila prekinjena ob boliH poziciji za Celje, če bo Slovenska Šahovska zveza ocenila prekinjeno partijo kot dobljeno za Celje, bo nastopil Celjski Šahovski klub o binkoštih kot zmagovalec proti prvaku ljubljanskega okrožja. V nedeljo 5. t. m. so bili doseženi naslednji nosamezni rezultati (prvi so Celjani, drugi Mariborčani): Poljanec : Gerfelj 1:0, Cijan : Kukovec 0:1, Modlc : Lukes st. 1:0, inž. Sajovic : Marvin 0:1, Vladimir Diehl : Kuster 0:1. Graser : Certalič 0:1, inž. Pipuš : Lukeš mL 1:0. Igra med Faj-som in Nosanom je bila prekinjena ob boljši poziciji za Fajsa. —c Nesreča na cesti. Ko je 491etni dninar Josip Lončarec iz Zagorskih sel pri Klanjcu pomagal v soboto nekemu vozniku na cesti dvigniti voz, ga je voz stisnil in mu zmečkal prste na desni roki. Lončarec se zdravi v celjski bolnicL —c V celjski bolnici je umri v nedeljo posestnikov sinček Ivan Cujes iz Drago-mile pri Šmarju. Iz Zagorja — Prostovoljna gasilska četa ▼ Z*Corju nam sporoča: v četrtek zjutraj je zgorelo ostrenje hleva gostilničarja Bonska v Toplicah. Tukajšnji gasilski četi se je posrečilo požar omejiti, čeprav je tu strnjeno naselje in v ozadju mnogo gospodarskih poslopij. Gasilci smo imeli teftkoce z <*mv»i*njem vode, ker je bil vodovod sanrt \mtbii pomanjkanja vode. Riedkiu ao bi i Novo žel. postajališče Straža. 6. maja One 15. t m. bo na železniški progi Straža-Toplice—Novo mesto otvorjeno novo postajališče pri vasi Zalog. Za vasi v bližini postajališča bo to važna pridobitev. Nikakor pa si ne morejo prebivalci okoli postajališča raztolmačiti, zakaj bo postajališče Imelo ime Prečna, ker je vas Prečna od tu precej oddaljena. Zlobni jeziki trdijo, da igra v tem pogledu tudi politika svojo besedo. Naj bo že tako ali tako, vendar je gotova stvar, da se prebivalci vasi Prečna ne bodo posluževali novega postajališča ali pa le v prav izjemnih primerih, ker jim je pot v Novo mesto po banovinski cesti boljša in krajša, medtem ko vodi do postajališča le kolovozna pot. Ime postajališča samo na sebi ne igra važnejše vloge, ker jo za interesente važno le postajališče, vendar bi kazalo dati po-stajališču ime ene izmed najbližjih vasi. ŠOLSKA NALOGA Otroci so včasi neverjetno logični. V : nekem razredu so dobili oni dan nalogo j »Moja mamica«:. — Mihec, ti pa prepisuješ nalogo od | svojega bratca, je dejal učitelj učencu v zadnji klopi. — Da, gospod učitelj, saj imava ist-mamjrn Novi tehnični ravnatelj TPD Trbovlje. 6. modo Upravni avet Trboveljske premoHokooae užbe je imenoval dosedanjega ravnatelja i dnika v Trbovljah g. inl Vitoida Bi-kupakefca za tehničnega ravnatelja vseh podjetij TPD. Inž. Biskupski do prevzet v oje posle jwi generalnem ravnateljstvu 'ružbe a 1. julijem, ko bo odšel dosedanji .Igoletni tehnični ravnatelj g. inž. Hein- ch do dovršeni službeni dobi v pokoj. Novi tehnični ravnatelj Inž. Biskupski je a a Klasu odličnega rudarskega strokovnia--" »« '0.000 din. Po —"~ jih skicah in grr►•.-»tirnih hoJ*> stro#*d za novo bolo znaSaH £50.000 din. Poslopje bo leseno. Prostor za šolo so izbrali ob Večni poti. Odsek je zahteval, naj uvedejo avtobusni promet za šolarje, ker bi sicer bila pot predolga za otroke. Nadalje je dr. Mis poročal še o delovanju dispanzerskega odseka in pohvalil izredno marljivo in požrtvovalno dispanzersko osebje. Tudi on je govoril o težavah zavoda zaradi pretesnih ter neprimernih prostorov. Dejal je, da bi bila tudi dolžnost banovine in države vzdrževati dispanzer in ne le mestne občine, zlasti še, ker v ljubljanskem dispanzerju morajo opravljati zdravniško delo tudi za državne in banovinske uslužbence. Najnujnejše je, da dispanzer dobi primerne prostore. Sef dispanzerja dr. Prodan je poročal o velikem opravljenem delu. Lani je bilo 5.595 zdravniških preiskav, povprečno po 54 na dan. Razen tega je pa bilo še 5756 rentgenskih preiskav, približno 1000 več kakor predlanskim, V 30 primerih je bila ugotovljena odprta tuberkuloza (24 manj kakor predlanskim). V dispanzerju so sistematično in periodično pregledovali šolsko mladino, učitelje, dijaške gospodinje, vajence in športnike. Dispanzerski sestri sta razen notranjega dela opravljali delo na terenu: obiskovali sta družine revnih bolnikov po domovih ter iskali pomoči za boj proti jetiki pri organizacijah. Dispanzer je skušal pomagati revnim družinam, kjer so imeli jetične bolnike, po svojih skromnih sredstvih. V družinah, kjer so otroci prebivali z odraslim, jetičnirn bolnikom, so skušali bolnika ločiti od zdravih članov družine. Največja težava je z bolniki brez stalnega bivališča. 2e več let opozarjajo, da bi bilo treba za te bolnike ustanoviti poseben azil. Dispanzersko delo pogosto ne more doseči popolnih uspehov, ker niso izpolnjeni še mnogi pogoji; tako morajo otroci, ki jih dispanzer pošilja v zdravilišče, čakati zelo dolgo na sprejem: ni prostora. Tri četrtine bolnikov je moralo predolgo čakati na sprejem. Nekateri so med tem že podlegli bolezni. Potrebno bi torej bilo preskrbeti dovolj prostora za zdravljenje jetične mladine v zdraviliščih. Zahteva dispanzerja je pa tudi, naj bi odpravili ter prepovedali kletna in druga nezdrava zasilna stanovanja. Dalje bi morale splošne bolnice imeti večje oddelke za zdravljenje jetičnih. Poročevalec je moral z obžalovanjem ugotoviti, da ljubljanski dispanzer po 9 letih svojega delovanja nima primernih prostorov ter da imajo celo mnogi podeželski dispanzerji z mnogo manjšim številom pacientov mnogo boljše prostore. Pa tudi dispanzersko osebje še vedno nima zajamčenega svojega gmotnega obstoja- — Umrljivost za tuberkulozo se je v Ljubljani zelo zmanjšala (1.1918 je znašala 29.1%, lani pa 8.75). Na to smo lahko upravičeno ponosni. V času, ko v svetu pobijajo zdrave ljudi, je borba proti tuberkulozi vendar etično utemeljena. Ne smeli bi pa tudi pozabiti, da pomeni boj proti jetiki okrepitev narodove obrambne sile. Predsednik dr. Ravnihar se je Se posebej zahvalil za uspešno vodstvo dispanzerja. V imenu nadzornega odbora je predlagal odboru razrešnico Kocijan; poročila so bila brez razprave odobrena. Izvoljen je bil zopet dosedanji odbor, ki bo nedvomno tudi letos nadaljeval svoje delo uspešno kakor doslej. Portuni Iti ostani član Vodnikove družbe! Ljubiteljem prave, resnične umetnosti — ljudem najfinejšega okusa, vsem materam in tištim, 1" najčistejši, najplemenitejši Vsem tem kličemo na ves glas: Ne opustite, ne povabite! — Oglejte si najslavnejšo predstavnico visoke umetnosti in kulture, ium^ž^o^^ EMO GRAMATICO v pretresljivem — edinstvenem in nepozabnem filmskem umotvoru V KINU UNIONU, tel. 22-21 DANES ob 16., 19. in 21. uri. JEANNE Ni države na svetu, M bi bila popolnoma varna pred volno nevarnostjo SINA SEM DOBIL SAMO SE DANES izvrstna in zabavna filmska komedija s Heinzom Ruhmanom v glavni vlogi: - -M im m upu ti jppjjiih.uimiju masumirr-~--. Kot dopolnilo: kulturno-poučen film o plezanju na tirolske planine. Sodobna plezalna tehnika, ki bo zanimala slehernega planinca. KINO SLOGA — teL 27-30 Danes ob 16., 19. In 21. mi I GUVERNER po gled. komadu »ZASTAVA«. Wllly Birgel, Brigltte Homey. Rež. Turianski. — Film predstavlja eno najlepših del letošnje nemške produkcije.. Danes ob 16., 19. in 21. uri. — KINO MATICA, tel. 21-24. DNEVNE VESTI — Začetek X. zasedanja jugoSlovensKo-nemškega gospodarskega odbora. Danes se je začelo 10. zasedanje stalnega jugo-slovensko-nemškega gospodarskega odbora v Beogradu v ministrstvu za zunanje zadeve. Ta odbor je bil določen že v našem trgovinskem sporazumu z Nemčijo 1. 1934. kot organ obeh vlad za nadzorstvo nad izpolnjevanjem obojestranskih pogodbenih obvez, da bi s primernimi ukrepi za jamčil pravilno funkcioniranje plačilnega in blagovnega prometa med obema državama. Zadnje zasedanje je bilo novembra v Beogradu. Nemško delegacijo vodi dr. Landfried, državni tajnik nemškega narodnega gospodarstva. V delegaciji so pa še številni nemški strokovnjaki. Naši delegaciji načeluje Milivoj Pilja, pomočnik ministrstva za zunanje zadeve. Naloge tega zasedanja ne presegajo okvira rednih tekočih zadev odbora. Zato se bo odt-bor bavil predvsem o razdelitvi uvoznih in izvoznih kontingentov in o ureditvi trgovinskih odnosov s protektoratom ćesko-Moravske. — Organizacija direkcije za zunanjo trgovino. Delo na definitivni organizaciji direkcije za zunanjo trgovino se dobro razvija. Kmalu bo izdelan pravilnik o delu direkcije in pričakovati smemo, da bo direkcija definitivno organizirana že ta mesec, tako da bo lahko začela normalno delovati 1. junija. — Kolibo bomo izvažali maja, ;n Junija? V Direkciji za zunanjo trgovino je bila konferenca izvozniških organizacij in drugih pristojnih činiteljev. Razpravljali so o izvoeu živine in drugega blaga v mesecih maju in juniju. Strokovnjaki sodijo, da bomo lahko v teh mesecih izvozili okrog 200 vagonov masti in slanine, 100 vagonov svežega svinjskega mesa, 300 vagonov svežega govejega mesa in okrog 14 tisoč živih svinj. To blago bo izvoženo v Nemčijo na česko-Moravsko, Italijo in Francijo. — Na Hrvatskem prepovedane stavke s posebno uredbo. Banska uprava banovine Hrvatske je izdala uredbo o reševanju delovnih sporov med delavstvom in delodajalci. Uredba velja za vsa podjetja ra področju banovine razen za delo v pristaniščih. Z njo je prepovedana generalna stavka in sploh ustavitev dela iz političnih razlogov. Prepovedano je zasedanje obratov in ta boren je delavcev pred njimi, kakor tudi vsak nasilni postopek bodisi od delodajalcev ali delojemalcev. — ZvisSnjo železniških tarif. Prometni minister je sklical sejo tarifnega odbora za 16. t. m. v Beogradu. Na dnevnem redu seje bo vprašanje zvišanja Železniških tarif glede na to da so se izdatki železnic zadnje čase znatno povečali. Zvišanju železniških tarif obdločno nasprotujejo gospodarski krogi, ker se boje, ~da bi se zaradi pod raž enega prevoza po železnici zelo podražilo blngo. železniška uprava namerava predlagati zvišanje tarife za 15 do 20 odstotkov. — Nov kolodvor na Sušaku. Sušak je imel doslej majhno, glede na velik promet povsem neprimerno