Poštnina plačana v gotovini	Cena posamezne it. 1-50 Din
SL 17.	^	V Ljubljani, dne 20. junija 1928.	X leto.
ŠB	vsakega desetega
^k^B BV	BÄ H	B	Celoletna	...................
I BB	BJB	Polletna	...................
^B	Četrtletna	...................
2a inozemstvo je dodati poštnino.
Glasilo Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani.	===== Oglasi po ceniku. ==
Uredništvo: Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. — Upravništvo: Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5/1. — Poštni ček. rač. štev. 11.461.
Občni zbor Glav. Saveza.
(jNaidaHjevanjeO
V ostalem sc ne more Savezu očitati, da ne M bili iinididatiivem, da ni jrodiuičev.a1!, 'bodril in opominjal. Kakršne Zveze, taki uspehi. — 'Poročilo omenja nadalje nastop Gl. Saveza .proti ■znanemu 'komisijskemu .projektu uredbe o spremembah in dopolnitvah uradn. zakona. Penipetfije tega nastopa so našim članom znane, saj smo poročati sproti o vseh fazah. O delu v tej komisiji, v /kateri je tudi član Oprave Gl. Saveza, mi imogoče veliko povedati. Zaradi drugih bo lij1 aktualnih, .mujnih po1-išl'ov v finančnem res or tu, ki se je pečala ž tijimč: večina članov komisije poslednje mesece, je 'dieto zaostajalo'. Upati.pa je, da krene oidšlej delo na plodonosnejšo pot im da bo delo zaključeno v. kratkem času. — Gl. Savez se je pečal najintenzivnejše tudi s stanovanjskim vpraSanjem, ki se je sukalo Okoli dveh najvažnejših momentov: položaj pred 1. novembrom 1927 in pred 1. majem 1928. Glavna uprava se je držala smernic, Itii jih ji je dala plenarna seja z din e 8,—10. aprila 1927 in ona z d'ne 29. janiuanja 1928. Zaklu'uoki 'teh sej so dali navodila glede stališča Saveza ■do neprcmakljivosti najemnikov in glede 'maksimiranja najemnin. Nastop Saveza za svoje člane po 1. novembru 1927 pri ministrstvu 'za socialno .politiko je bil uspešen. Zanesljivo vemo, da 'je 'ministrstvo v prvi vrsti zaradi drž. nameščencev predložilo znano stanov, novelo. Ustmenim itn pismenim spomenicam Saveza pri ministrskem komitetu in piti poslanskih ■klubih se (imamo zahvaliti, da se je stanov, vprašanje po 1. maju vsaj 'deloma ugodno rešilo. Seveda ne zadovoljava nova uredba ne uprave in tudi me večine do sedaj zaščitenih najemnikov. Maksi-minamje maljem,min ne vpošteva; dohodkov drž. nameščencev pa tudli število zaščitenih »stanovanjskih prostorov je nezadostno, ako vpoštevamo kulitiuriue potrebe drž. nameščencev kot intelektualcev. — Glede predloga dr. Šečerova, ki je povzročil naravnost že revolta med drž. nameščenci, je najpel Gl. Sa-vz 'takoj vse sle, da je pridobil zase tudi večino vlade. Velika zasluga za odboj tega predloga gre našemu članu, tedanjemu ministru ver. g. D ra gam im Obnadoviiuu. — Uprava Gl. Saveza je sodelovala tudi pri projektu o penZijskem fondu. V 'amfellu plenaniih sej se je naročilo članom, da me smejo' pristati na mesečni prispevek višji od 2, kvečjemu 3 odstotke. — Glede prevedbe kronskih pokojnin na dinarske je Gl. Savez storil' vse, kar j se je storiti dallo, da se oživotvori zakon. Na žalost — luspeh je majhen; kajti vse dotlej, ■da se stare pokojnine ne izenačijo z novimii, ne more biti govora o poboljšanju položaja štarLh upokojencev. Velika težava je z budžetom, ki ga preobremenjujeijo peniZije. Z vpoklicem vseli mladih peiniziobistov, iza kar bo zastavil Slavez vso 'šilo, se bo budžet olajšal. Tudi glede prevedbe zvaničnikov na 'dnevničarje je nastopili Gl. Savez. Žal je bil Uspeh nepopoln, ker je nastop naletel na odpor iVlalde, ki Iroče s to 'prevedbo olajšati huidžet za' penzije. Pač ,pa ije Gl. Savez preprečil nakano vlade, 'Odvzeti drag. doklade višem upokojencem, ki na dan 1. aprila 1927 riso imeli polrtili 15 sluižlbenih let. — V letu 1928. so naložili dirž. nameščencem pod paralo izenačertja davkov, novo breme z ustužbanislkim davkom. Uprava pit,znava, da
je bila žrtev slabe izvesltiteljške službe. Računalo se je, da bodo prizadeti samo najviših funlkcijlonarji in da navaditi in nižji uslužbenci me bodo oškodovadi, a zgodilo, se je drugače: davek drž. niameščemcev je bil' izenačen z davkom privatnih nameščencev, za ‘katere je pa bil celo znižan. Ta davek je krivičen. V resolucijo bo vnesen protest. — Po zahtevi Gl. Saveza je bito vnešenih v proračun (tudi 10 mil. dinarjev za »razlike«, zaideva! je pa sočasno, da izplača vlada iz inozemskega posojila vsem drž. nameščencem dolžne diference. Izgledi za izplačilo so prav dobri; kajti z merodajnega mesta se nam je sporočilo, da je sedanji fin. minister prožet z iskreno željo, likvidirati ta tako zvani drž. leteči dolg. — Glavnii sekretarijat je povc-ČM 'intervehirail z uspehom, tudli v individualnih primerih, toda vse brezplačno. Brez 'vsesplošnih prispevkov je pa stvar 'težka, sati je treba za delo osobja pa tudi 'lokala, kar vse še današnji sekretarijat docela pogreša. Zato bo zla prihodnje leto Gl. Savez naložil Zvezam obvezne prispevke, brez katerih je vsako poslovanje nemogoče. Imamo Zveze, ki vseh 8 let nliso prispevale za Savez niti pet parO). Potom se pa čudijo, da «stvar ne majpredlulje! 'Letošnja skupščina mora odobriti proračun, kajti breiz denarja ni mogoče poštovati. — Poročilo omenja v 'nadaljnjem ite-žkbče s kateriimi se mora borki '»iČilnlovmlički Glasnik«, ki ima vzh c svoji izvrsltni vsebini premalo nia nočrnkov.
K tiiškianemu poročilu se oglasi kot prvi delegat iz črne gore, ki ugotavlja, da je vse, kar se dela v državi, drž. nameščencem samo v škodo in da le-ti vedno bolj gUbe vero ■v državo. Zahteva, da se '»razlike« 'takoj Izplačajo.
G. Paternoster, delegat in načeiinik Zveze za Sila venijo omenja v daljšem govoru, da ima referat o delu Gl. Saveza sledeči tenor: Dosegli nismo nobenega izboljšanja, skušali pa srno ohrahSti (to, kar imamo. »Poizkušati — ia še to nam «ni uspelo,« til se moralo reči pravilno. Gl. Savez, priznamo, je ob teh «razmerah veliko delal, zlasti njegovi glavni funkcijonarji gg. dr. M. Jovanovič, dir. Djor-djevič in Obradoviič, ako namreč premOittrimo, da nii, dolbi 1 Savez od1 večine Zvez ne morailmc in ne materiijalne podpore. Ljudje drugačnega kova bi že davno vrgli puško v koruzo;. 'Ugotavlja pa še enlkrait, da Savezu1 ni uspelo, obraniti u radništvu posestno. >sltanlje. Filn. zakoni so nam iiztrgallii iiz pragmatike: Pravico do tireizobrestnega posojila, do predjema na plače — omehijh poplave Itd. itd., vse knivlice hi bremena ki jih moramo prenašati' od leta 1923. dalje. — iPrehaljajoč na stanovanjsko vprašanje zakliče, 'da je Jtuaoislavlja edina 'država v Evropi, ki ni sočasno 'poskrbela, da bi dala svojim nameščencem tudi možnost, da zmagujejo najemnine. In zle posledice slabega gmotnega položaja drž. nameščenca za državo? V drž. službo vstopi, samo onii, ki me dobi drugje dela. Starejši' izapuščajo cim-prej mogoče drž. sttužlbo'. Oni pa, ki morajo ostati v sttužlbk se pehajo' za postranskimi zaslužki; prtisitfolpnl so tudi event. nagradam. d'a prežive siviojo dnužinb in sebe. Zanimanje za službo Ikophii'. čut odgovornosti giimeva. S slailfim gmotnim potožajem drž. nameščencev je zvelzank) tudi prtopadamtie mule obrti, in trgovine. O tem pričajo v Sloveniji nebrojni ikonkurzi — redki pojavi v predvojni dobi!
Blagostanje srednjega stanu se uničuje in državni kredit in «ugled. Zlasti u radništvo v prečanskih krajih občuti proHietarizJiranje tembolj, ker je preživelo že boljše čase. Uradniški stani je blil nekdaj ugjledina in spoštovana kasta, v činu popolnoma enaka častnlištvu. Uradnlik IX. čiln. razreda je bil dobro situiram človek, kr je plačal zia 3 sobno sltianavamje 60 do 70 kron, dobival ,pa je stainariitne 100 K. S prejemki 330 K na mesec je bil zavidan človek, — a sedaj ? Skrajni čas je, da plača država svoje nameščence talko, da- bodo mogli pošteno živeti im da jih bo vsak priznal za poilnovredinega državljana, a ne za ubogo parijo. Kaj grupe im kategorije! Dajo naj nam eksistenčni minimum, ki ga nima dandanašnji niti uradnik v I.-3. Skrajni' čas je že, dB, se te obupne razmere zboljšajo, ker se sficer lahko pripeti, da postanejo nosilci im stebri državne ideje — njene groblje. Vide amt oonsUlcs!