železniško postajo. Končno se je železniška uprava odločila, da sezida novo primernejše postajno poslopje. Začeli so ga zidati na tako zvani Brajdici in sicer po načrtih arhitekta E>i-mića. — Novi premogovnik pri Radečah. Kmalu bodo začeli pridobivati premog v Gra-hovici pri Radečah. Lastnik novega premogovnika je Novomeščan Seidl. Kvaliteta premoga novega premogovnika je enaka premogu iz premogovnikov Št. Janža in Krmelja. Pilotu Severinu Kamenšcku v spomin. Iz Novega Sada nam pišejo: Pred dnevi se je v Nišu smrtno ponesrečil pilot-narednik Severin Kamenšček, slovenski rojak iz Golice, star koma i 27 let. Padel je v izvrševanju svoje vojaške dolžnosti za kralja in domovino, za veliko in neodvisno Jugoslavijo, ki jo je ljubil nad vse. V njem je zapustil naše vrste idealen borec za svoboda dober rodoljub in vzoren delavec za povzdiso in okrepitev emigrantskega duha. Bil je še mlad. ko je padel, a bil ie že poln boeatih izkušeni v delu za narodne svetinje in za svobodo skumie domovine. Njegove črnske ostanke so prepeljali v Novi Sad in jih ob številni udeležbi nacionalnega občinstva z vojaškimi častmi zagrebli na katoliškem pokopališču. Pilotu Severinu Kamenšcku ohranimo časten spomini — Zasledovan vlomilec. V gostilni Blaža Klinarja v prihodi pri Jesenicah sta nedavno vlomila brezposelni delavec France Vidmar in njegov tovariš Anton Lampret, M je doma iz ljubljanske okolice. Vlom je bil takoj opažen in se je orožnikom posrečilo Vidmarja že naslednji dan aretirati, j Lampret pa je pobegnil in se sedaj naj- bde klati po vaseh okrog Ljubljane. Lam- ; pret je odnesel nekaj čez 800 din, rjavo aktovko, srebrno moško in zapestno žensko uro, nekaj moškega perila in več drugih predmetov. — Tatvina kolesa na Črnučah. Na Črnučah je bilo te dni ukradeno 700 din vredno I rdeče pleskano kolo znamke Nordland Ja- j kobu Dobravcu. Ukradeno kolo ima izrezano gonilno ploeoo ter ima tovarniško Številko 61 E 108. Kolo je odpeljal najbrže neki potepin, ki ima na vesti že več sličnih tatvin v okolici mesta. — Nesreč6. 271etna posestnik ova hči Jožefa Smole z Iga je včeraj grabila v gozdu suho listje za steljo. Pri delu se je spotaknila ob korenino in je padla po bregu tako nesrečno, da je obležala z zlomljen levo nogo. — V Poljanah nad Skorjo Lok'1 je konj brcnil v glavo 131etnega posestni kovega sina Franca Gailčica in ga te*ko poškodoval. — 41etni posestnikov sinček Franc Bolta iz šmartnega ob Savi je včeraj skakal okrog vitlja na domačem dvorišču. Vitelj je otroka zgrabil za nogo in mu jo zmečkal v stopalu. — V Gradiških Lazah je padel pod voz posestnikov sin Anton Poglajen in se hudo poškodoval po glavi. — Pretep na vasi. Posestnikovega sina iz Zaplane, 301etnega Tomaža Možino so predvčerajšnjim v neki gostilni v Rovtah tako pretepli, da je obležal nezavesten. Pretepenega in po vsem životu kakor tudi po glavi poškodovanega, so snoči pripeljali v ljubljansko bolnico. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, sicer nobenih sprememb sedanjega vremena. Včeraj je deževalo v Mariboru, Zagrebu, Beogradu, Sarajevu,. Splitu, Kumboru, na Rabu in v Dubrovniku. Najvišja temperatura je bila v Splitu 20, v Dubrovniku in Kumboru 18, na Raou 17, v Ljubljani 16, v Zagrebu 15, v Beogradu in na Visu 14, v Mariboru 12.2, v Sarajevu 12. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.3, temperatura je znašala 9.4. — Z motorja je padel. Posestnik Leopold Košmelj iz Železnikov se je včeraj odpeljal z motornim kolesom proti Kranju, kjer je imel nekaj opravkov. Na cesti med Kranjem in Naklom mu je nenadoma pri-vozil nasproti neki avtomobilist ki se mu ni mogel več umakniti. Avto ga je odbil, da je padel in obležal s hudimi poškodbami po životu in na glavi. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico. Iz Ljubljane —lj Inozemci, ki bivajo v območju uprave policije v Ljubljani in imajo dovoljenje za zaposlenje (izkaznico o poklicu), veljavno za nedoločen čas, se pozidajo, da predlože iste v overovljenje oziroma evidentiranje v teku tega meseca upravi policije, v sobi št. 1. Izkaznice, ki ne bodo predložene do 30. maja, postanejo po tem roku neveljavne. —lj Samarijanke-gasilke! Gasilska župa Ljubljana mesto priredi danes nižji sama-rijan?ki tečaj za samarijanke-gasilke. Pri-četek tečaja ob 19.30 v šentjakobski soli v Ljubljani. Prostovoljna gasilska četa Ljubljana Moste prosi in vabi ženske v starosti od 18. do 40. leta iz okoliša bivše občine Moste, naj se tega tečaja udeleže. Prijave sprejema na svojem domu predsednik čete iz Most, Zaloška cesta št. 78 in na tečaju t šentjakobski šoli v Ljubljani. Naj velja pregovor: xPomagaj svojemu bližnjomu v nesreči«. —lj »S poti po Norveški« je naslov predavanju, ki ga priredi Prirodoslovno društvo drevi ob 18.15 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Predaval bo g. akad. slikar Božidar Jakac. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. —lj Pevski zbor Glasbene Matice ima do srede junija redne pevske vaje ob torkih in četrtkih. Drevi ob 20. vaja vsega mešanega zbora. Nov program. — Odbor. —lj Redni letni občni zbor Muzejskega društva za Slovenijo bo drevi ob 17. v čitalnici Narodnega muzeja v Ljubljani. —lj Izlet v južno Srbijo. — Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi od 19. do 26. maja izlet v južno Srbijo z ogledom umetnostnih in zgodovinskih spomenikov južne Srbije. Intei esenti dobe vse potrebne podatke pri konservatorskem uradu. Ljubljana, Narodni muzej, v dopoldanskih urah. —lj Nov grob. Včeraj je umrl v Ljubljani g. Feliks Justin, agr. zemljemerski inspektor v pokoju. Pokojni je bil splošno znan in priljubljen. Pogreb bo jutri ob 16.30 izpred mrtvaške veže zavetišča Sv Jožefa na Vidovdanski cesti k Sv. Križu Pokojniku blag spomin, žalujoči soprogi nase iskreno sožalje! —lj Umrl zaradi zastrupljen ja. Kakor smo poročali, je bil dne 2. t. m. prepeljan v splošno bolnico 2Tletni sluga v kinu >Slogi« Tomaž Lunder. ki se je zastrupil z lizolom na izletu v Borovnico, nabrže zaradi nesrečne ljubezni. Obupanem so v bolnici nudili vso pomoč, nastopile pa so komplikacije in je snoči v bolnici umrl. —lj Zaključek sezone v Šentjakobskem gledališču, šentjakobčp.ni prirede dve dobrodelni predstavi *Uježa« in sicer v sredo s. in v četrtek 9. t. m. ob 20.15. Cisti dobiček prve predstave so namenili odboru za rešitev Aškerčeve domačije, druge pa za Proti tuberkulozu o ligo v Ljubljani. Na binkoStno soboto 11., in binkoštni ponedeljek 13. t. m. ob 20.15 pa bosta zaključni predstavi te izvrstne NuSičeve veseloigre in bodo s tem Sentjakobčani zaključili svojo letošnjo sezono. To gledališko delo je imelo izreden uspeh in so bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane. Ker je odalo tudi pri zadnji predstavi predvčerajšnjim spet mnogo ljudi brez vstopnic, jih kupite že v naprej od danes dalje v društvenih prostorih v Mestnem domu. —lj Kako si olajšamo delo na vrtu? je v današnjem času važno gospodarsko vprar šanje, na katero bodo dobili odgovor člani in gostje pri Sadjarski In vrtnarski podružnici Ljubljana-mesto jutri ob 16. na vrtu člana g. Frana Zelenika v Mencingerjevi uMci *t. 37 (Kolezija), kjer bo lastnik sam izvajal dela z raznim modernim VVolfovlm in domačim vrtnim orodjem Vstop prost. —lj Po cvetja sadnega drevja je treba opraviti poletno Škropljenje, da se zatro bolezni in škodljivci v naših vrtovih in sadovnjakih. Sadjarska in vrtnarska podružnica za mesto Ljubljana bo izvršila škropljenje prvenstveno in po znižanih cenah rvoj'm član^ij Id naj se pH4~--*~ -~ -i•-. | pisnici takoj, najkasneje pa u> 1L i.m. i pri odborniku g. Teodorja Drenlgu, Ceste v Rožno dolino it. M, tel. 23-55. Podružnica posoja članom tudi škropilnice kakor za zimsko škropljenje. —lj Upokojeno učiteljstv© bo napravilo v četrtek 9. t. m. popoldne izlet v Dev. M. v Polju. Zbirališče ob 14. na glavnem kolodvoru. V primeru slabega vremena bo preložen na naslednji delavni četrtek s lepim vremenom ob naznačene m času. —lj Ukradena kolesa. V Tavčarjevi ulici je bilo izpred hiše štev. 7 ukradeno črno pleskano kolo, znamke >Erikax, vredno 800 din, trgovcu Ivanu Stupici. — Izpred neke trgovine v mestu je tat odpeljal 600 din vredno, črno pleskano kolo, znamke >Styria« Francu Dovču. — Leopold Cuk je prijavil, da mu je bilo ukradeno 500 din vredno kolo znamke >Waffenrad< z dvorišča Kavčičeve gostilne blizu tramvajske remize na Celovški cesti. — V Beljaskl ulici pa je bilo izpred Gnidovčeve gostilne ukradeno 800 din vredno kolo, znamke »Torpedo« z evid. štev. 2—13827, Cirilu Brodniku. —lj Razne tatvine, v predsobo stanovanja Terezije Bajt na Krakovskem nasipu št. 4, se je predvčerajšnjim vtihotapila okrog 30 let stara ženska, ki je odnesla par ženskih baržunastih čevljev, vrednih 200 din. Tatica je bila po pripovedovanju sosedov veUke postave, oblečena v rjavo obleko, na glavi pa je imela ruto. — V Igriški ulici se je nekdo lotil celo ročnega zeleno pleskanega vozička, last Ivana Škrta, odpeljal pa mu je samo zadnji del. škrt je oškodovan za 400 din. — Iz čakalnice na glavnem kolodvoru je tat odnesel Antonu Novaku 140 din vredno sedlo od kolesa, iz rjavega usnja. —lj Kolo žen z^drugark obvešča svoje Članice, da je predavanje zaradi nujne službene odsotnosti predavatelja preloženo na dan 15. maja. —lj Razstava Srečka M&goUča je izredno dobro obiskana, saj je vsak obiskovalec tako zadovoljen z lepimi slikami, da privabi še druge v razstavo. Razstava v Jakopičevem paviljonu je odprta od 8. do 18., da si jo lahko vsakdo ogleda in izbere kako sliko iz Ljubljane in njene okolice ali pa z Gorenjske ali Dolenjske za okras svojega doma. —lj K poročilu o predstavi »Dane« bomo tiči« moram dostaviti, da je prof. O. Šest burko odlično zrežiral in zelo okusno opremil ter iz bornega besedila z igralci iztisnil čim največ. Ali če sem dejal, da je škoda Rogoza za Bobka, moram še dostaviti, da je škoda tudi Sestovih režiserskih sposobnosti, časa in živcev za tako igro. Fr. G. —lj Ema Gramatika v filmu »Jeann© Dorč« v kinu Unlonu. Vsaka reklama bi bila čisto odveč, če bi vsi ljudje slišali in videli, kaj sc govorili oni, ki so videli film »Jeanne Dorč<-: v soboto in nedeljo. Ljudje niso mogU najti dovolj superlativov, da bi dali duška svojemu vzhičenju, svojemu izrednemu navdušenju. Ema Gramatica, njena vzvišena igra, njena simpatična pojava, glas, njena govorica, njena edinstvena vloga srečne in v bridkem trpljenju preizkušene matere, je prevzela vse ljudi in vsi so mahoma, že po prvih simpatičnih kretnjah in gestah oklenili slavno umetnico z največjimi simpatijami v srce! Danes ve že mnogo ljudi v Ljubljani, kaj je Ema Gramatica, treba pa je, da jih ve še več; zato naj vsi. ki so že videli umetnico v filmu 2>Jeanne Dorč« najtopleje priporočajo svojim prijateljem in znancem te filmske umetnine. 