G. Katunarić (Dalmacija) konstatira, da smo že tako potisnjeni m a tla, da že bolj ne moremo biti. Priznava upravi, da je delala, toda premalo energično se je zavzela za nas.
Dr. Benkovič (Zagreb) vpraša, kakšno stališče je zavzel Savez proti novi uredbi o nabaviti, zadrugah. Je prišita«! na njo Savez brez dogovora z Zvezami?
Dr. Bratanič (Zagreb) žigosa postoipamje vlade z drž. nameščene'!; kritikujc finalnem z alkom, 'ki prinaša leto za letom sama poslabšanja. Pelt let že čakamo na revizijo ur. zakona, toda delto ne gre in ne gre cd rok. Ugotavlja, da oni, M so uzalkoinffi nove davke, 'sami niso vedeli, da so drž. nameščenci slabše odrezati kot priv. nameščenci. Mi hočemo, da vemo, kaj se namerava z odredbami!, ki se tičejo nas. Če se Gl. Savez ne upa nastopiti po svojem služb, položaju, naj obvesti Zveze, dia prično z bojem same.
Predsednik dr. Jovanovič pojasnjuje glede 'uslužbonskega davka, da mu je o novi testivM pač neslužbeno sporočil gen. dir. dr. Letica, da se je pa lestvica poslednji tremo-tek spremenila.
Pokrajač (Sarajevo) se pritožuje nad poslanic'!, ki so biti svoj- čas naši kolegi; sedaj nas ne ipozmajo več. Če «mu potožiš, ti odgovori : 'Brate, kako ti je, tako ti je —
Meštrič (Sarajevo) sika v več ko pollur-nem govoru bed nii položaj upokojencev, ki jih je v Bosni' in Hercegavtimi preko 4500. Govori silno ostro, kritiku j e fin zakone, ki jih primerja z oimtobusli. Poziva Savez, inaj se briga, da se ob no vi reviziji v dudar že u rede razmere upokojencev. Naj izve Nemčija, Francija in ves svet, da umirajo up okoti eftei v naši državi od gladan.
'Če je isila d'o vrhunca, se človek zveže makar z vragom, da si opomore. Plat justitia, 'pereat mnlndaiis!
Pireds. dr. Jovanovič prizma, da ga je sram živelti v taki državi, ki ravna z dostoženimi 'Svojimi ljudmi tako brezisrčuo. Savez hoče posvetiti vso pažnjo vprašanju starih upokojencev.
Stojkovič (Skoplje) vati; krivdo radi slabe Uprave v Južnii Srbiji na v Mo. Uradništvo ondi je pošteno, a zemlja je lUesrečtma visted slabe vlade.
Milič (Zagreb) se pritožuje nad, političar-ji ki uvajajio politiko v urade. Vpraša Savez, kdaj prične z ofenzivno borbo.
Inčič (Novi Sati) protestira proti očltamju, da uc uiraidmiStvo ikornipUiviio. Priporoča princip, da sc nobenemu 'poslancev, ki inter-venirajo po uradih, ne ustreže.
Po giovonu Čtrkoviča (Saraijevo), ki očita uraidlništviu, da. se noče ongainiizvrati. se sprejme 'poročMo uprave na znanje.
Drugi; dan 4. junija odgovarja predsednik dr. Jovanovič na stavljena vprašanja. Glede uredbe o nabavlj. zadrugah službeno Savez ni bil obveščen in službeno nudi sodeloval nr. Glede revizije «ur. ziakcba pove, da je komisija šele pri čitanju irazmih predlogov, pregledal se je pa že ustroj v Češkoslovaški, v Nemčiji. Glavni cij saveza ije, da brani maše pravice. Paveičamje osnovbSi plač je pridobitev, ia Ima začasno za posledico znižanje drag. doltolald. Teži sc pa zatem, da se vsi prejemki povečajo, posebno še nezadosftJnc stan arin e.
Brataničev predlog: »Vlada se poziva, da obelodani v 3 'meisedlh uredbo o revčiziji urald. zaikona in b novi razvrstitvi«, se sprejme soglasno. — Glede uipokojencev omenja predisiednik da pridejo vise njihove zahlteve v reisoludiijo, is'0; .pa že zaipopadene v predlogu Saveza za 'revizijo ur. zakona1.
Dr. Benkovič (Zagreb) vpraša, če je navzoč kdo -od novinarjev.. (Ker ni nobenega vzllc povabilom, so. pozvali tellečolnlilčno re-iporterja sarajevskega' Jiutr. Ičisita, ki ga pa seveda tubi sedaj ni bi-to mogoče iprMicaiS.) Zahteva nadalje, da se spotioče in imenujejo vsi deliegatje Zvez, ki so naivizoidi in dia se tudi poivč, kolltlkb' ima vsaka' -pokrajilnislka Zveza članov.