1245 KOLEDAR Danes: Torek, 7. aprila: Stanislav DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Guverner Kino Sloga: Sina sem dobil Kino Union: Jeanne Dore Muzejsko društvo občni zbor ob 17. v čitalnici Narodnega muzeja Prirodoslovno društvo: predavanje akad. slikarja Božidarja Jakca »S poti po Norveški« ob 18.15 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi Razstava Magoličevih slik v Jakopičevem paviljonu odprta od 8. do 19. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78. Krvav fantovski pretep Mokronog, 6. maja V Trebeljnem se je pripetil v nedeljo pretep, pri katerem je obležalo več ranjenih. Vzrok pretepu je bila, kakor se čuje, nesrečna vaška politika. Več mladih ljudi iz Trebeljnega in bližnje okolice se je zbralo v gostilni, kjer je prišlo od prerekanja in spopada s stoli, koli, pa tudi noži so se bliskali v rokah. Kmalu je obležalo več ranjenih in potolčenih. Eden Izmed pametnejših jih je pričel pomirjati, toda za vse svoje dobro delo je dobil za plačilo sunek z nožem v pljuča, da se je zvrnil ves v krvi na tla. Padlemu so hitro priskočili na pomoč in ga odpeljali težko ranjenega k zdravniku v Mokronog, ki mu je nudil prvo pomoč in odredil prevoz z avtotaksijem v bolnico v Kandijo. Tudi par drugih je iskalo pomoč pri zdravniku, vendar pa so ostali v domači oskrbi; do-čim bo si manjše rane obvezali sami. Iz škofje Loke — Iz kronike prepirov. Sitni in nadležni so ljudje, kadar jim stopi pijača v glavo. Prezelj Anton, posestnik is Davč je hotel oditi ob 28. iz gostilne domov, pa so ga hoteli s silo zadržati. Ker to »milimc gostom ni uspelo, se je nadel hudi Stanko, ki je v metežu udaril Prezlja 8 trdim predmetom 8 tako silo po glavi, da je moral iskati zdravniške pomoči v železo, kih. Prezelj je dobil udarec, bržkone s palico, pod očesom na levi strani obraza. — Pladnje > prodajal. Josič Janko is Ključa v banovini Hrvatski, po poklicu mesar, je hodil v loćkem okraju od hiše do hiše in prodajal pladnje. Baje jih izdeluje sam, peča pa se tudi s Čarovništvom. Oblasti so bile mnenja, da se ne preživlja povsem pošteno. Zaenkrat so ga oddali sodišču v Skofji Loki, hkrati pa vNe vera. ne vem. Morda za Gorjuše!« Meni je bilo žal Rogoza. Po njegovem velikem, sijajnem Hamletu gledati ga v ulogi Bobka je bilo mučno. Da niso našli za umetnika primernejše uloge, je obžalovala pač vsa inteligentna publika. Zamuditi izjemno dobro priložnost, da bi gledali Rogoza še v kaki drugi tehtni, makar duhovito veseli igri. je neodpustljivo. Kajpak je bil Rogoz sijajen tudi kot trgovski pomočnik Bobek, celo preveč sijajen, pa eleganten in šarm anten, mnogo preveč za komija iz »malega mesta«. Umetnost je kazal zlasti s svojo izrazito mimiko, s svojimi pogledi, padajoč iz zadrege v zadrego, a zmerom na novo se rešujoč s svojo predrznostjo. Izvrsten, še ne pozabljen komičen tip je ustvaril zopet Kralj. Ampak tisto pobiranje kamenčkov po tleh ▼ temi. se godi vendar predolgo in res samo na estetski užitek Kravje doline. Odličen trgovec Plaveč je Lipah, prav simpatičen porednež Matiček Vida Juva-nova. Levarjeva in Drenovec sta prikupen parček vztrajnih zaljubljencev. Skrhinšek je izjemno enkrat poskočen krojač Poskočil, Mira Danilova in Gabrijelčičeva sta mož željni ženici. ~M.. Boltarjeva je gos-pica ■ Cvetkova, samo lepa in stasita namesto grda in izranžirana. Pa je tu še dolga vrsta epizodk, med katerimi je prav dobro tipiziran izvošček Bratina in operetni policaj Potokar. Samo smehu in zabavi naj služi ta močno zastarela, do fermenta prazna in plitka burka. Oživlja jo izjemoma celo vojaška godba v premorih in pod vodstvom Bob-kovim se enkrat celo poje s sodelovanjem vse publike. Zavidal sem jih vse, ki so se smejali, se zabavali in ceio peli. In od srca jim čestitam. Fr. G. s »fiimkovimi« izredno zadovoljno, tako je tudi na praznik doživela taborjanaka družina mnogo pohvale m odobravanja. Lipa-hov »Glavni dobitek« je veseloigra v treh dejanjih, ki nam kaže. da je denar — sveta vladar. Vsa tri dejanja so izredno zabavna in so poedini nastopi zbujali pri gledalcih mnogo smeha in zabave. Režiser g. Kondor je vložil v igro mnogo truda in dobre volje, zato so bile tudi vse vloge dobro naštudirane in podane. Vsi nastopajoči so pokazali izredno mnogo ljubezni do gledališke umetnosti in mo-; remo vrlim Taborjanom iskreno čestitati ! k lepemu uspehu. Scenacija je bila prav « dobra, tako tudi razsvetljava in kostumi. Želimo si še več tako lepih večerov. V počastitev 70 letnice skladatelja J. Pavčiča bosta zapeli operna in koncertna pevka najboljšega slovesa ga. Pavla Lovšetova in njena hčerka gospa Mcjda več Pavličevih pesmi na koncertu 10. t. m. ob 20. v Frančiškanski dvorani. Na klavirju ju bo spremljal njen sin dr. Samo Lovše, tako da bo nastopila na tem zanimivem koncertu tričlanska rodbina muzikalno ve-lenadarjenih Lovšetovih in zet ge. P. Lov-šetove čedomil Dugan, profesor zagrebške Glasbene akademije. Talentirani mu-zik je že z desetimi leti igral na svojem samostojnem orgelskem koncertu. Diplomiral je na zagrebški akademiji s klavirjem in orglami in je danes kot najmlajši klavirski in orgelski pedagog prof. držav, glasbene akademije v Zagrebu. Nastopal pa je tudi od svojih deških let dalje neštetokrat kot solist na koncertih, po dvoranah in cerkvah na obeh instrumentih. ■t * Majda Lovše tova vedno z najlepšim umetniškim uspehom. Njegova žena Majda, hčerka ge. Pavle Lovšetove, si je pridobila že lep sloves ne le pri Slovencih, marveč tudi pri Hrvatih kot mlada nadarjena pevka biserno čistega glasu visoke muzikalnosti in kot odlična pedagoginja. Absolvirala je pedagoški in umetniški oddelek konservatorija v Zagrebu z najboljšim uspehom. »Glavni dobitek« na Viču Vič. 5. maja že drugič smo imeli v gosteh vrlo gledališko družino podpornega in kulturnega društva -Tabor'., ki nam je na praznik 2. t. m. vprizorila Lipahovo veseloigro >Glavni dobitek« v režiji £. Kondorja. Kakor je bilo občinstvo pri prvem gostovanju tz Kranja — Strelska družina je rešila težko finančno vprašanje. Na letošnjem občnem zboru naših agilnih strelcev, ki so se proslavili s svojo izurjenostjo po vsej državi, so se obravnavala zamotana finančna vprašanja ki pa jih jc odbor rešil v dobro družine. Z letošnjim letom je potekla namreč najemna pogodba za strelišče \ S t ruže vem. Za nadaljnja leta je bilo potrebno zagotoviti strelišče pod težjimi pogoji, kakor so bili doslej, čeprav je najetje posojila za dosedanjo najemnino obremenilo družino za 50.000 din Ta vsota pa jc bila i strani družine ob poteku dobe znižana na malenkostno vsoto in sicer z dohodki družine same, kajti ostale podpore so bile le malenkostne in jc celo občina podpirala družino le s 1000 din na leto Vse to dokazuje, da se je odbor dobro zavedal tudi potrebe po finančni razčistitvi, ki mu bo omogočila nadaljnje delo v strelski izpopolnitvi. Tudi letos je bili izvoljen stan odbur, ki vodi družino z malimi izjemami že 10 leto. Zaradi odhoda dveh odbornikov sta vstopila na njih mesta inž. Mlakar Jaka in inž. Oto Papež, članarina je ista kakor prešnja leta, edino mladini je bila znižana na 10 din na leto. Redno ostro streljanje jc bilo že pred občnim zborom otvor j eno in je vsako nedeljo in vsak praznik od 14. do 18. Iz Novega mesta — Urednik »Dol. Novic« obsojen. Pred novomeškim okrožnim sodiščem je bil obsojen zaradi objavljenega članka »Mnenje večine uradništva o zazidavi gornje Loke in novem zadružnem domu«, odgovorni urednik >Doi. Novic« g. Vekoslav Lilija na globo 1000 din. v primeru neizterljivosti pa na 17 dni zapora. Zaradi objavljenega članka se je čutil osebno prizadet predsednik uradniške nabavljalne zadruge s. o. s. g. Ferdo Meršol. ki je po svojem pravnem zastopniku Vebletu vložil proti njemu tožbo. — Malo več »nage! Od nekega tujca smo prejeli pritožbo glede snage v nekaterih naših prenočiščih. Tujec, ki je prenočeval v nekem našem boljšem prenočišču, ni mogel vso noč zatisniti očesa. Povod so bili najhujši krvosesi — stenice. — Razburljiv lov. V Krtetijski ulici se je pojavil mlad eleganten mladenič, ki je vpraševal po nekem dijaku Zupančiču. Ker imajo pri nas dijake v oskrbi po večini priletne zenice, se je zglaail pri njih. Prišel je tudi v hišo dijaške gospodinje Prešernove, kjer je v stanovanju stikal po omarah. Privlekel je na dan zlato uro in vratno verižico in oboje pobasal v žep. Prešernova, ki je bila mnenja, da je prišel domov njen dijak, se za ropot v sosedni sobi ni dosti zmenila, iz previdnosti pa je vseeno odšla v sosedno sobo, kjer je naletela na velik nered in tujca, ki je urno stekel proti izhodu. Prešernova je seveda odhitela za njim. Nastal je kmalu velik lov, ki so se ga udeležili tudi orožniki. Končno so tujca prijeli blizu kapitlja. Na poti na orožniško postajo je fant na vse načine zatrjeval, da je nedolžen, pred orožniško postajo pa je izpustil iz hlačnega žepa neko stvar, zavito v robec. Pri pregledu zavitka so v njem našli zlato uro, ki je bila ukradena Prešernovi. Pri preiskavi so pri neznancu dobili tudi vratno verižico. Elegantni tat, ki se mu je podjetje izjalovilo, je 28-letni Ljubljančan I. Krištofee, ki so ga oddali v zapore. marsikaj prestati, kar pa je prenašal a pravo sokolsko požrtvovalnostjo ln samozavestjo. Na novem službenem mestu v Litiji mu želimo mnogo uspehov in zadovoljstva. Zdravo! Z Jesenic Iz Metlike — Klno-predavanje. Po zaslugi in prizadevanju predsednika društva Bela Krajina dr. Bana se bo v sredo 8. t. m. ob 20.15 predvajal v sokolskem domu kulturni film o festivalskih prireditvah v Mariboru. Zlasti lepo so posneti belokrajinski narodni plesi. To bo edina prilika, da si meščani in okoličani film ogledajo, preden bo odposlan v Ameriko! Vabljeni! Iz Krškega — Br. Viki Zabkar zapustil Krško. Te dni je zapustil Krško g. Viki Zabkar. tehnični vodja sreskega cestnega odbora v Krškem.. Z njim smo izgubili zopet zavednega naprednega delavca. V teku let si je med nami pridobil splošno priljubljenost in spoštovanje. Zlasti se je odlikoval po svoji delavnosti v javnem življenju. Posebno pri Sokolu je bil neumoren delavec in vzgojitelj. Več let je bil društven odbornik, pa tudi vaditelj naraščaja, ki bo njegov odhod najbolj čutil izmed vseh. Dolgoletnemu članu in odborniku je društvo priredilo poslovilen večer, ki so se ga udeležili vsi njegovi sokolski sodelavci in prijatelji. V imenu društvene uprave se je od njega poslovil starosta br. dr. Jan. poudarjajoč njegov neomahljivi in požrtvovalni značaj ter njegove zasluge pri krškem Sokolu. V imenu glasbenega odseka se je poslovil od dolgoletnega sotrudnika br. Pfeifer JoŠko. ki je poudaril kako marljiv in resen delavec je bil tudi pri glasbenem odseku naš Viki. Poslovilni večer je pokazal, kako priljubljen je bil br. žab-kar med nami. Pozabiti ne smemo, da je bil tudi dolgoleten član gasilskega društva v Krškem ter sodeloval tudi pri gasilski godbi. Tudi gasilci so zgubili z njim zvestega in delavnega tovariša, ki ga bodo težko nadomestili. Zvest svojim načelom je moral br. Zabkar v svojem življenju že Lepa proslava materinskega dne. Zveza narodnih žen in deklet na Jesenicah je v nedeljo na zelo lep način proslavila materinski dan. Velika sokolska dvoran je bila zasedena do kraja. Spored je bil pester. Nastopili so društveni članski in mladinski zbor, mali harmonikarji, solisti in zbor pevskega društva »Sava«. Na sporedu so bile skladbe Iv. pl. Zajca, K. Koleta, P. Rančigaja, Gregorca, V. Mirka. M. Fer-luge. I. Ipavca, A. S ve tka in L. Hafnerja. Proslavo je otvoril mladinski tamburaški zbor. ki je pod vodstvom g. Franceta Dolenca odigral koračnico »Slovenec, Srb, Hrvat« in izzval navdušeno odobravanje občinstva. O materinstvu je govoril g. Silvester Goser, ki je poudaril, da je letošnja materinska proslava tembolj pomembna, ker trepeta v Evropi na milijone mater za življenje svojih sinov in mož in na milijone družin, ki so v skrbeh za življenje svojih očetov. Sledil je nastop malih harmonikarjev v narodnih nošah, ki so pod vodstvom našega glasbenega mojstra g. Kleca nastopili v zboru ln posamič. Izvajanje naših malčkov je pokazalo, da je njihova glasbena vzgoja v dobrih rokah. Pod vodstvom dirigenta g. Zena je članski tamburaški zbor zaigral več skladb. Lepo je deklamira 1 dijak France štravs R. Maj-strovo besedilo »Za sinom?, nato pa je nastopil moški zbor t-Save«, ki je pod vodstvom pevovodje g. Martina Jerama zanosno zapel V. Mirkovo »Na trgu«, Ipav-čevo »Imel sem ljubi dve*. Svetkovo >Pod noč« in za zakliuč*>k Hafnerjevo Mamici v slovo«. Posledm'a ie tako v£*rala. da so jo morali ponoviti. Vsa priroc?ito\- jo lopo uspela, čisti prebitek se bo porabil -a podporo siromašnih mater. Sreda, 8. maja 7.00: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12.00: Veseli češki godci (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Šramel »štirje fantje«. — 14.00: Poročila. — 18.00: Mladinska ura: a) Slovenski literarni zemljevid IV. Notranjska (g. prof. Fr. Vodnik) b) Malo telesne vzgoje (g. M. Zor). — 18.40: Izlet v Prešernovo domačijo (g. Planina France, banov, svetnik). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. 19.50: Potopljeni rastlinski svetovi (g. dr. Maks Vraber). — 20.00: Slovenski vokalni kvintet. — 20.45: Bolgari pojo in igrajo (plošče). — 21.15: Klavirski koncert ge. Jadvige strukelj-Poženelove. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Po daljnih krajih in deželah (plošče). ALI OGLASI cSeseaa ou par daven poseDej Preklici izjave oeseaa din i,— davek posebej. £u pismene ortgovort gieoe malin oglasov je trene priloZlt snaniao - Popustov sa maie ogtase oe priznamo. 9 deseaa dO pai lave* poseoej Najmanjši osesa« o»— oin. TRAJNO ONDILACUO s 6-mesečno garancijo, v modernih frizurah. Vam napravi z najnovejšim aparatom za nizko ceno »Salon Merlak« — Sv. Petra c 76. 1238 BREZPLAČNO povem značaj in usodo, ako pošljete dan. mesec in leto rojstva ter 5 din v znamkah za poštnino. Franja Polanec-Lo-garjeva, Medno 44, p. 8t. Vid nad Ljubljano. 1246 KLIŠEJE "vEv'?AivM£ r MM Ali res nimate še srečke «tr£« razr. loterije? sporočite čim prej svoj en jeni naslov na navadni dopisnici: iisi sreče, bančni poslovalnici Bezjak 1 ari bor, Gosposka nI. 25 Oglasu} male oglase Slovenski Narod PRODAM Beseda 50 par. davek posebej Najmanja* sna—ii H.— dm. MOŠKO KOLO pol športno, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v upravi Slov. Naroda, 1250 Izvrstna MEDICA barva ustne in lica.! Dobite jo v ALt.L>^>tAl Ljubljana, Židovska uL 6 PES BERNARDINEC garantirano čiste pasme, zdrav, krasne Oblike, dresiran, zanesljiv čuvaj, 1^3 leta star — poceni naprodaj. Pojasnila daje šolski upravitelj na Dobrni pri Celju. 1247 S LUŽBE Seseda SO par, davek posebej. Naimanift- /.npspt. &, — din. BRIVSKEGA. POMOČNIKA dobrega in hitrega sprejme takoj Josip Petrič, Tržič. 1248 GOSPODINJA ln dobra kuharica, snažna, vajena vsakega dela, išče službo pri orožnikih. — Ponudbe na upravo lista pod »Dobra kuharica«. 1244 STADOVAnJA LJeseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din. KATERI UPOKOJENEC bi hotel iti stanovati na Gorenjsko ? Ponudbe poslati na upravo Slov. Naroda pod šifro »Skupno življenje«. 1249 lini UHlIll Najboljši vodili po radijskem svetu je „NAS VAL" sporedi evropskih postaj na vsen valovih, stroko^.' Članki, roman, novela, novica s radijatafaga ln televizijskega sveta, ti briski pregled, nagradni natečaj, mesnice ker se n a i c e ne i i i ! VB Krinka ljubezni c3 — Bom tako prepričevalen, kakor boste le želeli. Štedi] ne bom nobenega napora zgovornosti, da vas prepričam. — Moja edina želja je biti prepričan, markiz, — je dejal glas, ki je postajal vljudnejši... — No, torej, če bi se hoteli potruditi in priti k meni, da bi se dogovorila, da bi takoj od jutri... — Za jutrišnjo številko je prepozno, lahko pa objavim v najnovejših vesteh, da dobi po novem nepričakovanem presenečenju novo obliko Skandal, ki bo padel na glave svojih povzročiteljev. Ali pa da namerava markiz de Valcor objaviti jasen demanti. — Tega nikar, tega nikar, — ga je prekinil Re-naud z mirno brezbrižnostjo, ki se je je sam veselil. — Želim, da bi objavili tole, preden pride kaj boljšega: »Prišli smo do najpikantnejšega odkritja o podli intrigi, ki pomeni največjo sramoto za ime de Val- cor, pa tudi za ime de Plesguen, pa morda še za neko drugo ime, najstarejše in najimenitnejše med vsemi — ime de Servon-Tanis. S tem blatom bo obrizgan ščit marsikaterega francoskega plemiča. V tej aferi se vidi ozadje naravnost neverjetne sramote. To je primer, ko je treba reči o tem pokvarjenem, degradiranem razredu, kakršno je plemstvo: Nekaj gnilega je v deželi danski! Tu se je Renaud popravil: — Ne, črtajte besedo »danski«, kajti vaši. čitatelji gotovo ne poznajo »Hamleta«. Ravnatelj se ni zmenil za to posmehovanje. V svoji grozi ga niti prav slišal ni. — Kaj, gospod markiz, vi bi hoteli... — Da bi me vlačili po blatu, mene in ves moj stan, — je odgovoril Valcor smeje. Hrepenim po sramoti in žalitvah. Najprej moram razumeti, kam merite, — je pripomnil novinar, ki je bil postal njegov glas zdaj topel. — Ali nameravate poslati žaljive u priče ? ... Ali hočete začeti proces proti meni ? — Kaj še! Za nobeno žalitev vašega lista se ne bom zmenil. Kvečjemu izrazim svojo hvaležnost pod pogoji, ki jih določite sami Ravnatelj je obmolknil. — Halo, — je dejal čez nekaj časa ravnatelj »Dnevne straže«, — ali je treba, da se sestaneva? — Da. — Takoj? — Če hočete, da. Ali vas morem čakati? Nerad bi prišel k vam v uredništvo. — Odpeljem se torej v ulico du Bac — Najdete me doma. Ko so bili povedani vsi razlogi, je bil pogovor kaj hitro uspešno končan. O ceni se sploh ni govorilo, to ni bilo važno. Sklenila sta: »Dnevna straža srdito napada markiza de Val-cora, ki ga krije njegova rodbina sama. List ne prevzame ob Jolžitve nase, temveč bo samo poročal, da se prične proces na pobudo Marca de Plesguena in sicer na podlagi dokazov, ki jih ima ta plemič o lažni osebnosti svojega tako zvanega bratranca. Renaud de Valcor, sloveči raziskovalec, lastnik največjih plantaž kavčuka na svetu, večkratni milijonar, mož plemkinje de Servon-Tanis, ni bil nihče drugi, nego drzni pustolovec, da, bandit iz najnižjih družabnih slojev, ki nosi samo naslov in zavzema svoj družabni položaj samo po zaslugi najpodlejše sleparije. Vse to bo izpovedal pred sodiščem Marc de Plesguen, edini zakoniti dedič gradu in velepo-sestva de Valcor, da bo lahko svet strmel nad to novico. Glavni urednik »Dnevne straže« je poslušal to j novico, ki jo objavi kot največjo senzacijo, ne da bi bilo treba poročilo kakorkoli omejevati ali pripominjati, da je treba sprejeti to vest z največjo rezervo. Motril je moža, ki mu je govoril o tem mirno in hladnokrvno in sklonil se je pred njegovo premočjo. Upogibajoč svojo hrbtenico, zastirajoč z izrazom spoštovanja svoj srepi pogled je častil demagog iz uredništva »Dnevne straže« >gospoda markiza«, ponosnega moža, ki je sramotil samega sebe z izrazi, izkajst vsak petek ln Je rudi lepo Ilustriran! C PRAV A: Ljubljana, Rnafljeva aHea 5. kakor da hoče reči: Ce bi vam prišlo na misel verjeti mi, dragi moj, bi vam že pokazal. — Ta Plesguen torej nori? — je vprašal končno urednik in sicer s tako iskrenim glasom, da se je Renaud zasmejal. — Ima nedvomno prav, kajti »Dnevna straža« bo pisala, da opravlja delo čiščenja in pravice. Ravnatelj je pomežiknil, se zasmejal, skomignil z rameni in končno zamrmral: — Vi ste res močan mož, gospod markiz. To je bilo iskreno prepričanje tega moža peresa, v resnici pa ni vedel, v kateri smeri deluje sila, ki jo je tako dobro čutil. Sicer mu je bilo pa malo ležeče na tem, kaj mu je markiz de Valcor prikrival. Kot ravnatelj je ravnal samo po nezaupanju. Bogato me bo nagradil za to, da začnem kampanjo v stolpcih svojega lista, kampanjo, v kateri bo mnogo izgubilo plemstvo, pa naj bo njen izid kakršenkoli. Ravnatelj »Dnevne straže« je lahkega srca in lahnih korakov krenil na to pot. Naj bi konec koncev padali udarci na glavo Valcora ali Plesguena, njega zavoljo tega ne bo srbela roka — je pomislil. Samo to si je priznaval, da še nihče ni napravil nanj takega vtisa, da pripada višjim slojem, kakor markiz de Valcor. Zdel se mu je naravnost »presenetljiv«. In tako bo stavljal za ta čas, ko bo nastopal proti, prepričan, da je to resnično on, če je sploh na svetu kak Valcor iz mesa in krvi. Urejuje* Josip Zupančič // Zo »Narodno tiskarno* Fran Jaran // Za upravo in inserami del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani Ljubiteljem prave, resnične umetnosti — ljudem najfinejšega okusa, vsem materam in tistim, ki se v globokem spoštovanju klanjajo najčistejši, najplemenitejši in požrtvovalni materinski ljubezni.... Vsem tem kličemo na ves glas: Ne opustite, ne pozabite! — Oglejte si najslavnejšo predstavnico visoke umetnost* in kulture. EMO GRAMAHCO ▼ pretresljivem — edinstvenem ln nepozabnem filmskem umotvoru JEANNE DORČ v KI£F2Z?1°*V DANES ob 16., 19. in 21. uri/ SINA SEM DaBIL SAMO SE DANES izvrstna in zabavna filmska komedija s Heinzoin Rilhmanom v glavni vlogi: Kot dopolnilo: kultumo-poučen film o plezanju na tirolske planine. Sodobna plezalna tehnika, ki bo zanimala slehernega planinca. KINO SLOGA — tel. 27-30 Danes ob 16.. 19. In 21. uri I GUVERNER po gled. komadu »ZASTAVA«. WiUy Birgel, Brigitte g Hornev. Rež. Turžanski. — Film predstavlja eno najlepših del letošnje nemške produkcije.. Danes ob $ 16., 19. in 21. uri. — KINO MATICA, tel. 21-24. | Upravičen glas z nase meje Par misli k narodno obrambnim nabiralnem akcijam Maribor. 6. maja V zadnjem času nas je ob meji neprijetno iznenadil dogodek, ki mu je treba posvetiti primerno pozornost. Vodstva naših narodnih in ljudskih šol so pred nedavnim prejela dva razpisa. Pri obeh gre za zbiranje prispevkov za različni narod-no-ebrambni organizaciji. Pri eni teh organizacij čitamo pripombo, da se priporoča zbiranje prispevkov po vseh šolah in vseh razredih za važno narodnoobrambno in humanitarno delo. Razpis glede zbiranja prispevkov za prodajo tombolskih kart nekega društva, ki je v narodnoobramb-nem pogledu prav tako važno, ali pa še bolj, vsebuje stavek, ki pravi, da je dovoljeno razpečavanje tombolskih kartic le v medsebojnem in najožjem rodbinskem krogu, kajti javno proiajanje tablic po cestah in lokalih je mladini prepovedano. V prvem primeru gre za organizacijo z manjši]n delokrogom, ki obsega le področje naše banovine. Nabiralna akcija je na menjena našim revnim rojakom v narodno mešanem srezu. Lepo je, da se spominjamo naših rojakov tamkaj in slične nabiralne akcije iskreno pozdravljamo, prav pa je. da se ta nabiralna akcija ne le dovoljuje, ampak naravnost priporoča ter ob sklepu da primerno navodilo, kam je poslati nabrane zneske. V drugem primeru gre za organizacijo, ki ie razširjena po vsej državi. Za večje pokrajine ima ta organizacija oblastne odbore, ki posvečajo med drugim posebno skrb zdravstvenemu stanju naše revne, zlasti obmejne mladine, ki jo preko počit- nic pošiljajo na zdravilna letovišča. Koliko mladine je ta organizacija s plemenitimi akcijami skozi leta sem v zdravstvenem ozira dvigala ter reševala. Zaradi tega bi morale biti vse akcije, ki jih sproži ta plemenita organizacija, deležna moralne in gmotne opore ter podpore vseh či-niteljev. Prav tukaj pa, kjer naj bi mladina pomagala mladini, dijak sedijaku do prijetnega letovanja, do zdravja ter okrepitve, doživljamo omejitve, ki jih zlasti ob meji ni mogoče niti razumeti, niti opravičiti. Naj pripomnim s stališča vzgojnih načel še sledeče: Vse nabiralne akcije po šolski mladini so v vzgojnem oziru kolikor toliko problematične, če se ne izvajajo iz globokega notranjega sočustvovanja in če niso pod budno ter skrbno kontrolo vzgo-jlteljev-učiteljev. Kontrola laikov je v vzgojnem oziru kočljiva in problematična, nemalokrat celo kvarna. V tem pogledu je dovolj izkustev. In prav zaradi tega so roditelji in učitelji že pred leti iskreno pozdravili odredbo, po kateri je vsako nabiranje prispevkov po šolski mladini in med Šolsko mladino prepovedano. '' Lefešfili april v Mariboru Najtoplejši je bil 31. api-il, najmrzlejši 13. april — 29« april je imel več padavin kakor ves lanski april Maribor. 6. maja V splošnem lahko rečemo, da je bil letošnji april hladnejši, bolj moker in rudi nekoliko bolj oblačen kakor lanski april. Najtoplejši dan je bil v letošnjem aprilu 21. april, ko smo imeli v senci 22.6 stopinj C. Najmrzlejši pa jc bil 13. april, ko je zdrknilo živo srebo na 4.2 stopinji C pod ničlo. Skupno smo imeli v letošnjem aprilu 6 dn:, ko je bila temperatura pod ničlo. Povprečna temperatura v let »'njem aprilu je bila 9.9 C, povprečna maksimalna temperatura 15.3 C, povprečna minimalna pa spet po daljnem času nekoliko nad ničlo, in sicer 3.8 C. V lanskem aprilu pa jc bila povprečna temperatura 12.8 C, najvišja celo 26.1 C, najnižja pa 1.4 C pod ničlo. Čeprav je bil letošnji april precej suh. je vendar dosegla mesečna višina padavin 43.1 mm, tako da pride na posamezen padavinski dan padavin za 3.6 mm, oziroma 1.4 mm na vsak aprilski dan. Deževalo je skupno 11 dni, snežilo pa samo en dan. Glede padavin je bil najbogatejši 29. april, ko je bilo padavin za 22.3 mm, tako da smo imeli 29. aprila letos več padavin kakor ves lanski april. Najvlažnejši je bil zadnji april s lOO^r vlage v zraku, najbolj suh pa 12. april s 34°/p vlage. FovpreČna vlažnost je doseg- la v aprilu 71.8^. Zračni tlak se ie gibal v Mariboru v preteklem mesecu med 747 6 in 725.8 mm. Povprečni zračni tlak pa je znašal 735.2 mm. V splošnem smo imeli najbolj sončne dneve v začetku preteklega meseca. Druga tretjina letošnjega aprila je bila že bolj oblačna in skoraj popolnoma brez padavin, 's tretji in zadnji tretjini letošnjega aprilla, ko je dosegla temperatura svoj višek, pa sta sledili slabi nevihti, proti koncu meseca je sledilo deževje, ki se je podaljšalo tuid v maj. Glede na. vetrovnost v letošnjem aprilu je omeniti, da sta bila v preteklem mesecu komaj 2 brezvetrovna dneva. Najviharnej-ši je bil 16. april, ko je dosegel veter okoli 14. ure hitrost 12 do 16 m v eni sekundi, oziroma okoli 50 km v eni uri. Tako močnega vetra v Mariboru že dolgo ne pomni mo. Končno je ob opažanjih v letošnjem aprilu še pripomniti, da nam je slana v aprilu petkrat pobelila travo in da se je na njej 12. aprila dopoldne za nekoliko minut, morebiti v slovo, še enkrat pokazal sneg, čeprav nam ni bilo več žal zanj, saj ! r.am je bil v dolgi letošnji zimi trdovra- 1 ten gost. i«! oks!ršT:Flit«r. Kaznjenca so odpremili v tukajšnjo splošno bolnico, kjer mu bodo z operacijo odstranili brizgalko. — Nesreča nikdar ne počfva, Na Tržaški cesti je padel z motorja 291etnl elektro-mehanJV Ivan Veršič, ki je obležal s po-sV~:U-nni nr* nogah in rok*h. — Tik za postajo JLimbufl je skočila a vlak« lftietna tkalka Frančiška Jurej, ki je pozabila iz-! opiti. Obležala je na železniški progi s : kodbami po vsem telesu. Oba ponesre-nca se zdravita v bolnici. — Pretepi brez konca ln kraja. V neki 'Stilni v Laznici pri Rušah so fantje na-:dli 221etnega kovaškega pomočnika Peri Cerčeta in ga z nožem poškodovali po *avi. — V Bikolah pri Cirkovcih je bil vpaden 291etni posestnik Franc Babšek, ii je dobil zabodljaj v hrbet. — V Framu as se stepli fantje in je obležal v mlaki rvf 261etni kmečki dninar Ivan Zgalin. ;i ga je neki napadalec z nožem zabodel hrbet. Vsi poškodovanci so v mariborski "x>lnici. ■— Otroci zanetili požar. V Spodnjih Ho~ eah je ogenj uničil gospodarsko poslopje posestnika Alojzija Vernika, ki je zaradi »ožara oškodovan za preko 15.000 din. Prečkava je ugotovila, da so ogenj zanetili ^troci, ki so se z vžigalicami igrali v skednju. — V Orehovi vasi pa je požar vpepelil gospodarsko poslopje kočarja Ivana Rudolfa, ki ima 12.000 din škode. — Smrt na cesti. Davi okrog pol 8. se je zgrudil pred Batovo trgovino na Aleksandrovi cesti 71Ietni upokojeni železničar Štefan Pšeničnik, stanujoč na Aleksandrovi cesti 44. Policijska komisija je ugotovila, da ga je zadela srčna kap. Truplo so prepeljali na Pobrežje. — Mariborsko vreme. Tezenska vremenska postaja pravi, da bo prevladovalo oblačno vreme. Toplota se ne bo mnogo spremenila. Včeraj je bila najvišja temperatura 12.7, davi pa 7.5. Padavin je bilo 2.1 mm. — Pesniške novice. Malokaterikrat se oglašamo. Kadar se oglašamo, pa je gotovo za to tehten razlog. Naš Sokol na Pesnici-Jarenmi, katerega agilno delovanje je vsem znano, posveča svojo skrbno pažnjo tudi narodnoprosvetnemu delovanju. V nedeljo ob 15. bo pri br. Kerenčiču prijetna predstava, ki se je bodo nedvomno udeležili vsi, ki vedo ceniti prizadevanja in marljivo kulturno delo sokolske odrske di"užine iz Pesnice-Jaren ine. Torek, 7. maja, ob 20.: »Ana Chrtstie«. Red C. Sreda. 