P,ti. čiitatoiiu delegatov smo na žalost ;ugo-itovili, da raizen Slovenije ne ve inobena Zveza za število svojih članov. Števila ni povedal tudi saim dr. Benkovič kolt predsednik Sar veza javnih nameštenilka. za ‘Hrvatislko in Slavonijo.
Pri predloigu Saveza, naj pride pred točko 5 (reiferalt o sistemu orgalnlizadije gl. Save-iza) na dnevni red točka 7 ob j a vij enega r-eda (predlogi Zvez), se vname huda tira dolgotrajna debata. Za dnevni ned govorita gg. Lilleg In Kiuitunanič, češ, kaj bama sami sebi govo-afili o naši bedii, ki jo- italk polznamo,. Zanjo je pač treba zainteresirati javnost. — Pri glasovanju je tiil sprejet predlog Saveza.
'Kot prvi je govoril k točki 7 Ž. B r a j k o-v i č (Beograd) v imenu slozitcljev in nižjih lulsl'užbencev, potem Klas (Ösjelk) glede dolž-inlib razlik in pdtnin.
Paternoster (Ljiulbljana) govori o represalijah drž. centralnih oblaisiti proti voditeljem
Miguel de Unamuno:
Štipendja.
(Nadalievanre).
»Agustinito, knjige! Knjige! .Poglej, dete, ti si vendar naša .edina opora! Vse zavisi od tebe . . . Bog .ti poplačaj!« je govorila mati.
.In Agustinito .ni jedel, ni spal in .ni nikoli počivali Venomer je sedel pri knjigah! Tako je pa zastrupljali' slvoje telo in duha: teto s slabo prebavo in hudimi sanjami, tega pa, duha, s stvarmi, ki niso bile ha.š laže prebavljive iti ki.se jih je 'miniral naguliti, 'ker so ga k temu silili 'Učitelji. Jesti je moral, kar so mu dajali in nčlti se je moral vsega, kar mu de .nudifo možnost, da ipri skušnji dobi red, ki ga je .moral doseči, če je hotel obdržati štipendijo.
Često je zaspal nad knjigami, ki so mu služile za blazino, in sanjal je o večnih .počitnicah. Razen tega si je moral priboriti nagrade, da -mu v prihodnjem polletju ne bo treba plačati šolnine.
»K Donu' Leopoldu pojdem, Agustinito, in mu povem, da potrebuješ odlično .spričevalo, da ne izgubiš štipendije.«
»Nikar ne stori tega, ma'ti, to bi bik) zelo grdo . . .«
»Grdo? V sili ni -nič grdega, sinko .moj!«
strokovimili organizacij. V več primerih se ognožaljto praVice stiruk. društev, ki jih priznajva ustava v čl. 14. višem uržaivlljatmum in katere so precizirane v zakonu o društvenom praiviu im v tiskovnem izalkanut« Ne sme ise a.plioiralti določila' čl. VJ. in 93. po o-zko-isnčni birokraltični metodi, mercdajtui morajp 'bili širokiognudnejši. Alko so- se organizacije lod države priznale, kar sv je zgcdtio z urad-mo iprltndi'tviijo njihovih dinušavenih praivil, .morajo oblastva dopustiiti, da- tu organizacije v smislu svidjih pravil tiuid delujetio. Te onga-inijizacije imalio samo nameti v arov ati moralni •in imalteriulLlnii interes svojih Članov. Alko se ipa Pri najmanjši geišti, ki jo v doiseigo teh čilijev napravijo predstavniki, oirgaiiuzacij v zmislu svojih statutov, nastopi proti njim, potem je paič lodohritev teh pravil, pcpolncma iluzorna. Bo-lj pameltno bi bilo potem, d» se viša strokovna in stanovska društva kratko In malo prepovedo. — Prodiaga in, soglaisirio se Mprejme prdtest odmisu io predlog, ki se glaisi:
Mmu:stinslki svet naj v vamsbvo vodilniih fuimkcijonairljev isUrdkoviniili organiiizacij In v njihovo varlstvo z zaklonom io dnuistvenem pravu im z zalktimom o tisku zatjamčeniih pravic merodajnim oblastvom naročiti, da bodo zavzelče nasproti isHrolkovnim 'Onganiza-ciijam iin njiihoviiim viodiiteljeim, ki se bore inv-sebično in pažlriuvovallnio zti zlboljSarije inatc-■rijelnega im maralnega polložau dinžavni'h nameščencev, bolj liberalno sitaHišče in postopala. proti tem discilplmiarno. le iv slučaju, če so se pregrešili prdbi didtočilom, ki jih vsebujeta oba že navedena zakona, t. j. zakon o društvenem pravu in ibislkiu.