8. maja: Zaprto. četrtek, 9. maja, ob 20.: »Izdaja pri No-vari«. Red B. • Izvrstna ameriška igra »Ana Chrtstie« se bo drugič ponovila drevi (red C). Ker se sezona nagiba h koncu, ta zelo uspela drama ne bo mogla doživeti mnogo ponovitev. Zato se občinstvo opozarja, naj si jo ogleda čimprej, da je ne zamudi. SOKOL Sokolsko društvo Maribor matica priredi jutri v dvorani Ljudske univerze predavanje o IX. zletu bolgarskih junakov v Sofiji leta 1939 in v zvezi s tem o potovanju z jugoslovenskim parnikom »Lov-Čen« po Črnem morju, Bosporu, Dardane-lih, Carigradu, Smirni, Atenah in Krfu do Iz Ljutomera — de vedno dež. že nad 10 dni imamo stalno rahel dež, zemlja je že prenapita, po brazdah na njivah pa so se pojavile že mlake. Rast krompirja in koruze je ustavljena ter obstoja bojazen, da bo seme v prevlažni zemlji segnilo. Na polju je vsako delo zaradi stalnega dežja nemogoče. Po vrtovih že marljivo gospodari plevel, ki ga ni mogoče odstranjevati, ker je zemlja preveč zmočena. — Vode naraščajo in se razlivajo. Stalno deževje je napolnilo že vse manjše mlake, potoke in tudi jarke. Ščavnica je narasla tako, da se je na nekaterih mestih že razlila po travnikih, kjer pa zasedaj še ni napravila škode. Ce bo voda še bolj naraščala in dežja ne bo kmalu konec, bo ščavnica zalila tudi višje lege ter poplavila polja. — Sokolska pripravljenost. Vse edinice Murskega sokolskega okrožja so imele odrejeno za 5. t. m. pripravljenost, ki bi se izvršila na ta način, da bi se po par edinic zbralo na določenih mestih, nato pa bi vse odkorakale na skupno zborno mesto, kjer bi bil pregled prostih vaj, kolesarske tekme in nagovor. Ker je slabo vreme ta idealni program sokolskih edinic preprečilo, so izvedle pripravljenost doma na svojem zbornem mestu. — Uspeh Malonedeljčanov. Na Križevo so Malonedeljčani. člani sokolske Čete gostovali v sokolskem domu z burko >Go-sposka kmetija«. Tudi tokrat so se Malonedeljčani pokazali, da so res kos svojim vlogam, ter so želi za svoja izvajanja obilo aplavza, žal, da je vreme mnogim onemogočilo obisk tega gostovanja. — Deputacija. V preteklem tednu je sprejel v Čakovcu nadškof dr. Steplnac deputacijo Razkrižanov in Strigovčanov, ki sta jo vodila štrigovski župnik Horvatovič ln šolski upravitelj Ivan Richter. Deputacija je zaprosila nadškofa, naj pripomore k vrnitvi štrigove in Razkrižja k banovini Hrvatski ter spravi v šafarsko šolo zopet duhovnika za veroučitelja, ker učijo sedaj verouk učitelji. Nndškof je obljubil deputaciji svojo pomoč. — Za podaljšanje avtobusne proge. Mestna podjetja mariborska so lani otvorila avtobusno progo Maribor—Ljutomer. Spočetka so mislili, da bo ta proga pasivna, sedaj pa se je izkazalo, da je visoko aktivna ter vozita na tej progi celo dva avtobusa, ki sta vedno polna. V zadnjem času se je pojavila želja, da bi se proga podaljšala do Štrigove, Še 10 km po banovinski cesti od Ljutomera naprej. Ta načrt je lahko izvedljiv, ker stoji avtobus v Ljutomeru od 8. zjutraj pa do 11., ko se vrača zopet v Maribor. V tem času čakanja v Ljutomeru bi se avtobus iz Štrigove že lahko vrnil. Kakor čujemo, so se merodajni faktorji za podaljšanje te proge resno zavzeli, tudi sreski cestni odbor, in upajmo, da bo to delo uspelo. Is G">mte Radgone — Tcčka nesreča. V petek popoldne s« je pripeljal z motorjem orožniški kapla I. Ramsck po ostrem ovinku od mehanične delavnice Ivana Kožarja na Spodnjem grl-su mimo carinarnice. Zaradi ostrega ovinka in kamna, ob katerega je zadel Ram-šak. je izgubil ravnotežje ter padel z motorja v obcestni cementni cbzklek pri carinarnici tako nesrečno, da je obležal nezavesten. Zaoobil je hude ogrebl:ne po obrazu, nslomil pa si je tudi čelno kost. Poškodovan je bil tudi motor. Na kraj nesreče je takoj prihitel zdravnik dr. Cre-mošnik. ki je ranjenca Obvezal in odpre-mil v bolnico. Iz Slatine Radencev Nenadna smrt. V barovinaki trsnici in drevesnici pri Kapeli na 1 Radenci ie bil Že več let zar>cslen ko* dr^vcs^.iča- 56 letni Jakob Roškar iz Spod Kooijana Ko se je te dni vračal zvečer z dela domov. 1e med poti o omahnil in obležal v obcestnem jarku, oddalien od svoiesa doma koma! kakih 20 metrov. Ker ga zvečer le predolgo ni bilo domov so ca pričeli domnči iskati ter našli po d al 2 cm tkanin v obcestnem iarku. Bil ie že mrtev LežV ie na hrbtu, v eni roki ie dr>al svinčnik v druei pa zvezek — bel^žnik D'mnflva:o. da ie vsled slabosti sedel ob rob ceste ter si hotel v beležnik zabeležiti svoie delovne ure. pri tem t>a ie omahnil zadet od kapi Ker ie imel v žeD'.i Se vso goto*-:no. priča,, da ni bilo nad n.iim tevršon nikako nasilie Zapušča konico nen t kblie-nih otrok. častnf uspehi nrarnp&ljskfh fMr«f **** # v Beogradu ah Ljutomer 6. maja Dne 28. in 29. aprila so bile v Beogradu velike konjske dirke beograjskega Kola ja-hačev »Vožd Karadjordje«, ki ga ie pose-tilo mnogo dirkačev iz vse države s konji najboljše kvalitete Teh dirk so se udeležili tudi naši muropoljski kasači ter dosegli odlične uspehe V prvi dirki triletnih in starejših konj je dosegla četrto mesto z najboljšim Časom 1:44.2 Lidija, last g Vaupotiča Jakoba iz Lukavcev, ki je imela 180 m dodatka. V drugi dirki heat vožnje je dosegla prvo mesto Salta v času 1:30. last g. šumaka Mir- Splita. Predaval bo br. Otmar Meglic. ka iz Ljutomera, s 140 m dodatka. V tretji Skiontičnp slike v barvah so delo br. dr. f muropoljskih konj in njih rejcev. Ti uspehi naših konj so ovrgli trditev, da dosegajo muropoljski konji lepe uspehe samo na domačih tleh, kjer ni konkurentov. Dokazali so nasprotno pri dirkah v Beogradu, kjer so dosegli najboljši čas ter odnesli od tam časovni rekord. Muropoljski kasači bodo ponovno pokazali svojo hitrost pri dirkah, ki bodo na Cvenu pri Ljutomeru 12. maja ob 3. popoldne. Prijatdlji sporta bodo istega dne imeli zopet lep užitek, vabijo jih kmetski konjerejci. zeleno Mursko polje in žlahtna kap'jica ljutomerskih goric. Za avtobusni prevez, jedačo in zabavo bo poskrbljeno. Za mir na Jadranu Po ameriških informacijah sta Mussvl > * a* grof Ciano dala zagotovila, da ni nobenih razlogov za poslabšanje odnoSajev z Jug osla v Jo in ostalimi balkanskimi državami Rim, 7. maja. (Dr. O. A.). Kakor se je šele naknadno izvedelo v tukajšnjih diplomatskih krogih, je ameriški veleposlanik Phillips z Mussolinijem in Cianom govoril tudi o italijanski politiki na Balkanu, posebno za primer, da bi nastale komplikacije na Sredozemskem morja Oba Italijanska državnika sta po informacijah Is omenjenih krogov odgovorila ameriškemu poslaniku, da so italijanski odnoSaji do balkanskih držav, posebno še do Jugoslavije nadvse prijateljski in da ni nikakih razlogov, da bi se poslabšali« Kakor je znano, je imel ameriški veleposlanik Phillips po sestankih z Mussolinijem in Cianom daljše razgovore s francoskim veleposlanikom v Rimu, z odpravnikom poslov angleškega poslaništva, a tudi z jugoslovenskim poslanikom Hristi-ćem, katerega je informiral o izjavah Mussolinija in njegovega zunanjega ministra Člana glede Balkana. O teh zagotovilih je bil obveščen tudi jugoslovenski poslanik v VVashingtonu Fotič, ko se je pri Sumner VVellesu informiral za rezultate Pbillipsovih razgovorov v Rimu. Tudi njemu je bilo sporočeno, da v Italiji zaenkrat nimajo nfkakega razloga, zaradi katerega bi se sprli s svojimi najbližjimi sosrdi. Glede na to so v ameriških novinarskih krogih v Rimu postali bolj optimistični ln računajo z možnostjo, da mir na Jadranu ne bi bil porušen, tudi ce bi se Italija dejansko zapletla v vojno s zapadnima zaveznikoma. Italijani bi Jadransko morje takoj zaprli in ga tako izključili iz vojnih operacij. Italija bi imela tedaj celo velik Interes na tem, da ohrani mir na Balkanu in si tako zavaruje hrbet. To je tuđi v interesu Nemčija Resna nevarnost pa bi nastala, če bi zavezniki poskusili s pomočjo Turčije in morda tudi Grčije razširiti vojno na Balkanu. Računati pa je treba s tem, da bi v takem primeru skušala uveljaviti svoj vpliv na Balkanu tudi Sovjetska Rusija, katere politika pomeni prav sedaj veliko neznanko. V zvezi s to sovjetsko politiko se na-| vaja primer Švedske, ki je ostala doslej prav spričo sovjetskih interesov izven vojne, čeprav je divjala ta že na njenem vzhodu, kakor tudi na njenem zapadu. V primeru, da se vojna znova razširi, bo treba sovjetsko politiko vsekakor zelo upoštevati, ker si noben od obeh vojskujočih se taborov ne želi spopada z njo. Zato sodijo ameriški novinarski krogi v Rimu, da se bo tudi zaradi neznane sovjetske politike rešil mir na Balkanu. Vendar pa italijanski listi Se vedno obširno poročajo o medsebojnih očitkih angleškega in nemškega tiska in se vprašujejo, kdo bo izzval prve komplikacije v Sredozemlju. Nemški listi obširno razpravljajo o zavezniški propagandi na Balkanu, ki hoče balkanskim narodom dopovedati, da Nemčija in Italija ogražata to ali ono balkansko državo in da je zaradi tega potrebno, da se naslonijo na zapadne zaveznike. V tej zvezi objavlja »Regime Fa sci sta« obširno poročilo o angleško-francoski propagandi na Balkanu. Nemški informirani krogi, pravi list, vidijo v zavezniški reakciji na Balkanu po umiku iz Norveški* možnost, da bi zavezniki poskusili razširiti vojno na Sredozemlje, da bi se vsaj tam polastili Iniciative. Kot dokaz za to navajajo koncentracije angleškega, francoskega in turškega brodovja v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Na drugi strani pa očitajo zavezniki Nemčiji agresivne namene. Tako je precejšnjo pozornost vzbudilo poročilo agencije Associated Press iz Londona, ki fa je objavilo glasilo italijanskega zunanjega ministra »Telegrafo«, po katerem se Nemčija baje pripravlja za napad na Rumu-nijo kot najbogatejšo balkansko državo. Tako še vedno nt mogoče reči ničesar količkaj zanesljivega o italijanskih namerah in niti ne o tem, aH je odločitev že padla ali pa šele dozoreva. •SLOVENSKI NAROD«, tenk. t- m» 1M0. • ■ -- Stav. 103 Naše gledališče: v operi Traviata z Loven-tovof v drami Danes bomo tiči z Rogozom Dvakrat nabito polni gledališči V Ljubljani, 5. maja. V soboto je nastopila gospa V. Leven. tova kot gost v tretji operni partiji, kot Violeta v Traviati. Kolik ugled in koliko spoštovanje si je pridobila s svojo pevsko in igralsko umetnostjo, se je izražalo z ogromnim navalom občinstva ter v izredno toplih priznanjih, ki jih je žela umetnica vedno iznova na odprtem odru in po vseh dejanjih. Prejela je tudi šopke. Leventova podaja Vioieto strogo v Verdijevem slogu, pazeč predvsem na lepoto in pravilnost podajanja pevskega parta, a hkrati brez pretiravanja z živahno, idealizirano igro