'Le alko je sodno dognana krivda, naj bi bil podan isulbslfnait za diisciipUrnarmo pastopa-nlje, nikdar pa' maj ne prevomra diisci|pliiinanno poštcipalnlje isodinemu. To dtociipMinarmo postopanje se mora vršiti za vse državne nameščence samo po čtnovniškem zakonu.
G. Lilleg poziva v 'daljšem govemu, da mara nno'tlsterattii proti pensdku-ciji ipredsltaiv-nlkov UJU organizaclj v Sloveniji vsa skuip->.';na. Papiiše pastanek teh penseikucaij in poziva Savez, da takoj .Intervenira pni pri-stoijne mmmiisltnstvu. — Predlog se soglasno 'Prejme.
Bugdelič (Skoplje) popisuje težke prilike za uradnike v Južni Stihiji.
Šobajič (Beograd, fin. koinbr.) odklanja soljenje svojih članov po spooljelniih zakonih, ki rhmaljo nobene zveze z uradniškim zakonom.
V. Bratanič (Zagreb) .pravi da 'je čuk da se častnikom nič več me oidlbija za poplav-
»Ampak, saj Itak dobim odlično spričevalo, saj ga dobim vseeno.«
«Pa nagrado?«
»Tudi nagrado, mati.«
»Bog bi povrni, sin moj!«
Agustinito je bil primoran, da sl pribori 'nagrado. A biti k nečemu primoram, je straš-no.
»iPoglej, lAgustinito, -Don Alfonso, profesor .patologije, je bolan. Obiskat Ibrt ga In povprašat, kako mu gre.«
»Ne obiščem ga, mati. Nočem1 se mm .prilizovati.«
»Agustinito. revežem ne preostane .nič drugega, nego da se prilizujejo. iBesed «ubog. .pa ponosen« prav nič ne maram. Za to krilatico poginja Španija.«
»Toda ne obiščem ga pa ne.«
»'Dobro, potem ga jaz obiščem.«
»Ne, budi vi ne!«
»Prav, če že res nikakor nočeš, tudi jaz ne pojdem tja; ampak Agustinito . . .«
»Saj dobim odlično spričevalo, .mati.«
In ubožec ga je 'res dobil, toda po kakšnih mukali! V enem predmetu je dobil samo red »dobro« in treba je bilo le videti obraze, ki so jih kazali starši.
»Tako 'težko nalogo sem dobil' . . .«
.»Ne, he, nekaj ši zakrivil. : .« j!e reketl oče:
In maiti je dodala:
Djonce. (Predsednik takoj odgovori, da- vest tol iresnličma.) V nadaljnjem predlaga več resolucij glede uvirls'bitve most v 1. draginjski raizred, glade legitimacij za penzIonMe, leče-■nje v bollnicah, glede hclncinarjiev za iprugled * obolelih državnih nameščencev "»M.
Meštrie (Sarajevo) prečita 24 točk predlogov ter jih utemelijuje.
Katunarič ugoitavlja. da ih naivizoč nihče od posiTatocev in tiuirM ne iz vlade. Zahiteva, da se da uratlrtlštvu «avamls» Im da se takoj objavi zakon o državni cenitiraM iln siplcišni lupravi’.
Po igovoinii' DralgOčainlna (Cetinije), Tomiča (Medjlmunje) in dnugilh deilega'toiv se oglkaisli k besedi Kaladžič ki žigosa' razmere pni finančni kointrioiti v Sloveniji.
(Nadaljevanje.)
Koiiko smo plačali usluž-benskega davka?
Po statistiki smo plačali državni uslužbenci v Slovenij (izvzemši nameščence tobačne tovarne) v mesecu aprilu in maju letos usluž-benskega davka natančno 2 milijona 1 tisoč sedemsto devetdeset pet dinarjev 28 par.
Tolmočenie ursdn. zakona.
(Nadaljevanje.)
Odredjivanje nagrada ugovornim dnevniča-rima.
Na pitanje kakva nagađa pripada reduciranim činovnicima, koji se u interesu službe zadrže u službi kao ugovorni dnevničari u smislu člana 130. Z alk osi a o činovnicima i ostalim državnim službenicima gradjanskog reda, izdalo je Drž. Rač. pod br. 31.301. 1926. ovo riješ en je:
U čl. 130 pomenutog zakona predvidjena su div,a. načina, 'kako se imaju ctiredijmiti kon-traktuainim službenicima njihove nagrade t to: l. ugovorom, koji treba da odobri ministarski /savjet, 2. ra osnovu nekeg općeg propisa, koji važi za postavljenje dnevničara.
U ovom slučaju prvi način u opće ne dolazi u obzir, pošto je ograničen na izuzetne slučajeve i vezan u svakom pojedinom slučaju od odobrenja ministarskog savjeta. Ostaje samo drugi način.
Ako je u interesu službe, da se neki redu-eram Siihlovniici zadrže u službi, kao- ugovorni dnevničari, onda itn se mogu odrediti nagrade ■samo prema postojećim propisima, ikoij'i važe za postavljenje dnevničara.
»Saj sem ti že vnaprej povedala.... Ta predmet si hudo zamemairjail...«
Maj je bil strašen. Agustitoito je običajno zaspa l' nad kimjigami, da si je vedno is tali poleg njega vrč 's kavo. In mati je v skrbeh vstajala s postelje, da ga prebudi.
»Dete, ,za danes je dovolj. Tudi pretiravanje škoduje... Spanec te premaguje in petrolej izgoreva brez koristi. Tega si ne moremo privošči ti.«
Agustinito je zbolel in mora1! ostati v postelji. In roditelja sta «e vznemirjala nad tem, ker je njun sin zaradi bolezni moral -zanemarjati nčenje. Morda bo bolezen dolgo trajala in Agustinito pri skušnji ne dobi /potrebnih dobrih redov. Potem bi roditelja morah* plačati .izgubljeno štipendijo.
Zdravnik ju je pripravil', da se bolezen utegne zavleči in uboga žolna ga je vsa v skrbeh vprašata:
»Ampak, ikako naj junija 'napravi skušnjo?«
»'Pustite ga v miru s 'skušnjami, fant potrebuje dosti jela, malo učenja i'* svežega zraka, predvsem /svežega zraka ...«
»Dois/fci naj »e in malo študira!« je vzkliknila mati. »Ampak, gospod doktor, ko mora vendar -mnogo študirati, da mu je tem mani treba- jesti!:..« I .m
(Dalje prihodnjič)
Nabavljahu zadruga državnih nameščencev Ljubljana. Vodnikov trg št. 5
Vabilo
na-
VI. redni občni zbor
Nabavljalne zadruge državnih nameščencev v Ljubljani
dni 22. junija 1928 ob 19. uri v beli dvorani hotela Union v Ijnbljani
s sledečim dnevnim redom:
1.	Konstituiranje občnega zbora,
2.	Čitanje letnega zaključnega računa za leto
1907;
3.	Poročilo upravnega in nadzornega odbora;
4.	iRazrešnica upravnemu in nadzornemu od-
boru;
5.	Volitev upravnega in nadzornega odbora:
6.	Slučajnosti.
Opomba:
Ako bi občni zbor določenega dne ob določeni uri vsled nezadostnega števila navzočih zadružnikov ne bil sklepčen, bo pol ure pozneje istega dne, na istem kraju in z istim dnevnim redom nov občni zbor, ki bo sklepčen brez ozira na število prisotnih zadružnikov (čl. 41) zadružnih pravil).
Letni zaključni račun je izložen od občnega zbora v zadružni pisarni med poslovnimi urami vsakemu zadružniku na vpogled.
UPRAVNI ODBOR.
Računanje ratnih godina službe za penziju zvaničnicima financijske kontrole iz granične trupe.
Na stavljeno pitanje da li zvaničnicima financijske kontrole prevedenim iz granične trupe pripada za službu u financijskoj kontroli kako za platoi tako i za penziju, vrijeme u koje je granična trupa, zbog izlaska iz zemlje u vrijeme rata. bila prestala funkcionirati. Centralna komisija za izvršenje zakona o činovnicima 't ostalim državnim službenicima gradjanskog reda aktom od: 14. aprila 1926. g..
br. 24.773., dala je u tome predmetu mišljenje, da se i vrijeme u koje je granična trupa, zbog izlaska iz zemlje, bila prestala funkcionirati, ima računati u družavnu sltužbu svima onima, koji su se, po novom ustanovljenju granične trupe, vratili u službu u toj trupi, i to prema odredbama či 235. zakona o činovnicima, u vezi sa či. 137. 1. stav toga zakona«.
Molbama penzionera financijske struke za prevodjenje krunske penzije na dinarske, ne treba priložiti domovnicu.
U pogledu izvršenja upustva DR br. 88.808 od 13. jula 1927. god. o prevodjenju krunskih penzija na dinarske, riješeno je, da za penzionere koji redovno primaju svoje penzije u krunama, nije potrebna domovnica, za dokaz domicila izuzimajući one penzionere, koji žive u Inostranstvu i primaju svoje penzije preko svojih opunomoćenika rodjaka, koji moraju ujedno podnositi i domovnice prilikom prevodjenja na dinarsku penziju (DR br. 169.414 : 1927.).
Iz strokovnih organizacij.
Za davčne izvrševalce.