posebne elegance in okusa. Kultura in finost sta ji v spevih in igri najvišji zakon. In žela je uspeh, da je bila vidno zadovoljna, videč, s koliko inteligenco sledi naše prav v tej partiji po raznih prvovrstnih pevkah razvajeno občinstvo vsem njenim intencijam. Gostič kot mladi Alfred ni bil glasovno najbolje razpoložen, a si je znal pomagati z rutino in forsiranjem, prav dober in učinkovito glnijiv oče Germont pa je bil Janko. Za Alfredovega prijatelja je vskočil Kri-stanČič in se igralski živahno ter tudi pevski spretno uveljavil. Mladi tenor potrebuje pač še šole in pa čim več nastopov, da se razvije. V drami smo imeli zopet tako »rožo«, kakršne zdaj trgajo v operi: Nestrovevo burko Danes bomo tiči<. Očividno z uspehom »Lumpacija Vagabunda*. Drama je bila namreč nabito polna. Ljudje so si obetali prav posebnega heca in gavdija. In res so se nekateri smejali, zabavali ter zlasti po zključeni predstavi navdušeno ploskali. Ne vem pa. ali ni veljalo njih ploskanje samo igralcem, fešaku Bobku Rogozu in krasotcu Mirku Drenovcu pa falotku Matičku Juvanovi ter še posebno originalno grotesknemu Melhijorju, frakarskemu hlapcu Kraljevemu. Kakšne >ideje« ali satire v tej burki danes ne moremo več niti zaslutiti in vse se dogaja tako slučajnostno in neverjetno, pa s pomočjo vseh mogočih ceneno teatrskih trikov, s preoblačenji, lestvo. špansko steno itd., da rad verjamem, da je bila v davnih čitalniških časih takale burka za publiko iz Krakovega, šent petra in Kravje doline pravcata poslastica. Danes ni več, in celo dva rodoljuba z dežele sta se za mano pogovarjala: »Kaj praviš ? Za Horjul bi bila tale igra.c — »Ne vem. ne vem. Morda za Gorju še !c Meni je bilo žal Rogoza. Po njegovem velikem, sijajnem Hamletu gledati ga v ulogi Bobka je bilo mučno. Da niso našli za umetnika primernejše uloge, je obžalovala pač vsa inteligentna publika. Zamuditi izjemno dobro priložnost, da bi gledali Rogoza še v kaki drugi tehtni, makar duhovito veseli igri. je neodpustljivo. Kajpak je bil Rogoz sijajen tudi kot trgovski pomočnik Bobek. celo preveč sijajen, pi eleganten in šarmanten. mnogo preveč za komija iz »malega mesta«. Umetnost je kazal zlasti s svojo izrazito mimiko, s svojimi pogledi, padajoč iz zadrege v zadrego, a zmerom na novo se rešujoč s svojo predrznostjo. Izvrsten, še ne pozabljen komičen tip je ustvaril zopet Kralj. Ampak tisto pobiranje kamenčkov po tleh v temi, se godi vendar predolgo in res samo na estetski užitek Kravje doline. Odličen trgovec Plaveč je Lipah, prav simpatičen porednež Matiček Vida Juva-nova. Levarjeva in Drenovec sta prikupen parček vztrajnih zaljubljencev. Skrbinšek je izjemno enkrat poskočen krojač Poskočil. Mira Danilova in Gabrijelčičeva sta mož željni ženici. M. Boltarjeva je gos-pica CvetkOVa, samo lepa in stasita, namesto grda in izranžirana. Pa je tu ie dolga vrsta epizodk, med katerimi je prav dobro tipiziran izvoSček Brat ina in operetni policaj Potokar. Samo smehu in zabavi naj služi ta močno zastarela, do fermenta prazna in plitka burka. Oživlja jo izjemoma celo vojaška godba v premorih in pod vodstvom Bob-kovim se enkrat celo poje s sodelovanjem vse publike. Zavidal sem jih vse. ki so se smejali, se zabavali in celo peli. In od srca jim čestitam. F"r. g. V počastitev 70 letnice skladatelja J. Pavčica bosta zapeli operna in koncertna pevka najboljšega slovesa ga. Pavla Lovšetova in njena hčerka gospa K:.jda več Pav-čičevih pesmi na koncertu 10. t. m. ob 20. v Frančiškanski dvorani. Na klavirju ju bo spremljal njen sin dr. Samo Lovše, tako da bo nastopila na tem zanimivem koncertu tričlanska rodbina muzikalno ve- lenadar jenih Lovše to vih in zet ge. P. Lov-šetove Čedomil Dugan, profesor zagrebške Glasbene akademije. Talentirani mu-zik je že z desetimi leti igral na svojem samostojnem orgelskem koncertu. Diplomiral je na zagrebški akademiji s klavirjem in orglami in je danes kot najmlajši klavirski in orgelski pedagog prof. držav, glasbene akademije v Zagrebu. Nastopal pa je tudi od svojih deških let dalje neštetokrat kot solist na koncertih, po dvoranah in cerkvah na obeh instrumentih. a »ftmkovimi« izredno zadovoljno, take Je tudi na praznik doživela taborjanska dru« žina mnogo pohvale in odobravanja. Lipa« hov »Glavni dobitek« je veseloigra v treh dejanjih, ki nam kaže, da je denar — sveta vladar. Vsa tri dejanja so izredno zabavna in so poedini nastopi zbujali pri gledalcih mnogo smeha in zabave. Režiser g. Kondor je vložil v igro mnogo truda In dobre volje, zato so bile tudi vae vloge dobro naStudirane in podane. Vsi nastopajoči so pokazali izredno mnogo ljubezni do gledališke umetnosti in moremo vrlim Taborjanom iskreno čestitati k lepemu uspehu. Scenacija je bila prav debra. tako tudi razsvetljava in kostumi, želimo si ie več tako lepih večerov. Iz Kranja _ v ** Majda Lovšetova vedno z najlepšim umetniškim uspehom. Njegova žena Majda, hčerka ge. Pavle Lovšetove, si je pridobila že lep sloves ne le pri Slovencih, marveč tudi pri Hrvatih kot mlada nadarjena pevka biserno čistega glasu visoke muzikalnosti in kot odlična pedagoginja. Absolvirala je pedagoški in umetniški oddelek konservatorija v Zagrebu z najboljšim uspehom. »Glavni dobitek« na Viču Vič. 5. maja 2c drugič smo imeli v gesteh vrlo gledališko družino podpornega in kulturnega društva ->Tabor . ki nam je na praznik 2. t. m. vprizorila Lipahovo veseloigro »Glavni dobitek v režiji g. Kondorja. Kakor je bilo občinstvo pri prvem gostovanju — Strelska družina je rešila težko finančno vprašanje. Na letošnjem občnem zboru naših agilnih strelcev, ki so se proslavili s svojo izurjenostjo po vsej državi, so se obravnavala zamotana finančna vprašanja ki pa jih je odbor rešil ▼ dobro družine. Z letošnjim letom je potekla namreč najemna popod ba za strelišče \ Stru zevem. Za nadaijnja leta je bilo potrebno zagotoviti strelišče pod težjimi pogoji, kakor so bili doslej, čeprav je najetje posojila za dosedanjo najemnino obremenilo družino za 50.000 din. Ta vsota pa je bila » strani družine ob poteku dobe znižana na malenkostno vsoto in sicer z dohodki družine same, kajti ostale podpore so bile le malenkostne in je celo občina podpirala družino le s 1000 din na leto Vse to dokazuje, da se je odbor dobro zavedal tudi potrebe po finančni razčistitvi, ki mu bo omogočila nadaljnje delo v strelski izpopolnitvi. Tudi letos je bil izvoljen stan odbor, ki vodi družino z malimi izjemami že 10 leto. Zaradi odhoda dveh odbornikov sta vstopila na njih mesta inž. Mlakar Jaka in inž. Oto Papež. Članarina je ista kakoT prešnja leta, edino mladini je bila znižana na 10 din na leto. Redno ostro streljanje ie bilo že pred občnim zborom otvorjeno in je vsako nedeljo in vsak praznik od 14. do 18. Iz Novega mesta — Urednik »Dol. Novic« obsojen. Pred novomeškim okrožnim sodiščem je bil obsojen zaradi objavljenega članka »Mnenje veČine uradništva o zazida vi gornje Loke in novem zadružnem domu«, odgovorni urednik >Dol. Novic« g. Vekoslav Lilija na globo 1000 din, v primeru neizterljivosti pa na 17 dni zapora. Zaradi objavljenega članka se je čutil osebno prizadet predsednik uradniške nabavljalne zadruge s. o. s. g. Ferdo Meršol, ki je po svojem pravnem zastopniku Vebletu vložil proti njemu tožbo. — Malo več snage! Od nekega tujca smo prejeli pritožbo glede snage v nekaterih naših prenočiščih. Tujec, ki je prenočeval v nekem našem boljšem prenočišču, ni mogel vso noč zatisniti očesa. Povod so bili najhujši krvosesi — stenice. — Razburljiv lov. V Krasti jaki ulici se je pojavil mlad eleganten mladenič, ki je vpraševal po nekem dijaku Zupančiču. Ker imajo pri nas dijake v oskrbi po večini priletne ženice, se je zglaail pri njih. Prišel je tudi v hišo dijaške gospodinje. Prešernove, kjer je v stanovanju stikal po omarah. Privlekel je na dan zlato uro in vratno verižico in oboje pobasal v žep. Prešernova, ki je bila mnenja, ds je prišel domov njen dijak, se za ropot v sosedni sobi ni dosti zmenila, iz previdnosti pa je vseeno odšla v sosedno sobo, kjer je naletela na velik nered in tujca, ki je urno stekel proti izhodu. Prešernova je seveda odhitela za njim. Nastal je kmalu velik lov, ki so se ga udeležili tudi orožniki. Končno so tujca prijeli blizu kapitlja. Na poti na orožniško postajo je fant na vse načine zatrjeval, da je nedolžen, pred orož-niško postajo pa je izpustil iz hlačnega žepa neko stvar, zavito v robec. Pri pregledu zavitka so v njem našli zlato uro. ki je bila ukradena Prešernovi. Pri preiskavi so pri neznancu dobili tudi vratno verižico. Elegantni tat, ki se mu je podjetje izjalovilo, je 28-1 etni Ljubljančan I. Krištofec. ki so ga oddali v zapore. marsikaj prestati, kar pa je prenašal s pravo sokolsko požrtvovalnostjo ln samozavestjo. Na novem službenem mestu v Litiji mu želimo mnogo uspehov in zadovoljstva. Zdravo! Z Jesenie Iz Metlike — Klito-predavan je. Po zaslugi in prizadevanju predsednika društva Bela Krajina dr. Bana se bo v sredo 8. t. m. ob 20.15 predvajal v sokolskem domu kulturni film o festivalskih prireditvah v Mariboru. Zlasti lepo so posneti belokrajinski narodni plesi. To bo edina prilika, da si meščani in okoličani film ogledajo, preden bo odposlan v Ameriko! Vabljeni! Iz Krškega — Br. Viki žabkar zapustil Krško. Te dni je zapustil Krško g, Viki žabkar, tehnični vodja sreskega cestnega odbora v Krškem. Z njim smo izgubili zopet zavednega naprednega delavca. V teku let si je med nami pridobil splošno priljubljenost in spoštovanje. Zlasti se je odlikoval po svoji delavnosti v javnem življenju. Posebno pri Sokolu je bil neumoren delavec in vzgojitelj. Več let je bil društven odbornik, pa tudi vaditelj naraščaja, ki bo njegov odhod najbolj čutil izmed vseh. Dolgoletnemu članu in odborniku je društvo priredilo poslovilen večer, ki so se ga udeležili vsi njegovi sokolski sodelavci in prijatelji. V imenu društvene uprave se je od njega poslovil starosta br. dr. Jan. poudarjajoč njegov neomahljivi in požrtvovalni značaj ter njegove zasluge pri krškem Sokolu. V imenu glasbenega odseka