Društvo davčnih izvrševalcev za Slovenijo v Ljubljani je imelo dne 6. maja v Celju svoj XXI. redni občni zbor. Po otvoritvi je podal tov. predsednik izčrpno [»ročilo o društvenem delovanju v pretečenem ietu. Zlasti se je s hvaležnostjo vzela na znanje vest, da se je s pomočjo naših poslancev omilila dolovba fin. zak. 1928/29 glede znižanja mest davčnih izvrševalcev in njih postavljanje za dnevmčarje; prav tako so bili zadovoljni z vestjo, da se je spravila v osnutek za službeno progma-tiko določba, da bi davčni izvrševalci po 15 službenih letih postali uradniki in so priznali, da de-lu.ije Zveza vendar enkrat z roko v roki tudi z nami. Edino nezadovoljstvo med zborovalci je bilo to, da vlada nima kredita za naše službene otočke in male odškodnine za v večjih mestih nastavljene izvrševalce, in nam ne da zopet nazaj odvzete
»remuneracije< dočim ima kredit za zloglasne nagrade, pri katerih so v največ slučajih ravno davčni izvrševalci kot prvi faktorji za uspešno iztirja-vanje davkov, prezirani. Da bi naše društvo pristopilo h gradnji >uradniškega domar v Ljubljani, se jje z ozirom na to, da je največ tovarišev gmotno šibkih, odklonilo, članarina ostane kakor do sedaj, t. j. 3 Din mesečno, za plačevanje igle naj se tovariši poslužujejo poštnih položnic, katere ima v zalogi naš blagajnik, ki jih na zahtevo vsakemu pošlje. V odbor so bili soglasno izvoljeni sledeči tovariši: Predsednik, Ilovar Ivan, Ljubljana okolica; podpredsednik, šega Anton, Maribor; tajnik, Fink Ignacij, Ljubljana — mesto; blagajnik Klančičar Franc, Ljubljana — mesto; odborniki; Mejač Vinko, Maribor; Jaklič Fraac Celje; Job Štefan, Ptuj; Gliha Anton, Brežice; namestnika: Grzinčič Anton, Kamnik; Ferčnik Jakob, Laško in pregledovalca računov: Suša Franc, Škofja Loka in Macarol Ivan, Krško. Prihodnji obt-hi zbor se bo vršil v Mariboru.
Vestnik.
Opozarjamo članstvo na uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o nabavljtilnih zadrugah in na uredbo o stavbnih «n kredi trnih zadrugah, ki sta razglašeni v Ur. listu. Po teh uredbah mora 'postati vsak drž nameščenec član nabavljalne zadruge, za stavbeno zadrugo bo pa moral vsakdo tudi prispevati mesečno po 10 Din skozi 35. hreseeev od K juti ja 1928 dalje.
Poziv. Vsled naročila deželnega sodišča se sklicuje občni zbor gospodarske zadruge »Samopomoč v Radovljici na dan 24. junija 1928 ob 9 uri v sabo št. 29 okrajnega sodišča v Radovljici .Dnevni red: 1. Likvidacija zadruge. 2. Volitev likvidatorjev. 3. Slučajnosti. Ako bi ob določeni uri ne bilo navzočih polovico članov zadruge, se vrši občni zbor ob 10. uri istega dno z določenim dnevnim redom brez ozira na število prisotnih članov. Radovljica, dne 7. junija 1928. Hribovšek, član načelstva.
7.	junija 1928. Hribovšek, član načelstva.
V stoletju živenili bolezni je treba imeti jeklene živce- Uživanje zrnate kave pa jih ubija.
Najboljši nadomestek za kavo je zato Žika, ker je ob enem tudi redilna.
£ J Mam Afift Vam nucH naisolidnejši vir nakupa perila» opreme nevest V« naiilClllil|	novorojenčkov, perja in modnih potrebščin.
Ljubljana	Predtiskarlia modernih ročnih del.
Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah in obiskujte le lokale, ki inserirajo v „Našem Glasu“.
Kdor podpira nas, tega podpirajmo mi 1
♦♦♦♦♦♦»♦♦•••♦♦•»»♦♦»♦♦»»♦•♦»»»»♦♦♦♦♦•♦•»♦»♦♦♦♦♦t M M > M
Mesnica
FRANJA OCVIRK
priporoča p. n. občinstvu prvovrstno teletino, prešičevo me o in
svežo slanino.
Šolski drevored
Ljubljana
Poljanska cesta 53.
ly£dka Andrej Marčan
Pustima m. t
priporoča svoji mesnici:
Ljubljana
Rimska usta 2!
©O©©©1
> <▲* 'A'	#A* #A> 0
©©©©©
tL
PARNA PEKARNA 0
JEAN SC H REV NASL.
JAKOB KAVČIČ
VEČKRAT NA DAN SVEŽE PRIZNANO
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiumimiitmiiimimmiiiiMiiHiimmiiiiiiMiimmiiuiiMii
najboljše vsakovrstno pecivo •iiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimmiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiii
eeeeeeeeeeeeeeeeeoeeeeee
Dežniki
Josip Vidmar
Ljubljana, Pred Škofijo 19
Hajnilje cene! Solidna in točna postrežba
Popraolla, preobleke.
Iv. Bonač
Šeienburgova ulica
priporoča pisarniške, šolske In tehnične potrebščine po najnižjih cenah.
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Liljl
za nakup vseh
pisarniških in šolskih potrebščin
A. VOIH
Tvrdk • H. VU1IX Ldublfana
Resljeva cesta štev. 24.
veletrgovina z žitom, moko in drug mi mlevskiml izdelki
priporoča zlasti prvovrstno
banaško pšenično moko.
Miroslflvn Lettsen
Ljubljana, Jurčičev trg 3. strojno in ročno vezenje zaves, pregrinjal, perila in oblek v najsolidnejši izdelavi.
Cenejše kot pri
razprodajah
se debi vsakovrstno manufakturno blago pri
J. TRPIN» Maribor
Glavni trg itev. 17.
Obiščite novo urejeni oddelek za
gospode
Trpežno blago Najnižje cene Modna trgovina za dame in gospode
A. Šinkovec nasl. K. Soss
L ubjana, Mestni trg 18. J9.
Ivan Jelačin. Ulij
lomna timvi-xTb ir.bl
Uvoz kolonijalne In špecerijske robe.
Tvrdka ustanovljena leta 1888.
V* * Solidna in točna postrežba.
Razširjajte „naš Glas“!
Fran Iglič
kroislki atelje
UUBUANfl, Kolodvorska ul. 28
Izdeluje se za dame in gospode po najnovejšlh krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke.
Modni atelje
L KURILJ, Ljubljana
Turjaški trg 1.	Breg 1.
vljudno priporoča svoj novo otvorjeni salon za gospode. Izdeluje vsa krojaška naročila po najnovejšem kroju.
Cenj. odjemalcem dovoljeno odplačilo na obroke.
Manufakturna trgovina
FABIANI & JURJOVEC
Ljubljana, Stritarjeva ul. 5.
Priporočata razno pomladansko in poletno blago. — Vedno v zalogi perje, puh in žima za blazine od najcenejše do najfinejše vrste.
Na obroke proti garanciji uradov.
M
N
m
N
K
Restavra cija
IGNACIJ BANKO
Ljubljana, Kette Murnova ulica 3.
priporoča gg. drž. uradnikom dobro postrežbo v kvaliteti pijač in brane
Pri vsakem dobro pripravljenem obedu naj bodo na mizi tudi testenine
Tovarili I
Najboljše blagot
Najnižje cene!
Tovarišice!
Že stanovska zavednost veleva, da podpiramo pri nabavah svojih potrebščin v prvi vrsti svoje lastne ustanove. Veliko bolj pa smo v svojem Interesu doUnl to storiti tedaj, ako nam
nudijo te ustanove večje ugodnosti in večje koristi kot tuje. Ena Izmed lakih ustanav je naša
Telefon štev. 2421.
jtabavltalna zadruga državnih nameščencev v £jubljani, Vodnikov trg štev. 5.
Čekovni račun 12,416
Ona nam nudi banaiko moko, sladkor, kavo, olje, mast, sploh vse špecerijsko in kolonijalno blago najlineji ■ vrate po najnlijlh cenah, ki ao mogoče. Velika Izbira «lešnikov, predpražnikov in najflnejslh In najtrpežnejšlh čevljev lastnega Izdelka. V zalogi najfinejši Sifon, platno In srajce za gospode po najnižjih cenah.
Drva in premog vsak čas na razpolago, Dostavlja se blago na dom in dovoljujejo se olajšave pri plačilu. Zadovoljiti svoje člane je te zadruge naj višji cilji Da je blizu tega cilja, dokazujejo stalni in dnevno novo pristopajoči člani-odjemalci.
Tovariši! Tovarišice! Pristopite k tej zadrugi in kupujte v njej!	Kdor kupuje v svoji zadrugi, kupuje pri sebi!
Vrsta 9637-40785
rjava ali siva, trešnjevo riete s kombinacijo Dullboksa
rjavi poltevlji z gumastimi podplati
rjavi poltevlji z elasfik-podplali, za katere jamtime 6 mesecev
Uporabili smo vse naše znanje, da nabavimo novo popolno in najmodernejšo izbiro moških polčevljev. Izdelali smo jih do najmanjših potankosti.
Noge se Vam v njih odpočijejo in niti ne občutite neugodnosti novih čevljev, hoja in držanje telesa pa Vam bosta samozavestna in moška. Prožijo udobnost in zadovoljstvo. Osiguraj o čvrsto odločnost.
Izdelujemo jih v različnih širinah za močne in ožje noge.
Prvikrat prinašamo moške polčevlje modernih barv. Dobite jih v najmodernejših barvah od sivih do črešnjevordečih v vseh niansah rumene ali rjave barve ter v raznih kombinacijah.
S temi polčevlji smo dosegli vrhunec našega uspeha dela te sezone, a naša želja je, da tudi Vam pomorejo do uspeha.
Vrsta 9937-60991 trni nlilvi čevlji
Vrsta 9937-40991 rumeni plitvi čevlji
Vrsta 9837-60791 la lakasti poltevlji
točaj« Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani.
Odenvorni urednik Anton Adamič Za Naredno ti*amo fr. Jezeršek. Vei v Uubljani.