se je poslovil od dolgoletnega sotrudnika br. Pfeifer Joško, ki je poudaril kako marljiv in resen delavec je bil tudi pri glasbenem odseku naš Viki. Poslovilni večer je pokazal, kako priljubljen je bil br. Žabkar med nami. Pozabiti ne smemo, da je bil tudi dolgoleten član gasilskega društva v Krškem ter sodeloval tudi pri gasilski godbi. Tudi gasilci so zgubili z njim zvestega in delavnega tovariša, ki ga bodo težko nadomestili. Zvest svojim načelom je moral br. žabkar v svojem življenju že Lepa proslava materinskega dne. Zveza narodnih žen in deklet na Jesenicah je v nedeljo na zelo lep način proslavila materinski dan. Velika sokolska dvoran je bila zasedena do kraja. Spored je bil pester. Nastopili so društveni članski in mladinski zbor, mali harmonikarji, solisti in zbor pevskega društva »Sava«. Na sporedu so bile skladbe Iv. pl. Zajca, K. Koleta, P. Ran c i ga j a. Gregorca, V. Mirka. M. Fer-luge. I. Ipavca, A. Svetka in L. Hafnerja. Proslavo je otvori! mladinski tamburaški zbor. ki je pod vodstvom g. Franceta Dolenca odigral koračnico ^Slovenec, Srb, Hrvat« in izzval navdušeno odobravanje občinstva. O materinstvu je govoril sr. Silvester Goser. ki je poudaril, da je letošnja materinska proslava tembolj pomembna, ker trepeta v Evropi na milijone mater za življenje svojih sinov in mož in na milijone družin, ki so v skrbeh za življenje svojih očetov. Sledil je nastop malih harmonikarjev v narodnih nošah, ki so pod vodstvom našega glasbenega mojstra, g. Kleca nastopili v zboru in posamič. Izvajanje naših malčkov je pokazalo, da je njihova glasbena vzgoja v dobrih rokah. Pod vodstvom dirigenta g. žena ie članski tamburaški zbor zaigral več skladb. Lepo je deklamiral dijak France štravs R. Maj-strovo besedilo -»Za sinom«-, nato pa je nastopil moški zbor ^Save«. ki je pod vodstvom pevovodjp g. Martina .Terama xa-nosno zapel V. Mirkovo »Na trgu*. Ipav-čevo -»Imel sem ljubi dve«. Rvetkovo ^Pod noč*- in za zaključek Hafnerievo -"Mamici v slovo«. Poslednia ie tako vz«ra1a. da so jo morali ponoviti Vsa prireditev je lp»no uspela, čisti prebitek se bo porabil ?q pnd. poro siromašnih mater. *^aclfei9s»c£s»ciffi Sreda, 8. maja 7.00: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12.00: Veseli češki godci (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: šramel »štirje fantje«. — 14.00: Poročila. — 18.00: Mladinska ura: a) Slovenski literarni zemljevid IV. Notranjska (g. prof. Fr. Vodnik) b) Malo telesne vzgoje (g. M. Zor). — 18.40: Izlet v Prešernovo domačijo (g. Planina France, banov, svetnik). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. 19.50: Potopljeni rastlinski svetovi (g. dr. Maks Vraber). — 20.00: Slovenski vokalni kvintet. — 20.45: Bolgari pojo in igrajo (plošče). — 21.15: Klavirski koncert ge. Jadvige štrukelj-Poženelove. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Po daljnih krajih in deželah (plošče). MALI OGLASI Beseda 50 par davek posebej Preklici izjave oeseda din i,— davek posebej. £a pismen f odgovore glede malih oglasov je trena prilozi L. znajuko - Popustov za maje oglase ae priznamo Beseda 50 pai lave* poseoej Najmajijs) znesek a.— din TRAJNO ONDULACIJO s 6-mesečno garancijo, v modernih frizurah, Vam napravi z najnovejšim aparatom za nizko ceno > Salon Mer lak« — Sv. Petra c. 76. 123* BREZPLAČNO povem značaj in usodo, ako pošljete dan, mesec in leto rojstva ter 5 din v znamkah za poštnino. Fran j a Po lane c-Logarjeva. Medno 44, p. št. Vid nad Ljubljano. 1246 'KLIŠEJE Ali res nimate še srečke dri. razr. loterije? sporočite čim prej svoj en jeni naslov na navadni dopisnici: .ni sreče, bančni poslovalnici Bezjak vi ari bor, Gosposka ul. 35 Oglašuj male »slast Slovenski Narod ker so naiceoeišil PRODAM Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8.— dm> M06KO KOLO pol športno, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v upravi Slov. Naroda. 1250 Izvrstna MEDICA barva ustne in lica! Dobite jo v Ljubljana, Židovska uL 6 PES BERNARDINEC garantirano čiste pasme, zdrav, krasne oblike, dresiran, zanesljiv Čuvaj, 1% leta star — poceni naprodaj. Pojasnila daje šolski upravitelj na Dobrni pri Celju. 1247 S LUŽBE Beseda 60 par, davek posebej. Naimaniš: /.nes^H — din. BRrVSKEGA POMOĆNIKA dobrega in hitrega sprejme takoj Josip Petrič, Tržič. 1248 GOSPODINJA ln dobra kuharica, snažna, vajena vsakega dela, išče službo pri orožnikih. — Ponudbe na upravo lista pod »Dobra kuharica«. 1244 STAnOVAHJA Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din. KATERI UPOKOJENEC bi hotel iti stanovati na Gorenjsko? Ponudbe poslati na upravo Slov. Naroda pod šifro »Skupno življenje«. 1249 Najboljši v«*LJk po radijskem svetu je „NAs VAL" sporedi evropskih postaj na vsen valovih, •trokovtj članki, roman, novela, novica s radijskega Ln televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smešnice izhaja vsak petek ln Je tudi lepo Ilustriran: UPRAVA: LJubljana, Knafljevs oUea 5. Krinka ljubezni c3 — Bom tako prepričevalen, kakor boste le želelL Stedil ne bom nobenega napora zgovornosti, da vas prepričam. — Moja edina želja je biti prepričan, markiz, — je dejal glas, ki je postajal vljudnejši... — No, torej, če bi se hoteli potruditi in priti k meni, da bi se dogovorila, da bi takoj od jutri... — Za jutrišnjo številko je prepozno, lahko pa objavim v najnovejših vesten, da dobi po novem nepričakovanem presenečenju novo obliko Skandal, ki bo padel na glave svojih povzročiteljev. Ali pa da namerava markiz de Valcor objaviti jasen demanti. — Tega nikar, tega nikar, — ga je prekinil Re-naud z mirno brezbrižnostjo, ki se je je sam veselil. — želim, da bi objavili tole, preden pride kaj bolj« »Prišli smo do najpikantnejšega odkritja o podli Intrigi, ki pomeni največjo sramoto za ime de Val- cor, pa tudi za ime de Plesguen, pa morda še za neko drugo ime, najstarejše in najimenitnejše med vsemi — ime de Servon-Tanis. S tem blatom bo obrizgan ščit marsikaterega francoskega plemiča. V tej aferi se vidi ozadje naravnost neverjetne sramote. To je primer, ko je treba reči o tem pokvarjenem, degradiranem razredu, kakršno je plemstvo: Nekaj gnilega je v deželi danski! Tu se je Renaud popravil: — Ne, črtajte besedo »danski«, kajti vaši čitatelji gotovo ne poznajo »Hamleta«. Ravnatelj se ni zmenil za to posmehovanje. V svoji grozi ga niti prav slišal ni. — Kaj, gospod markiz, vi bi hoteli... — Da bi me vlačili po blatu, mene in ves moj stan, — je odgovoril Valcor smeje. Hrepenim po sramoti in žalitvah. Najprej moram razumeti, kam merite, — je pripomnil novinar, ki je bil postal njegov glas zdaj topel. — Ali nameravate poslati žaljive u priče?... Ali hočete začeti proces proti meni? — Kaj še! Za nobeno žalitev vašega lista se ne bom zmenil. Kvečjemu izrazim svojo hvaležnost pod pogoji, ki jih določite samt Ravnatelj je obmolknil. — Halo, — je dejal čez nekaj časa ravnatelj >Dnevne straže«, — ali je treba, da se sestaneva? — Da- — Takoj? — Ce hočete, da. Ali vas morem čakati? Nerad bi prišel k vam v uredništvo. — Odpeljem se torej v ulico du Bac. — Najdete me doma. Ko so bili povedani vsi razlogi, je bil pogovor kaj hitro uspešno končan. O ceni se sploh ni govorilo, to ni bilo važno. Sklenila sta: »Dnevna straža« srdito napada markiza de Val-cora, ki ga krije njegova rodbina sama. List ne prevzame obJolžitve nase, temveč bo samo poročal, da se prične proces na pobudo Marca de Plesguena in sicer na podlagi dokazov, ki jih ima ta plemič o lažni osebnosti svojega tako zvanega bratranca. Renaud de Valcor, sloveči raziskovalec, lastnik največjih plantaž kavčuka na svetu, večkratni milijonar, mož plemkinje de Servon-Tanis, ni bil nihče drugi, nego drzni pustolovec, da, bandit iz najnižjih družabnih slojev, ki nosi samo naslov in zavzema svoj družabni položaj samo po zaslugi najpodlej&e sleparije. Vse to bo izpovedal pred sodiščem Marc de Plesguen, edini zakoniti dedič gradu in velepo-sestva de Valcor, da bo lahko svet strmel nad to novico. Glavni urednik »Dnevne straže« je poslušal to novico, ki jo objavi kot največjo senzacijo, ne da bi bilo treba poročilo kakorkoli omejevati ali pripominjati, da je treba sprejeti to vest z največjo rezervo. Motril je moža, ki mu je govoril o tem mirno in hladnokrvno in sklonil se je pred njegovo premočjo. Upogiba joč svojo hrbtenico, zastirajoč z izrazom spoštovanja svoj srepi pogled je častil demagog iz uredništva »Dnevne straže« > gospoda markiza«, ponosnega moža, ki je sramotil samega sebe z izrazi. kakor da hoče reči: Ce bi vam prišlo na misel verjeti mi, dragi moj, bi vam že pokazal. — Ta Plesguen torej nori? — je vprašal končno urednik in sicer s tako iskrenim glasom, da se je Renaud zasmejal. — Ima nedvomno prav, kajti »Dnevna straža« bo pisala, da opravlja delo Čiščenja in pravice. Ravnatelj je pomežiknil, se zasmejal, skomignil z rameni in končno za mrmral: — Vi ste res močan mož, gospod markiz. To je bilo iskreno prepričanje tega moža peresa, v resnici pa ni vedel, v kateri smeri deluje sila, ki jo je tako dobro čutil. Sicer mu je bilo pa malo ležeče na tem, kaj mu je markiz de Valcor prikrival. Kot ravnatelj je ravnal samo po nezaupanju. Bogato me bo nagradil za to, da začnem kampanjo v stolpcih svojega lista, kampanjo, v kateri bo mnogo izgubilo plemstvo, pa naj bo njen izid kakršenkoli. Ravnatelj »Dnevne straže« je lahkega srca in lahnih korakov krenil na to pot. Naj bi konec koncev padali udarci na glavo Valcora ali Plesguena, njega zavoljo tega ne bo srbela roka — je pomislil. Samo to si je priznaval, da še nihče ni napravil nanj takega vtisa, da pripada višjim slojem, kakor markiz de Valcor. Zdel se mu je naravnost »presenetljiv«. In tako bo sta vi jal za ta čas, ko bo nastopal proti, prepričan, da je to resnično on, če je sploh na svetu kak Valcor iz mesa in krvi Urojujo Josip Zupančič // Za »Narodno tiskarno* Fra* Jaran U Za upravo ki mserami del listo Oton Christof // Vsi v Ljubljani 000102101006050800020201020200015302020053532302234848535353235323022348024848482353234823535353234848532348